SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 19
ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 20 de mayo - 20. maja 1999
tone MIZERIT
Naj doni ta naša zdomska poezija
Govor na obletnici Slovenskega doma v San Martinu 16. maja
Jz srca svoje so kali pognale mokro-cveteče rožce poezije”. Veste, pravi pesnik " Poet - ni le mojster besede, je mnogo več: Je buditelj, kažipot, je prerok. Slovenci, ki smo skozi stoletja in stoletja živeli v senci Mogočnih narodov, smo preživeli zaradi ljubezni do rodne besede. Ni čudno, da je toliko pesnikov prišlo z nami (Novačan, ^beljak, Kunčič...), ni čudno, da se med Nami še goji poezija, ni čudno, da smo Kešema (in seveda Župančiča, Ketteja, in Balantiča, hej, koliko in kakšnih pesnikov ■mamo Slovenci) ponesli s seboj na tuje in da se ga po več kot petdesetih letih živ-Uer\ja na teh obalah, v tej pampski širini še vedno tako trdno oklepamo. Veste, zdi se •Ni da tudi zato, ker je Prešeren razumel Narodovo dušo, našo dušo in prerokoval J^aše življenje. Mokrocveteče rož’ce poezi-Je so njegovi stihi, a te rož’ce so tudi vse delo, vsako delo, ki ga doprinesemo k ohranjevanju besede, kateri je on dal N^jzaljši blesk; rož’ca je vsak napor, ki ga doprinesemo k utrditvi našega obstoja, Našega življenja na tiyem.
Jz krajev niso, ki v njih sonce sije”. Danes tukaj nam in našim potomcem sye sonce, ki je isto, a drugačno kot na sončni strani Alp. Sapice so tukcy različne, a nam tudi niso blage. Sredi brezmejne ravnine Nas obdajajo skale okoliščin, ki so težke, a Mi moramo premostiti. In tukaj, tudi prav tuk^j, v tem vašem domu, pogai\jajo žlaht-111 nagelji, planike, enciani, telohi, šmami-Ce> narcise... Presajeno v tiyo zemljo se to slovensko cvetje izraža v učenju v naših š°lah, petju v naših zborih, v slavnostnih Utopih, V gledaliških prizorih, pri kuhi in Postrežbi na naših pojedinah, v skrbi na Naših sejah, ki se vlečejo pozno v noč, Medtem ko modrujemo, kako in kaj storili da bi se po petdesetih letih ohranili daleč od rodne zemlje. Take cvetke so udeležba pri slovenski službi božji, na skupnih romar\jih, na slovenskih dnevih, v °bisku vsakršne prireditve, v branju Našega časopisja, v pisar\ju poročil o •'ašem delovai\ju, v sestavljanju odrskih Mzorov, na vajah.... Tako cvetje je tudi
ohranjanje skupne časti, spomin, zakaj je naša demokratična emigracija nastala, zahteva, da nas oblast Republike Slovenije priznava in spoštuje z vsemi našimi posebnostmi. Rož’ca je pokončna drža! Posebna rož’ca zacvete, ko kupimo kakšno slovensko knjigo in jo seveda preberemo.
J>oet tvoj nov Slovencem venec vije.” Mi tudi po svoje s svojim delom vijemo venec, ne sonetni, ker nam ni Bog dal tega daru. A naš venec, to cvetje, ki je naše slovensko življenje v Argentini, se plete iz dneva v dan, iz leta v leto že čez petdeset let. Pa opažamo, da se včasih med nagelje vplete tudi kak amancay, ceibovo cvetje se bohoti med telohi, šmarnica se prislanja na cardon... In to nas žalosti ali nam povzroča skrbi. A veste, to socvetei\je, ki ga imenujemo tudi integracija, je skoraj neizbežno, ker se v tuji zemlji korenine prepletajo, semena padajo vsevprek. In za naše mlade rož’ce ta zemlja ni več tuja Vsem narodnostnim skupinam to povzroča težave, v nekaterih celo huda nasprotja. Tudi med nami nekateri nočejo ali ne morejo sprejeti stvarnosti tega pojava, drugim je morda vsak korak do priliko-vanja prepočasen. Skušajmo razumeti, človeško razumeti ene in druge. A zavedajmo se, da je edino vodilo prava ljubezen. Sem spada tudi skrb do najlepše cvetke, ki lahko povsod, čeprav sredi tujih vrtov, blagohotno cvete: ljubezen do naše slovenske besede. In k tej nas spodbuja Prešeren...
