Gleeilo jugoslovanske sociaSnt demokracije. Na očulna za avstro-ogrske kraje za eelo leto 10 40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. PoB«m*x»r. étffivlllc» tO v. Reklamacije so poífcnine praiU Nefranklrana pisma s» a» sprt ¡»listje, »okopi»! «t B, vračaj«, tamfitá. ZnftstepBft ptiit-vrstl.a («risa 88 »■) s» takrat »0 vi*„ »sikni pe ¿»(«vera. maau '"—.........-«.»«rv 59. štev. V Ljubljani, v soboto, dne 25. julija Leto XI. NASLOVA: 7.a dopise in rokopis» t» U«l ■ UradSlStVO «Bdftčeg» Prapora», LJnbUM»»- — Za denarne potiljatv-, naročila na list. reklanscije. insorat» i. I d ■ ■ Kdeéfl«» Prapora», IJnblJjanfc, Dunajska cesta ?tev. 20 Strokovno gibanje v ietn 1907. Poročilo strokovne komisije avstrijske, ki je izšlo prešli mesec za leto 1907, obseza 300 stkani ter je vsega priporočila vredno za vsakega delavca, pa tudi za vse one, ki se zanim:>jo za delavsko gibanje avstrijsko na strokovnem polju. Odkar so se začele posamezne stroke centralizirati, se je strokovna organizacija kaj bujno pričela razvijati ter šteje koncem leta 501 094, to je nad pol miliiona organiziranih delavcev in delavk. Leta 1907 je prirastlo nanovo 52.824 članov, in sicer 48.616 moških in 421) ženskib. — Strokovne organizacije, kakor vemo vsi, imajo precej obširno polje. Organizacija ni le podporna, nego mora skrbeti tudi za to, da se delavne razbere. to je sploh socialne razmero izboljšujejo vseslransko. Kaj so torej storile to organizacije v prošlem letu? Za podpore so izplačale svojim članom K 2,841.339, in sicer potovalne podpore K 162.808, brezposelne K 1,147.534, bolniške, invalidne, vdovsko, siro-tinske i. t. d. K 1,122.772 in pa za podpore v potrebi siccr K 408 225, Ra/.en tega pa so izplačale strokovne organizacije za masreglovane člane E 138 354 11 in za stavkujoče člane K 1,687.233 36, to jc K 1,825.587 47, kateri znesek se je pokril iz stavkovnih skladov, ki niso všteti društvenemu imetju. Vsa strokovna društva so prejela 1. 1907. na vstopnini.....K 149 842 52 » rednih doneskih . . » 7,386.890 44 » izrednih doneskih . . » 584.030 66 Skupaj . K 8,120.763 62 izdala pa za podporne namene (brez slavk) .... K 2,841.339 74 za vse druge potrebščine » 4,306 390 69 Skupaj ... K 7,147.730 43 Če odštejemo izdnlkc od prejemkov se nam pokaže prebitek K 1 487,131'96, s katerim je na-rasllo $ kupno imetje društev na K 8,806,038 74, in sicer bre7 stavkovnih skladov, ki znašajo šh počenjajo tako, kakor da so nekaj nujnega, „Rdeči Prapor" izhaja redno vsako sredo in soboto in velja za avstro - ogrske kraje za celo leto 10 K 40 vin., za pol leta 5 K 50 vin., za četrt leta 1 K 60 vin., mesečno 90 vin. Za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K. Za AaerlkO za celo leto 14 K, za po! leta 7 K. Upravnlštvo „Rdečega Prapora". Politični odsevi. Obisk francoskih socialistov v Belgiji. Časopis francoskih sodrugov «L' Humanité» je priredil posebni vlak v Bruselj in Gcnt, da se vtr-dijo medsebojne prijateljsko vezi, ter da si ogledajo socialistični ljudski dom in druge naprave. Pariški sodrugi nameravajo zgraditi svoj lastni ljudski dom v Parizu ter so si hoteli ogledat» v to svrho znameniti «Maison du peuple» v Bruslju in «Voornit» v Gentu. Belgijski sodrugi so posvetili temu obisku veliko pozornost, da dokažejo z veličastno manifestacijo mednarodno vzajemnost. V Bruslju je čakalo pariškega vlaka nad 10.000 oseb ; peljali so Parižane ob zvokih godbe in spremstvu rdečih praporjev pred «Ljudiki dom», kjer se je vršil velikanski ljudski tabor. Enak sprejem jih je čakal tudi v Gentu, kjer jih je prav iskreno pozdravil sodr. Auseeie. Preden so zapustili Belgijo, se je vršil še en shod, kjer so govorili urednik «L' Humanité» sodrug Thoman, Edv. Bern-stein in Fournemont. Zopetni kmečki nemiri v Italiji. Pod razrednim gospodstvom buržoazije je prelivanje delavske krvi ob stavkah običajno. V mestu F a en za, kjer je vzbrulinila nedavno stavka poljskega delavstva, so vojaki streljali na Štrajkujoče delavce, enega so umorili, dve osebi pa težko ranili. Kajpakda govori uradno poročilo o nevarnem položaju, v katerem se je oborožena moč nahajala. «Avanti» pa poroča o celi stvari bistveno drugače. Na stav-kujoče so streljali, ko so se že umikali. Ranjenci se bili vsi zadeti od zadaj. Stavka v Faenzi ni čisto agrarna; stavkajo tudi dninarji Krvavi umor se je izvršil baš v trenotku, ko so stavkujoči delavci hoteli pregovoriti podzakupnike, da odpuste stavkokaze. Sedaj je v Faenzi proglašena splošna stavka. Buržoazija na vsem svetn onaka. Švicarski zvezni svet je izročil ruskim oblastem Vaziljeva ki je kot član revolucionarno-socialistične stranke leta 1908 usmrt'1 Kandarova policijskega prefekta v Penzi. Kandarov je organiziral na miroljubne demonstrante krvave pogrome ter dal politične kaz-njenco mučiti na prav živinski način. Nedvomno je bilo dejanje Vaziljeva čisto politične narave; tako so se izjavili najrazličnejši pravniki, ki pač niso na sumu, da simpatizujejo z revolucijonarnim socializmom. Vendar se zvezni svet ni prav nič sramoval izročiti žrtev ruskim vešalom. S tem sra- dobrega in neizogibnega. Različne naprave pa, ki so v pojmih naroda nerazdruiljivo spojene s pravičnostjo in celo s svetostjo, to je senat, sinod, duma, cerkev in car, jih ne le opravičujejo, marveč jih celo podpirajo. To pohujšanje se širi s presenečajočo naglico. Ljudje zdaj govore in pišejo o usmrčenjib, obešanju, klanju in bombah, kakor so govorili prej o vremenu. Otroci se igrajo obešanje. Dečki gimnazijci, skoraj da še deteta, se podajajo na roparske pohode in so pripravljeni moriti, prav tako kakor so se prej podajali na lov. Ubijati velike posestnike zemljišč in polaščati se njih imetja, se vidi zdaj mnogim ljudem najboljša rešitev zemljiškega vprašanja. Zasluga delovanja vlade, ki je dovolila ubijanje kot sredstvo v dosego njenih ciljev, je, da imajo zdaj od vlade pohujšani siromaki vse zločine, rope, tatvine, laži, mučenja in umore za naj-naravnejše reči in za vredne človeka. Da, strašna so dejstva sama v sebi, ali moralno, duševno, nikomur očitno zlo, ki ga povzročajo, je brez primera strašnejšel * Vi pravite, da počenjate vse te grozovitosti zato, da bi zopet napravili mir in red v državi. Vi napravljate mir in red v državi I S kakšnimi sredstvi ga napravljate? Z dejstvom, da vi, zastopniki krščanske oblasti, Vodniki in učitelji, ki vas služabniki cerkve priznavajo in izpodbujajo, uničujete zadnjo sled vere v človeku, ker počenjate največja hudodelstva: laži, zavratnosti, vsakovrstna mučenja motnim činom je švicarska buržoazija dokazala, da je vredna tovarišica drugih buržoazij. Mednarodni socialistični biro je izdal na delavstvo protestni oklic, v katerem izroča švicarski zvezni svet javni obsodbi. Protestni shod, ki se ga udeležilo 4000 ljudi, je zahteval, da se odpove rusko-švicarska izročilna pogodba. Starostno zavarovanje na Angleškem. Na Angleškem so končno vendarle odobrili zakon starostnega zavarovanja. Zakon sestoji iz malo paragrafov, je kratek in precizen. Mirovina za vsako osebo znaša 6 K na teden. Ako živita soprog in soproga skupaj, ki imata pravico do podpore, dobita tudi vsak po 6 K. Ako pa živi dotičnik skupno z eno ali več drugih oseb (n. pr. z brati ali sorodniki), ki tudi imajo pravico do mirovine, tedaj dobi vsakdo od teh mesto po 6 K po 4 50 K na teden. Kdor dobiva mirovino, ne zgubi nobenih državnih pravic, ki jih je imel poprej, kakor n. pr. volilno pravo i. t. d. Pravico do mirovine (penzije) ima, kdor je zvršil 70. leto svojega življenja, biti mora 20 let angleški državljan in da živi v tej državi. Nadalje ne sme imeti več nego 12 K na teden drugih dohodkov, kajti drugače zgubi pravico do mirovine. Od te starostne penzije so izključene osebe, ki dobivajo sirotinsko podporo, radi katere zgube volilno pravo. Nadalje so izključeni oni, ki so še telesno krepki in sposobni za delo, pa nočejo delati, in oni, ki so se odrekli delu, katerega vršiti so bili še zmožni prej, nego so bili obveščeni na prejemanje mirovine. Končno so izključeni oni, ki so v norišnici in zločinci. — Poslednji so izključeni od mirovine še 10 let po prestali kazni. Da je ta odredba popolnoma napačna 3 da, celo škodljiva, menda ni treba še posebej govoriti. Star zločincc, ki ni vajen dela, je naravno, da, ako ne bo imel podpore, bo naredil nov zločin, samo, da se bo prehranil. Rente ni mogoče ne zastaviti, ne prodati. Upnik je ne.more zapleniti, kajti mora se jo izplačati naravnost dobivatelju rente. Renta se izplačuje vsak teden. V vsakem mestu in večjem okraju bodo poslovali upravni lokalni odbori, ki bodo izplačevali mirovino in izvrševali kontrolo. C ntralni urad te uredbe ima v rokah delavsko ministrstvo, katero vodi John Burn. Kdor bi se po krivem polastil mirovin", bo kaznovan na 6 mesecev prisiljenega dela. Zakon stopi v veljavo 1. januarja 1909. Domače stvari. Klerikalno ropotanje v «Slovencu*. Klerikalci so šele zdaj iznašli pravi izraz za svoje početje v politiki in gospodarstvu. Svoje časnike imajo zato, da se v njih ustijn, prirejajo shode in na njih ropotajo. Ce se jim zdi nasprotnik nevaren, ropotajo bolj glasno, če ni tako nevaren, pa ropotajo bolj tiho. In re?, v javnosti ne čujemo drugega nego samo ropotanje. Ropočejo, da je vera v nevarnosti, repočejo, da so vsi diugi ljudje zlobneži, le sami klerikalci so poštenjaki, ropočejo, da bo vsakdo pogubljen, kdor ni klerikalec, ropočejo o veselicah svojih društev i. t. d. Nikdar in nikoli pa ne prihajajo odkritosrčno s stvarnimi interesnimi argumenti, ki so utemeljeni v socialnem vprašanju delavskem. — No, in zakaj tako ropočejo: Zato, da lahko snujejo kartele z Nemci in liberalci vred, in poslednji najstrašnejši zločin, tisti umor, ne enega samega, temveč nešteto umorov, ki jih poizkušate