Prisluhnimo pesniku, ki je v najtežjih okoliščinah sredi osebne življenjske tragike ohranjal globok narodni optimizem in se preroško zavzemal za njegovo prihodnost. On je sredi najhujše žalosti še vedno ugotavljal, da so trte prijat’ljem obrodile sladko vince. Z božjo pomočjo povzemimo po r\jem ta optimizem in ga ohranjamo, ter ga skupno z ostalimi narodnimi vrlinami skušajmo predati prihodnjim rodovom. Naj cvetejo naše rož’ce! Naj doni ta naša zdomska poezija! Dragi sanmartinski rojaki, dragi gostje: na zdravje!
Bog vas živi!
■HM
Priprava papeževega obiska
Na povabilo predsednika državnega od-^°ra za organizacijo obiska papeža Janeza j'avla II. in podpredsednika vlade Marjana 0<lobnika so se 10. maja v prostorih slo-Venske vlade zbrali člani državnega odbo-cerkvenega odbora in mestnega odbora ^ organizacijo papeževega obiska v Sloveli- Zaradi potrebe po usklajenem delova-^ so imenovali ožjo skupino iz predsta-^Nikov vseh treh odborov, ki bo skrbela za ^ordinacijo.
Predstavnika cerkvenega odbora in od-~°ra mestne občine Maribor sta predstavila °sedai\je dejavnosti in sklepe obeh odbo-r°v. enako tudi člani državnega odbora, ki 80 Prevzeli naloge za posamezna področja Beseda je med drugim tekla tudi o j*f!pravah na obisk vatikanske delegacije, ^ bo na obisku v Sloveniji od 17. do 19. Sj^ia. Cerkev v Sloveniji se bo na dan --ISMkove beatifikacije, 19. septembra,
Beatifikacija nadškofa Vovka
pripravljala z devetdnevnico, na dogodek pa bo opozorila tudi škofovska konferenca s posebnim pastirskim pismom. Sprejetemu geslu papeževega obiska „Sveta vera bodi vam luč” se zd^j pridružuje logotip v vseh uporabnih oblikah, ki ga je izdelala arhitektka Vera Turnšek.
Na seji odbora je bil sprejet načrt ureditvenega prostora pri Betnavskem gradu, ki ga je pripravil arhitekt Jože Marinko. Odbor je sprejel sklep, da bo bogoslužni prostor ob sliki Slomška, Ptujskogorske Marye in znamenja križa krasilo tudi celotno Slomškovo geslo: Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do narodne in zveličavne omike, s čimer želijo poudariti, da je Slomšek pomemben za vse Slovence, ne le za verne.
Na povabilo škofa Krambergerja, da se udeležijo slovesnosti, je do sedaj odgovorilo že 40 nadškofov in škofov iz vse Evrope.
ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je 13. maja začel postopek za razglasitev nadškofa Antona Vovka (1900-1963) za blaženega Postopek bo vodil novoimenovani postulator stolni kanonik Ivan Merlak. Pobudo za začetek postopka beatifikacije nadškofa Vovka je leta 1996 soglasno dal duhovniški svet ljubljanske nadškofije.