izgovoriti z bedastim sklicevanjem na teinone paragrafe v vaših bedastih in lažnivih knjigah, ki jih bogokletno imenujete zakone. Vi pravite, da je to edino sredstvo, ki more pomiriti ljudstvo in zatreti revolucijo; toda to je očividno napačno. Jasno je, da morete pomiriti narod samo takrat, če vstrežete želji po najpreprostejši pravičnosti, želji, ki jo izreka vse poljedelsko prebivalstvo Rusije, namreč želji po odpravljenju zasebne zemljiške posesti; samo takrat, če te posesti ne boste več potrjevali in če ne boste več na raznotere načine razburjali niti kmetov niti tistih neobvladanih in razjarjenih ljudi, ki so pričeli ljuto borbo proti vam. Vi, ki sedite pri krmilu, imenujete dejanja revolucionarjev «strahote in velike zločine». Ali oni niso storili ničesar, česar ne bi počenjali tudi vi in v neprimerljivo večjem obsegu ... Vi pravite, da morate čuvati sporočila preteklosti. In se zgledujete na dela velikih mož v minulih časih. Tudi oni imajo svoja spo^ ročila preteklih dob, že pred francosko revolucijo, in kar se tiče velikih mož; posnemati vzore, mučenike, ki so umrli za resnico in za pravico, saj nimajo drugega sredstva kakor vil Če je torej razlika med vami, je le ta, da hočete vi, naj ostane vse po starem, kakor je bilo in kakor je, dočim žele oni izpremembe. In s tem, da menijo, da ne more vse ostati vedno tako, kakor je, bi imeli prav, bolj od vas, če se ne bi bili od vas naučili te čudne in pogubonosne zmote, češ, da bi mogla peščica ljudi poznati ob- da lahko glasujejo proti znižanju davka na sladkor, da lahko glasujejo proti železniškim in poštnim uslužbencem glede dovolitve kredita za zboljšanje plač i. t. d. — Ta početja dokazujejo, da klerikalci delujejo v politiki (z Gostinčarjem in Krekom vred) proti delavstvu, in da politično nezavedno delavstvo tega ne vidi in ne sliši, je treba ropotanja. Ker so klerikalci izraz ropotanje uvedli v svoje časnike, sklepamo iz tega, da klerikalci vedoma ropotajo, da ogluše delavstvo. štipendisti. Za vladne štipendiste zmerja «Slov. Narod» državne poslance in sploh ne pusti ne ene same drobne dlake na parlamentu splošne in enake volilne pravice. Poslancem očita, da za ljudstvo niti z uhlji niso genili, temveč da so verno poslušali vladine ukaze in da jim je bilo sploh samo do tistih dnevnih dvajset kron. Ne vemo, zakaj se je «Slov. Narod» tako nenadoma in tako hudo razkrčil, ampak v njegovem očitanju je nekoliko resnice — toliko namreč, kolikor se tiče meščanskih poslancev. Resnica je, da so meščanski poslanci vseh strank in vseh jezikov hodili z vlado čez drn in strn in da so ji, kakor pri povišanju oficirskih plač, ponujali celo več nego je sama zahtevala. Resnica je, da se je vse, kar se je sklenilo v prid ljudstvu, sklenilo le pod pri-iskom socialnih demokratov. Tako so naši sodrugi v parlamentu prisilili vlado, da je povedala določen termin, kdaj misli predložiti zakon o starostnem zavarovanju; prisilili so jo, da se je izjavila za prepoved belega fosforja; prisilili so vlado in parlament, da se vsaj nekoliko zboljša položaj državnih uslužbencev, da je bil predložen ter sklenjen zakon v prid trgovskim pomočnikom i. t. d. Naganjati so morali neprestano vlado in meščanske stranke; če niso dosegli vsega, kar bi bili radi dosegli, pač niso krivi sami, temveč je krivo meščanskih strank zagrizeno sovraštvo do delavstva. Predlagali so dvajset milijonov za ž le¿ni-čarje — meščanske stranke so predlog odklonile; predlagali so pet milijonov za poštne uslužbence — meščanske stranke so predlog odklonile. In tako je padla še cela vrsta predlogov, ki so bili stavljeni v korst ljudstvu — padla po krivdi meščanskih in med temi tudi obeh slovenskih strank. Kakor pa so morali socalni demo« kralje izsiliti, če so boleli kaj dobiti za ljudstvo, tako so morali tudi šiloma zaprečiti proti ljudske nakane meščanskih strank, med temi spet obeh slovenskih. Finančni minister Kory-towski je nameraval izvleči iz žepov ubogih šnop-sarjev mastne milijone, da bi jih vrgel v žrelo ošabnim deželnim prMlegirancein, ki ne puste, da bi se država dotikala njih privilegijev, ampak denar njen bi radi jemali. Socialisti so to nakano preprečili, zagradili so ji pot s tremi nujnimi predlogi in vlada se je morala uduti. «Slov. Narod» ima torej popolnoma prav, če govori o sebičnem in protiljudskem delovanju meščanskih strank. Ampak Bog ved;, če je nehote ali pa nalašč pozabil, da je med tistimi sebičnimi, protiljudskimi posl. tudi ljubljanski župan Hribar z vsem svojim klubom. Rekli bi, da«Slov. Narod» tega ni pozabil, temveč da se že tudi njemu gnusi početje tistih ljudi, ki so pred volitvami obetali vse, kar se je komu poželi 11, potem pa so bili bolj papeški od papeža saiuega, bolj vladni od vlade same! Razen tega pa ima liko življenja, primerna za vso bodočnost in za vse človeštvo, in da bi se dala ta oblika doseči s silo. Ce je razlika med