Ljubljanski nadškof Franc Rode je v odloku o začetku postopka za beatifikacijo nadškofa Vovka med drugim zapisal, da „nagib za takšno odločitev temelji na nesporni duhovni veličini in na slovesu zvestega služabnika evangelija, ki ga je nadškof užival med ljudstvom in duhovniki zaupane mu krajevne Cerkve... Čas, v katerem je nadškof Vovk prevzel vodstvo škofije, niti Cerkvi niti njemu ni bil naklonjen. To se je pokazalo celo v nekajkratnih poskusih umora. Dne 20. januarja leta 1952 so ga sovražniki vere v vlaku na novomeški železniški postaji polili z bencinom in zažgali. Posledice opeklin je nosil vse življenje. Zavoljo tega in številnih podobnih dogodkov je bil nadškof med verniki prepoznan kot pričevalec za vero.... V časih po zmagi komunistične revolucije je modro vodil ljubljansko nadškofijo ter se pogumno boril za pravice Cerkve in človekove pravice.”
Začetek postopka sta predstavila ljubljanski nadškof Franc Rode in postulator Ivan Merlak. Rode je povedal, da je Anton Vovk prvi ljubljanski škof, za katerega je ljubljanska nadškofija začela postopek za beatifikacijo. Na čelu ljubljanske škofije je bil med letoma 1946 in 1963. Rode je Vovka opisal kot „zdravega gorenjskega fanta”. Imel je trdo mladost, rasel v skromnih razmerah, posebej med počitnicami je opravljal tudi kmečka dela Rode gaje opisal tudi kot „zdravo pobožnega”, ki je rad romal na Brezje in Blejski otok, vedno peš.
Nadškof Anton Vovk se med II. svetovno vojno „nikakor ni izpostavil”, zato se je zdel najprimernejši kandidat za škofa v Ljubljani, vendar ga nova oblast ni sprejela Tako se je začelo njegovo „mučeniško škofovsko življenje”. Ob koncu 40-ih let so potekala zelo pogosta nočna zasliševanja v Tacnu, ponižanja so sledila iz dneva v dan. Marsikaj bomo izvedeli o tej dobi, je menil Rode, ko bodo objavljeni dokumenti tajne policiye. „Sicer pa bi že sed^j Zdenko Roter ali Milja Ribičič vedela veliko povedati”. Bil je pod stalnim psihičnim pritiskom, je nadaljeval Rode. Oblast je hotela da postane „ljudski” škof in da sodeluje z oblastmi, če pa tega ne mara naj odstopi. Vendar je Vovk ostal »neomajen, klen, pokončen, niso ga zlomili”, skratka „podoba neuklonljive Slovenije pred totalitarno oblastjo”.
Postulator Merlak je razložil postopek za razglasitev blaženih in svetnikov, ki se začne v škofiji, ki predlaga kandidata. Po besedah Ivana Merlaka je najkrajši postopek za razglasitev posameznika za svetnika doslej trajal 17 let - torej ga sam, kot je dejal, najbrž ne bo dočakal, n£ydaljši, pri patru Piu, pa 31 let.
ŠE DRUGI POSTOPKI
V	teku pa so še drugi postopki za beatifikacijo. Postopek za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška se bo nadaljeval z drugo fazo; postopek za beatifikacijo škofa Friderika Barage je že v Rimu na kongregaciji za zadeve svetnikov, prav tako gradivo za svetništvo škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki je bil škof v Skopju med leti 1924 in 1939; h koncu gre tudi škofijski proces za četrtega kandidata, mučenca Alojza Grozdeta
Rode z zanimanjem sprejema tudi druge pobude, med njimi za začetek postopka za beatifikacijo arhitekta Jožeta Plečnika, ki je bil nedvomno velik kristijan in velik umetnik na področju sakralne arhitekture. Pobuda za začetek postopka za beatifikacijo je dana tudi za dr. Janeza Janeža, ki je umrl leta 1990 na Tajvanu, ki je 40 let deloval v tamkajšnji bolnišnici. Na Tajvanu so ga razglasili za Velikega človeka, kar je ragvišja čast. Ljubljanska škofija je predlagala Tajvanu začetek postopka, vendar od tam še ni potrditve.
Dobro teče tudi proces za beatifikacijo Vendelina Vošnjaka, ki je bil doma iz Vojnika, večino življenja pa preživel na Hrvaškem, kjer je bil provincial v Zagrebu; pobuda ni prišla iz ljubljanske škofije.