vami, gotovo ni v prilog vam, temveč njim. Omiljajoče dejstvo je pri njih najprej to, da vrše svoje zločine z osebno nevarnostjo, ki je mnogo večja od vaše, a tveganje in nevarnost opravičuje marsikaj, v očeh mladine, ki je dovzetna za vtiske. Potem to, da so njih velika večina čisto mladi ljudje, ki je zanje skoraj naravno, da blodijo vstran od prave poti, dočim ste vi največ možje zrelejših let, stari ljudje, ki bi bilo naravno, da bi izkazovali zapeljanim mirtlo prizanesljivost. Naposled priča njim v prilog in v izgovor to, da — kakorkoli so njih umori ostudni —■ vendar niso toli hladnokrvni in dosledno grozoviti, kakor vaše Šliselburške trdnjave, vaša pro- gnanstva, vaša vešala, vaše streljanje. * * * Tako ni mogoče živeti. Vsaj jaz nočem in ne zmorem takšnega življenja. To je vzrok, da pišem te stvari in da jih bora tudi objavil, koder jih bom mogel, tako po Rusiji kakor po inozemstvu — ker želim, da se zgodi to ali ono; ali da neha to miloveško početje, ali pa, da se razodene moja žveza z njim in da me vržejo v ječo, kjer se utegnem jasnd zavesti, da se te grozote ne gode zaradi mene; ali še bolje — tako dobro, da skoraj ne smem sanjati o toliki sreči —- bi bilo, da me oblečejo v vrečo in me pokrijejo s kučmo, kakor teh dvanajstero kmetov, in mi odmaknejo klop, pa si nato jaz sam s svojo lastno težo zategnem dobro namazano zanjko okrog starega grla. Hribar še svoj poseben konto I Njegov pisani klub je s slovenskimi klerikalci vred glasoval proti vsrm ljudskim predlogom in za vse prot ljudske: Tako smo bili vsaj na čistem z možakarji. Hribar pa je ponavadi pobegnil pred glasovanjem, ali pa se je klatil po Ruskem in drugod, vlekel svoje di-jete ter se brigal za vse drugo prej, nego za svojo dolžnost do ljubljanskih volilcev. Prav se mu torej godi, da mu «Slov. Narod», ki je lani s takim ognjem agiliral zanj, zdaj tako odkrito in krepko levite bere! Mi seveda smo že prfj vedeli, kakšni «prijatelji» ljudstva so naši libera'ni in klerikalni poslanci; nam ni povedal «Slov. Narod» nič novega. Ampak prav j->, da je naposled tudi sam prišel do spoznanja, ki jo zmirom koristno, četudi nekoliko pozno pride! 0 torkovem shodu proli draginji v ljubljanskem «Narodnem Domu» so liubljanski dnevniki obširno poročali. «La bacher Zeilung» je prinesla stvarno poročilo, «Slovener» in «Narod» pa se^ po svoje prikrojeno. Zanimivo je zlasti v poročilih teh dveh dnevnikov to, da sta padla po sodrugu Antonu Kristanu, češ, da je «strahovito slabo govoril». «Narod» je celo napisni, «da so delavci označevali njegove besede za čenče». Na-proti t»mu pa piše «Laibacher Zeitung». da je bil po govoru sodruga Ant. Kristana «gr 13* Befall». No, mi to le re-gistrujemo, ker vemo, zakaj klerikalni in liberalni časnikarji tako pišejo! Zato nas tako pisarjenje, ki je sicer precej oddaljeno od pošten ga časnikarskega poročanja, pušča pri običajni dobri volji! Shod proti draginji na vrtu «Narodnega Doma» zelo peče ljubljanske liberalce in klcrikalce. «Narod» sporoča zato tudi to-le svojim bravcem v pi ročilu o shodu: «ogromno ljudstva se je nabralo, ali pol gaje takoj odšlo!» Res je pač le nasprotno, ker ga je od srede shoda do konca bilo pač rajveč. «Slovenec» piše o 2000 navzočih. Bo tudi res. 8trajk v Medvodah in Goričanih. Na našo notico glede tega štrajka se je «Slovenec» zaletel po stari svoji nasadi. Očita socialnim demokratom — Lrtiio, mesto, da bi se spomnil na tovarno za 16p v Ljubljani in mesto, da bi priznal, da so v Bistrici delavce klcrikalci nesramno na led speljali. Mi smo zapisali v zadnji številki, da stojimo na strani stavkujočib, samo bojimo se, da bodo ostali na cedilu, ker poznamo klerikalce. To moramo tudi danes ponoviti, ker se nam zdi, da ne gre v redu, Zlasti, ko se že apelira na ponižno pro-šniarjenje. Bogati «Slovence» že berači, mesto, da bi njegovi bogataši z njim vred posegli v blagajne in podprli stavkujoče. No pa bomo še o vtem ob širnejše poročali, ko bo čas. 0 štrajkn v Bistrici naj molčimo, pravi «Slovenec». Ali morebiti zalo, ker so delavci sedaj na slabšem nego so bili ? Kdo more danes verjeli, da >o ravnatelj Faust posl. Grafenauerju kaj obljubil. Obravnava se vedno tako, da so zastopniki tistih navzoči, ki se jih preporna reč direktno dotiče. Proti draginji so začeli — zborovati tudi klerikalci v Ljubljani. Scve s psovkami na socialne demokrate in na shodih, za katere se v Ljubljani ne ve. ft.trkov «Slovenec» poroča na dolgo in ši roko o nekrm klerikalnem shodu proti draginji, no pove ra niti, kje se je »rtil. Na trm shodu je glasom «Slovenca» govoril tudi tisti Gostinčar, ki jo v državnem zboru glasoval za draginjo.. Hinavci! Cenjene naročnike, ki če niso ponovili naročnine za III četrtletje, prosimo, da store to v najkraj&em času, ako nočejo da se jim list ustavi. Socialni pregled. Štrajk v Medvodah in Goričanih, Delavstvo v tovarnah papirja je začelo minulo soboto stav' kati. Glavna zahteva je, da se plača za 40 vin. na dan poviša. Dosedaj so plače nesramno nizke; moški delavci zaslužijo največ po K 1'76 na dan. ženske pa o,i 90 vin. do K 1 20. Dela se po 12 ur na dan; pri strojih se dela nočindan. Le nedelje od šeste zjutraj do šeste zvečer so proste. Moški delavci zaslužijo v časih pri grozno napornem delu par vinarjev več. Ce napravijo čez 6500 kg «štofa», dobi vsak od partije za vsakih daljnih 100 kg po 20 vin. — Včeraj v petek je ravnateljstvo poklicalo v tovarno na razgovor 32 delavcev od posameznih oddelkov. Ob 7,2. uri pop; so tudi poklcani šli v pisarno. Njim na čelu je korakal gosp. drž. posl. Gostinčar, ali ravnatelj ga je kratkomalo odpravil iz pisarne. . . Delavcem pa je dejal, da jim ne morejo zvišati, generalna direkcija da nima denarja — Štrajkujočih je 452. Stavkokaza sta le dv3 Štrajkujoči imajo precej dobre volje in veliko zaupanja v lastno moč, kar je prav dobro znamenje, Želeti je, da bi ohranili obojno do konca. Zmaga pa mora biti na strani delavcev, če jih ne bodo kaki brezsrčneži zap< ljali. — Strokovni tajnik sodr A. Kristan se je prepričal ta te len partrat na licu mesta o položaju, dasi sta v kuj oči niso v orga nizaciji. Zakon o službenem razmerjn trgovskih pomočnikov so rojeni zakonodajalci iz gospodske zbornice zavlekli. Ti zarjaveli starci se sicer niso predrznili zakon kratkomalo odkloniti, pač pa so ga odkazali narodno-gospodarskemu odseku, kjer jo nepremično ležal čez počitnice; po počitnicah pa bodo za svoje specijalne želje te čudne sence iz preteklega časa skušale izprešati od poslanske zbornice kar največ, rešitev zakona si bodo dali prav drago plačati, ali pa ga bodo celo pokopali. Usoda tega zakona je sploh zelo zapletena. Naj-prvo sta si nemški nacijonalec Schreiner in krš čanski socijalec Pabst na vso moč prizadjala, da bi zakon padel v vodo; toda moža sta delala račun brez krčmarja Socialno-demokratični poslanec Seitz je na dan zadnie zbornične seje izjavil, da bo govoril vsaj dotlej, dokler se predsednik z liberalnimi in klerikalnimi strankami ne pobota ter postavi zakon o trg. pomočnikih na dnevni red. Tako so bili liberalci in klerikalci prisiljeni, da privolijo v socialno-demokratično zahlevo, ker sicer bi bil poslanec Slitz govoril in bi se predloga n podporah proti ujimi pred počitnicami ne bila mogla obravnati in rešiti. Drugače je stvar v gospodski zbornici, kjer je toliko stupidnib in norih ljudi na kupu kot menda nikjer drugod v celi državi, in kjer ni socialnih demokratov da bi te spla-š ne čudake malo obuzdali. — Kaj pa je vsebina tega zakona? Zakon je sila siromašen in zaostaja daleč za tem, kar sc mora na korist trgovskih pomočnikov zahtevati; vendar po pomenja čisto gotovo velik napredek proti sedanjemu brezpravnemu stanju. Zato store trgovski pomočniki prav, če si zapomnijo te svoje meščanske «prijatelje» liberalne in klerikalne barve. Zakon določa p'a«ico pomočnikov in tudi vajencev ter praktikantov do desetdnevnega dopusta na leto. Ce b'va pomočnik že pet let pri eni firmi, ima pravico do 14 dni, po preteku petnajstih let pri eni firmi do treh tednov. Vojaška služba se ne všteje v dopust. Četrtletna odpoved se tudi z obojestranskim dogovrr im ne da skrčiti pod en mesec. Pri dogovorjeni petletni službi znaša odpovedni rok šest mesecev. Za slučaj bolezni ima v«ak službenec pravico do plače skozi šest tednov; takisto v slučaju, da z važnih razlogov brez svoje krivde izostane en t^den iz službe; za čas vojaških vaj prejema plačo 4 tpdne. Za iskanje službe mera imeti uslužbenec prosto pn dan v tednu. V slučaju konkurza ima uslužbenec pravico do plače vso odpovedno dobo ter do povračila škode, ki mu jo povzroči izguba službe. Spričevala smejo vsebovati le za uslužbenca «godne kvalifikacije; opazko, ki bi uslužbencu pri iskanju službe škodovale, so nedopustne. Končno se po tem zakonu raztegnejo določila obrlnega reda o nedeljskem počitku ter delavni dobi na vse uslužbence sploh (zavarovalne, bančne, odvetniške, notarske uradnike, uslužbence trafik, knnsnmnih društev, administracij, redakcij, informacijskih pisarn). — Zakon pomenja, kot omenjeno, velik napredek v socialno-politični zakonodaji in je nov dokaz, da dopolnjuje delovanje socialno-demokratičnih poslancev delovanje strokovnih organizacij v boju za zahteve pripadnikov vseh delavnih vrst. Gospodarski pregled. Konsnm enkra v raznih državah. Zanimivo je zasjpdovat1, kako ra te konsum rukra, tega važnega ludskega živila, v raznih državah. Po statističnih podatkih F. O. Lichta je poprečna poraba v raznih državah sledeča. Na prebivalca odpade letni konsum (v kile gramih): 1. 1889/90 1. 