Postopek se je začel tudi za slovenskega frančiškana, rojenega že v Zagrebu, Aleksa Benigarja, (njegov brat je bil Juan Be-nigar, znanstvenik v Patagoniji), ki je bil misijonar na Kitajskem, zadnja leta pa preživel v Rimu, napisal življenjepis o blaženemu nadškofu Stepinacu in umrl v poznih 80-ih letih.
ŽIVLJENJEPIS NADŠKOFA ANTONA VOVKA
Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja leta 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot sto let prej slovenski pesnik France Perešeren, s katerim je bil Vovk v direktnem sorodu po materini strani.
Anton Vovk je leta 1919 maturiral na Škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, in vstopil v ljubljansko semenišče. V duhovnika je bil posvečen leta 1923. Najprej je kaplanoval v Metliki, nato pa v Tržiču, kjer je postal župnik. Leta 1940 je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani, leta 1944 pa je postal rektor semenišča
Junija leta 1945 je kot generalni vikar prevzel vodstvo ljubljanske škofije. Leto nato je bil 1. decembra posvečen za pomožnega škofa leta 1950 pa imenovan za apostolskega administratorja ljubljanske škofije. Po Rožmanovi smrti leta 1959 je bil imenovan za pravega ljubljanskega škofa
Ko je bila ljubljanska škofija povzdignjena v nadškofijo leta 1961, je bil škof Vovk imenovan za ljubljanskega nadškofa. Nadškof Anton Vovk je umrl 7. julya leta 1963 v Ljubljani za posledicami sladkorne bolezni.
Po STA
STRAN 3:
ZSMŽ San Justo
Zgodilo se je v Sloveniji...
Iz življenja v Argentini
Tone Mizerit
IZGNANCI TOŽIJO
Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 je napovedalo, da bo preko svojega odvetnika v Miinchnu vložilo 1500 strani dolgo tožbo zoper nemško državo, od katere želijo izterjati odškodnino za 5515 še živečih slovenskih izgnancev, ki so bili na prisilnem delu v Nemčiji. Društvo, ki v svojih vrstah združuje približno 20.000 izgnancev, je na problematiko nepriznavanja vojnih odškodnin slovenskim žrtvam nacizma s pismom vnovič opozorilo tudi nemškega kanclerja Schroederja.
SLOVENIJA V EZ?
Slovenska javnost bo lahko poslej informacije o EZ ter vključevanju Slovenije varyo pridobila tudi s pomočjo knjige Slovenija v EZ? in zbirko informativnih zloženk. S takšno obliko obveščanja naj bi izboljšali vedenje Slovencev o tej tematiki ter spodbudili javno razpravo o procesu vključevarga ter i\jegovih posledicah.
ČIMVEČ ZAKONOV
Slovenija pri prevzemanju pravnega reda EZ v svojo zakonodajo sicer spet zamuja, vendar bo zamudo odpravila, je pred komisijo DZ za evropske zadeve ocenil pristojni minister Igor Bavčar ter dodal, da bo pred oddajo poročila komisiji začetku julija najverjetneje potrebna izredna seja državnega zbora za sprejetje predvidoma desetih zakonov iz svežrya t.i. evropske zakonodaje.
Predsednika DZ in vlade Janez Podobnik in Janez Drnovšek sta se dogovorila, da bosta storila vse, da bo do konca julija sprejetih čimveč zakonov, povezanih z EZ, da bi bilo letno poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije čim boijše. Razpravljala pa sta tudi o spremembah poslovnika DZ, ki bi zagotovile hitrejše in učinkovitejše delo državnega zbora pri sprejemanju zakonodaje.
Pretekli četrtek (13. 5.) je francoski pisatelj in filozof (?) Regis Debray objavil v pariškem „Le Monde” odprto pismo predsedniku v zvezi s Kosovom. V njem ostro napada NATO in točko za točko zanika grozodejstva, ki jih srbske sile izvajajo na Kosovu. Brani Miloševiča, zanika da bi bil diktator („saj je bil že trikrat izvoljen”),
Manjšine v EZ
Deželni tajnik Slovenske skupnosti v Italiji Andrej Berdon je Prodija, zdaj že predsednika Evropske komisije, v okviru široke pobude Evropskega urada za manj razširjene jezike pred dnevi pisno opozoril na mai\jšinsko problematiko v Evropski Zvezi in na nujnost, da Evropska komisija podpre nove pobude za pravno okrepitev vloge, ki jo ima petnajsterica pri podpiranju mai\jšinskih jezikov. „EZ z več kot petdesetimi jeziki, je pravi lingvistični mozaik. Njena bližnja širitev bo to število še občutno povečala. V vsaki državi članici govorijo poleg uradnega jezika vsaj še en avtohtoni jezik. Naloga vsake evropske vlade je, da sodeluje pri zaščiti teh jezikov.” Poudaril je, da „manj razširjeni jeziki” predstavno bogato kulturno, intelektualno in literarno tradicijo in so sestavni del evropske kulturne dediščine. Njihova prihodnost je odvisna od posameznih konkretnih dejanj.
Berdon poziva Prodija, naj kot predsed-
SREČANJE PREDSEDNIKOV
Predsedniki srednjeevropskih držav, med njimi tudi slovenski predsednik Kučan, so na srečanju v ukrajinskem Lvovu sprejeli skupno izjavo o Kosovu, v kateri ostro obsojajo nasipe v pokrajini in „prego-ne, ki so izrabljeni kot sredstvo etničnega čiščenja”, obenem pa izrazili obžalovanje za žrtve in trpljenje nedolžnih civilistov v celotni ZRJ. V skupni so predsedniki vlado v Beogradu pozvali, n;y izpolni obveznosti, ki jih postavlja mednardna skupnost kot pogoj za mimo rešitev kosovske krize.
POTEGNILI SO SE ZA KOROŠCE
V javnem pismu koroškemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju se je Družba za ogrožene narode (GfbV) zavzela za koroške Slovence. GfbV poudarja, da 44 let po podpisu državne pogodbe določila člena 7 „žal niso uresničena v celoti”, in ddoaja, da slovenska manjšina na Koroškem počasi nazadnje. Leta 1939 je obstajalo na avstrijskem Koroškem 66 slovenskih občin s skupno 43.000 Slovenci, v popisu prebivalstva leta 1991 pa je bilo slovensko govorečih Korošcev le še 14.000.
PLAČE V SLOVENIJI
V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih marca po podaktih državnega statističnega urada znašala povprečno 106.312 tolarjev, kar pomeni približno 550 ameriških dolarjev.
NOVINARJI NISO ZADOVOLJNI
Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije je obravnaval zakonski predlog o medijih ter ob številnih pripombah k predlaganim rešitvam ocenil, da bi moralA vlada zakon umakniti iz parlamentarnega postopka in po strpni strokovni razpravi pripraviti nov predlog. Če bo vztrajal pri sedanjem predlogu, pa naj bi upošteval pripombe društva k posameznim členom.
trdi, da v Srbiji vlada popolna svoboda in vso krivdo za tragedijo vojne meče na Kosovarje. Pismo je v prevodu objavil v nedeljo 15. buenosaireški jutranjik Clarin.
Mimo dejstva, da so Debrajeve trditve takoj razkrinkali razni francoski intelektualci in novinarji in da je sam na televiziji moral javno priznati srbska grozodejstva na Kosovu, nam je v njegovem „odprtem pismu” padel v o oči stavek, ki se nanaša na Miloševičev ekspanzionizem. Debray trdi, da Miloševičeve ambicije „ostajajo v mejah bivše Jugoslavije”. Iz tega je sklepati, da je za Debraya in to čudno zmes levice, ki jo zastopa, popolnoma jasno in umestno, da Miloševič še vedno teži po vzpostavitvi „bivše Jugoslavije” in da za to uporablja metode, ki so pač najbolj uspešne. Zanimivo bi bilo razbrati, koliko te miselnosti prevladuje še v slovenski levici in kakšno je njihovo resnično zadržanje spričo kosovske tragedije.