1905/06 na Angleškem 35 29 42 03 v Uniji 24-25 35 38 na Danskem 17 69 32-37 v Švici 14 72 24 25 v Skandinaviji 9 93 21 35 v Nemčiji 10 40 19 73 na Nizozemskem 11-35 17 80 na Francoskem 12-93 16 44 v Belgiji 9 76 15 02 v Avstriji 7 32 10 85 na Ruskem 4 47 8 78 v Italiji 3*64 3 39 Te številke so silno zanimive in poučne; kažejo, kako daleč zaostajamo v konsUrau za drugimi državami. In vendar ima meščanska politika še vedno pogum z visokimi davki manjšati vporabo. Združeni meščanski poslanci so, kakor je razvidno iz te Statistike, s sklenjenimi očmi glasovali proti socialno^demokratičncmu predlogu, da se znižaj sladkorni davek od 38 na 30 vinarjev, torej za osem vinarjev pri kilogramu; in ta teden so p-i vzgledu naših meščanskih poslancev smešni starci iz gosposke zbornice ptcšli preko te zadeve na dnevni red — po priporočilu pismojenega grofa in bivšega ministrskega predsednika Thuna, in vspehi te blazne politike nastopajo tudi v številkah Dočim je konsum — izimši bedno Italijo — poskočil vsepovsod za polovico, ali se pa celo podvojil, je ostala poraba cukra * naši državi še vedno vzad in znaša komaj tretjino konsuma v drugih, tudi manj industrijskih državah. V tem dejstvu se zrcali ne le zagrizena protiljudska politika naših meščanskih strank, temveč tudi nesramno nizke mezde delavstva, kojega široke vrste morajo nekrščansko štediti z najpotrebnejšimi živili in prehajati k cenejšim, četudi manj izdatnim in redilnim živilom. Umetnost in književnost. Delavska knjižnica. Vse naše čitatelje opozarjamo na brošure in knjige, ki jih ima v založbi «Delavska tiskovna družba v Ljubljani». Zlasti bode vsakega zanimala uprav sedaj brošura «Kapitalistični razred», ki razpravlja o vzrokih in bistvu kartelov, o gospodarskih krizah ter sploh o svoistvih celega kapitalističnega razreda. Brošura je aktualna. Stane 30 vin. — Tudi brošuro «O konsumnih društvih» si naj nabavi vsakdo, ki čuti sedanje draginjo. Spoznal bo bistvo važne organizacije proti draginji. — V prodajalni «Delavske tiskovne družbe» se pa tudi lahko naroči na vsako drugo knjigo in brošuro. Kako obvarujemo našo deco jetike? Razpravo «o boju proti jetki, osobito z ozirom na našo mladino in na razmere v šolah», ki je izšla v «Domačem ognjišču», da'o je deželno pomožno društvo za bolne na pljučih pod gornjim naslovom ponatisniti in je po en izvod uposlalo vsaki ljudski šoli na Kranjskem. Brošuro pa je dobiti tudi v knjigarnah in sicer po 40 vin. izvod. Namenjena je v prvi vrsti našim ženam in materam, ki bodo iz nje razvidele, kaka nevarnost preti že do-jencem in otrokom v prvih otroških letih, če se ž njimi pravilno ne ravna. Brošura podaja nam natančna navodila, kako obvarujemo našo deco jetike, sploh pa je iz nje posneti marsikak koristen nasvet glede odgoj^ otrok vobče. iz stranke. Strankin zbor nemške soc. dem. stranke. Strankin zbor soc. dem. stranke na Nemškem se bo vršil v Norlmberku pričenši z dnem 14. septembra s sledečim dnevnim redom: 1 Poročilo strankinega vodstva: a) Splošno poročilo; b) ženska in mladeniška organizacija; c> blagajna in t;sk; d) izobraževalni odsek. 2. Poročilo nadzornišjva; 3. Poročilo o parlamentarnem delovanju, porofa sodrug E. Eichhorn: 4 Praznovanje prvega maja, poroča R. Fischer; 5. Socialna polit'ka; 6. Fmančne reforme, poroča P. S nger; 7 Razni predlo/«: 8. Volitve strankinega vodstva. Po tolikih letih bo letos prvič, ko ne bo poročal o parlamentarnem delovaniu sodr, Bebel. J« namreč bolan in se mora držati popolnega miru, ki se mu ga prepisali zdravniki. Strokovni pregled. Konferenca zastopnikov ljubljanskih strokovnih organizacij začne jutri 26. t. m. točno ob deveti uri dop. v hotelu «Ilirija», na kar ponovno opozarjamo vse delegate! Poročilo Zveze tiskarjev avstrijskih za leto 1907 je pravkar izšlo. Zveza je štela konec leta 13 164 članov. Posebnih sprememb v stanju članov ni bilo, ker so domala vsi tovariši v organizaciji, ki jih je še bilo mogoče pritegniti, posebno, če se posreči spodnjeavstrijskemu društvu, da pritegne principalsko društvo, ki šteje okolo 500 članov. Zveza tiskarjev je zveza društev, ki imajo certrali-zirane vse dajatve, ki jih dovoljuje svojim članom. Skupni dohodki so znašali v pro'lem letu K 1 135 459 10, skupni izdatki pa K 1,017.416-89; prebitek znaša torej K 118.042 21. Podpor se je izplačalo v prošlem letu K 704 495-13 D hodki sploh in pa stroški se porauiele na naslednje postavke: Prej emki: C'anski doneski ....*.... K 999 980 57 Vpisnine...........« 2.087-70 Dohodki imetja........« 63.235 33 Različni......... ■ . « 70 155 50 Skupaj. . K 1,135 459-50 Izdatki: Podpore...........K 704.495 13 Izobrazba . •...... . . . « 68 623 36 Uprava ...........« 82 115-61 Organizacija ........• « 56.540 69 Različni......... . . « 102 642 10 Skupaj. . K 1,017.416 89 V delokrogu zveznih društev je bilo 1785 tiskarskih zborovanj. Zvezne knjižnice štejejo 43.156 knjig (27219 leposlovnih, 7.805 znanstvenih, 4 198 strokovnih in 3 934 različne vsebine). Tiskajo se štiri glasila: nemški «Vorwärts» v 15.550, češki «Vele-slavin» v 2900, poljski «Ognisko» v 1.100 in laški «11 Risveglio» v 760 izvodih. Tudi posredova'n'ca za delo se je ponesla, zakaj nakazala je 3734 služb članom. Mezdno pogodbo, ki obstoja med pomočniki iu delodajalci, priznava 1122 tiskarn in le 102 manjših in državnih tiskaren je, ki še nisa kbnile pogodbi svojega vratu. Zveza društva obstoje po eno že 65, 69, 58, 51, 45, 44, 43 in 42 let, štiri po 39, po eno 16, 33 in 10 let. Ni torej čuda, da ta zvjza v podporni in tudi sicer tako dobro-dejno deluje v prid svojih članov. Ves obrat, ki so ga imela društva doslej znaši K 37,711046 56, in sicer so med izdatki n. pr. zneski 11,682 785 56 za podpore, za izobrazbo 976 892 78, za organizacijo 481.003 75 i. t. d. Zveza ima sedaj imetja K 1,871 283 15, t. j. 10 6% vseh prejemkom Jasno nam dokazuje že ta posnetek, koliko delavstvo tekom let lahko doseže potem trdno organizacije. Žal, da nam nedostaje prostora za obširnejše poročilo. Župnik o strokovnih organizacijah. Na shodu delegatov evangelskih delavskih društev v Bernu v Švici je govoril župnik Benc ter rekel: «Pravtako k; kor se ne morejo združevati krščanski trgovci ali političarji, da bi tvorili lastno organizacijo, ki naj bi negovala krščansko trgovino ali posebno krščansko politiko, pravtako se ne smejo krščanski delavci ločevati v velikih delavskih vprašanjih, nego morajo se pridružiti obstoječim strokovnim društvom. Delavska organizacija ima velik nravstvtnostcn pomen za zastopnike tega stanu. Stremljenje po zboljšanju mezde, skrajšanje delavnega časa i. t. d. je za krščanskega delavca prav takega pomena kakor za vsakega drugega. Ce opazujemo, s kakšno požrtvovalnostjo so zbrale strokovne organizacije prostovoljno samo v Nemčiji v dvajsetih letih le za podporo svojim brezposelnim tovavišem tri milijone frankov (frank -» 96 h), moramo uvideti, kako velikega nravstvenega pomena so te organizacije.» Svetoval je dalje enotno delovanje v gospodarskih vprašanjih in priporočal združitev vsega delavstva. — Pri nas?! Pri nas pa klerikalizem organizira kapitaliste, delavstvo pa slepari po časnikih s svojim «ropotanjem», da ne vidijo počenjanja klerikalnih mogotcev. Od naših klerikalcev — tudi duhov -nikov — smemo pričakovati šele tedaj take besed e, ko postanejo toliko olikani, da ponehajo z obrekovanjem in binavščino. Kdaj bo to, ne vemo! Spričo današnje vzgoje dotičnih elementov pa še ne kmalu. soirm, wmm\ äii« Kavarne is briVmce, i(jer je na razpolago Vaše Jtdeti ?rsper"! Dopisi. Pulj, dne 13. julija. — Eadar izgube meščanske stranke ves vpliv med ljudstvom in se slučajno bližajo važne volitve, iščejo krčevito agitačnih sredstev, da bi si spet pridobile ugleda. Pri nas je tako sredstvo šolsko vprašanje za obe narodnosti, lri to vprsšanje so zajahali zdaj kar čez noč tako Italijani kaker Hrvatje. V nedeljo smo imeli glede šol kar dva shoda: italijanski nacionalci so zahtevali gimnazijo, hrvatski pa šole za Pulj in okolico. Italijanski shod se je vršil v gledališču in sicer pod firmo ital. akademikov, ker bi se liberalci pod svojo firmo ne bi upali sklicati shoda. Govorili so dr. Rodinis, poslanec Rizzi, župan Stanich ter sodrug Lirussi. Zanimivo je bilo, da se v predlagani in sprejeti resoluciji poživlja vlada, dežela in občina, da ustanove gimnazijo, liberalni govorniki pa so po vrsti protestirali proti temu; oni ne marajo podpore vladine ter hočejo sami (t. j. dežela in občina) vzdržavati gimnazijo. R;zzi je bil v očitni zadregi. Trdil je, da tudi on ne zaupa vladi (v parlamentu je glasoval za vse njene predloge!). ali vendar da mu je naučni minister obljubil, da bo gimnazija že na jesen ustanovljena! — Sodrug Lirussi je na to razkrinkal hinavščino ital. liberalcev, ki so največ krivi, da Pulj še nima ital. gimnazije. Pred drema letoma so socialisti javno nastopali za to zahtevo, liberalci so pa močali, takrat se jim namreč še ni sanjalo o porazu pri državnozborskih volitvah. Rizzi ne bo več dolgo slepil ljudi z iredentizmom v Pulju in s patriotizmom na Dunaju, Lirussi je nadalje kritiziral deželni in občinski odbor, ki se ne zmenita za žalostne šolske razmere v Istri. Socialisti se bodo borili za gimnazijo, ali hkrati pa tudi za to, da dobi tudi slovanski narod v Pulju in v Istri svoje šole, ki mu jih vi (ital. libe-beralci)ne dovolite!— V «Narodnem domu» so ob istem času zborovali hrvaški nacionalci. Povabljena so bila vsa slov, društva, samo ne naše «Del. izobr. društvo». Govoril je dr. Zuccon in več drugib, v resoluciji pa so zahtevali od o b č i n e i n dežele,- da jim ustanovita šole v Pulju in okolici. Na italijanskem shodu so govorniki grmeli proti temu, da bi njim vlada dala gimnazijo; naši narodnjaki pa spet zahtevajo šole od občine in dežele — najbrž zato, ker so gotovi, da jim jih ne dasta, dokler so Italijani gospodarji. To se pravi norčevati se iz šolskega vprašanja; švindel je enak na obeh straneh in vse skupaj je le nerodna volilna agitacija. Ampak ljudstvo bo to gospodo kmalu spoznalo; zato bomo skrbeli! — Zagorje ob Sati (Shod proti draginji.) Suša poslednjih tednov vpliva tudi na draginjske raz- mere našega kraja, seveda čisto neopravičeno, kar se lahko trdi zlasti o mesarjih. Gena živini je padla, meso pa je ostalo pri starem in gospodje mesarji dolajo, kakor da jih sploh ni volj t znižati cen To in drugo je dalo povod, da se je v nedeljo vršil na vrtu go?t Ine Weinbcrger številne; obiskan ?hod, ki mu je predsedoval sodr. Repovš. Sodr. Kocin ur iz Ljubljane je poročal o točki «politične stranke v državnem zboru in delavstvo». Bistvo njihovih izvajanj je bilo : V glavnem sta dve stranki, in sicer socialno-demokratična kot bramteljica delavskih koristi, ter koalirana meščanska mešanica s protidelavskimi cilji. Sodr. G ob al je obširno razpravljal o draginji in njenih vzrokih. Sklenilo se je resolucijo, pozvati g. župana na sklicanje izredne občinske seje, katera edina točka naj bo : Določitev maksimalnega tarifa mesnim cenam. Sprejeta je bila tudi po sodr. Kocmurju predložena resolucija na bojkot piva karteliranih pivovarn. Govorom je slsdilo živahno odobravanje. Po pozivu na vstop v političao strokovno in gospodarsko organizacijo se je krasno uspeli shod razšel. Radovedni smo, če bo g. župan storil to, kar je njegova dolžnost. Draginja je že neznosna in mora se nekaj ukremti zoper njo, pa naj velja, kar hoče. Bdino ppavl Thierry e v balzam le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. Thierrysvo centifolijino milo proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go rečici, kislini, kašlju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 v> Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na: 275 CeKartiar A. Thierry i pregradi pri flog. Slatini. 33—15 Zaloga večinoma po lekarnah. Poslano. Pozor! pozor! C^nji-nim obisko'alccm Porcinnknle dne 2. avgusta 1.1. v „Nar. domu" v Ljubljani uljudno naznanjam, da se bo točilo pristno vini) iz dobroznane kleti g. A. Zajca in sicer dolenjski cviček liter po 9& vinarjev in beli štajerski risling po 1 krono 4 vinarje. Pivo iz pivovarne Žalec in Laški trg vrček po 20 vinarjev. Dobra mrzla in gorka jedila po zmernih cenah. Vsaka kakršnakoli pritožba naj se mi takoj naznani. Z odličnim spoštovanjem Emil Kržišnik restavrater „Narodnega doma". 3 -1 ä KAVARNA B prejo ,Todesoo' v Trsta so priporoča cenjenim sourugom najtop-¡fS leje. Na razpolago so vsi važni in slo- SB3 venski, italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. m^s&ssfSiSttSiSBasasssasasS V prodajalni .'ShSsT/Ä'Jt -t- ïJ&rn&riAspi y/a ten ÎA'hJo ¿i&jttro. po ceni in ru. n&stjïixypoivvah' nt*/S& obrnijo v Jfyubfyofri'JCeleôvorsk* iiâSw^l ï U O N O CL H U v Ljubljani CA CO > e« Zastonj pošljem vsakemu in poštnine prosto — oenik za 5000 ur. Krone Rosk. Patent 3 — Srebr. - Rosk. 6 — Železn. - Rosk. 7'— Sreb. z dvoj. plašč.8-— Krone Pendel ura70cm T— Z zvon. bitjem 9'— Z budilko 10 — Z godbo 12'— Krone Budilka 2-40 3 svet. števil' 3 — Z enim zvoncem 5'— Kuhinjska ura 3 — J-Budilka Z bitjem Z godbo 6 valenov Krone 6'— 8 — 10-12- Original Omega, Schaffbansen, Glashütte, Helios, Amalfa, «. kr. preizkušeno od K IS'—. Zlatnina in srebrnina po originalnih tvor- niäkih eenah. Triletna garancija. Ako ne ugaja, zamena ali pa se vrn. denar. Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstraase 87/20 v lastni hlftl. Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 12—12 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto. na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure: H. Kirchsteiger: „Pod spovednlm pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K. P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K. Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v. A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin. » „Socialna demokracija in kme-tiško ljudstvo." Cena 10 vin. A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin. K- Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin. K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin. K. Kautsky: „Proletarijat." Cena 30 vin. , „Kapitalistični razred." Cena 30 vin. A. Kristan: „O konsumnih društvih." Cena 20 vin. L. Wahrmund: „Katoliško svetovno oazi* ranje in svobodna znanost." Cena 70 v. S. Machar: „Magdalena." Cena 2 K. „Program socialne demokracije." Cena 4 vin. „Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin. „Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin. Kdor naroči več izvodov, :: dobi znaten popust. :: u O i N ° ! o. 1 Vsa pisma se naj naslavljajo na « f I i Dunajska cesta št. 20. Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Cjubljani Telefon *tev. 10H. Telefon Stev. 168. priporoča svoje izborno pivo v godcih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠI0KI. 26 2 ft£*jit«!j (p t4fitt»«*«< f*«#§$| Ff*| Tiatel h I'?. Lawçtit * Krasi«