Debraya ni jemati resno, say je celo pri dobršnem delu levice izgubil prestiž, ker je bila utemeljena sumrya, da je dejansko on (iz strahu? iz ideoloških vzrokov?) izdal bolivijski vojski gibanje Che Guevare, da so ga potem zajeli in ubili. A njegova drža kaže, da je obnova „bivše Jugoslavije” še vedno v načrtih leve internacionale.
nik Evropske komisije, skupaj z bodočimi komisarji, z največjo pozornostjo preuči osnutek pravne podlage za zaščito jezikov manjšin in ga tudi čimprej sprejme.
Zopet korak naprej in sedaj se obzorje v peronistični stranki precej jasni. K temu so bistveno pripomogle notranje volitve v provinci Buenos Aires, kot smo poročali v zadnji številki. Izid je sprožil nove dogodke, ki utrjujejo Duhaldeja. A na vsedržavni ravni položaj ni enak.
DRAGI NASPROTNIK
Razumljivo je, da so vsi nestrpno čakali izid volitev v buenosaireškem peronizmu. Ko je bila jasna prepričljiva zmaga guvernerja Duhaldeja (okoli 75% glasov), se je pričel postopek, ki ga v argentinski politiki poznamo pod imenom „reacomodamiento”. Ker je bil pisec v dvomu, kako to prevesti, je segel po enostavnem orodju - slovarju. Ta besedo „acomodamiento” učinkovito prevede kot: ..prilagoditev; pobotanje; prijazna poravnava”. In to se je zgodilo.
Najprej je poraženi senator Cafiero prosil zmagovitega Duhaldeja, naj se beli glasovi ( to je glasovi v prazno) ne štejejo kot volilni procent, s čimer bi njegovi skupini bila dana možnost delnga dostopa do kan-datskih mest za poslance. Duhalde ni temu ugodil, a tudi ni odbil. Drugi korak je bil pomyena guvernerjeva roka nasprotniku, naj prevzame prvo mesto na seznamu poslanskih kandidatov. Tretji: Cafiero je ponudbo sprejel in na javnem srečanju z novinarji podprl predsedniško formulo Duhal-de-Ortega, ki da je „edina” v stranki. S tem je guverner zagotovil celotno podporo buenosaireškega peronizma svoji kandidaturi. Še več: Cafiero je izrazil prepričanje, da bo to priznal „tudi predsednik Menem”.
V	Santa Fe je Carlos Reutemann tudi čakal izida v Buenos Airesu. Takoj zatem je oklical lastno kandidaturo za guvernerja v Santa Fe. Prejel je seveda popolno zaslombo od Duhaldeja. Reutemann je že prej odločno nasprotoval ponovni Menemovi kandidaturi, čeravno se ni jasno izrekel za Duhaldeja. Sedaj je ta podpora izrazita.
Nekaj neodločnih guvernerjev je sedaj zapustilo Menema Med njimi štejemo guvernerja iz Santiaga del Estero. Carlos Juarez se je celo javno izrekel za Duhaldeja in ga imenoval prijatelja in dobrotnika (Duhalde mu je pošiljal cement za gradnjo socialnih stanovanj).
S tem se je debata o peronistični predsedniški kandidaturi zaključila. Menem je poražen ne le, ker sam ni dosegel kandidature, marveč zlasti, ker proti Duhal-deju ni mogel postaviti nikakršnega kandidata. Duhalde ga je premagal z njegovo lastno igro: nasprotnike je privabil v lastni tabor s ponudbo kandidatskih mest. Menem je ostal sam.
Nasproti Duhaldeju je sedaj samo guverner iz San Luisa, Rodriguez Saa. Ta noče in noče odstopiti od svojih pretenzij, čeprav dobo ve, da nima nikakega izgleda na uspeh. Ve pa tudi, da hoče Duhalde preprečiti notranje volitve in zato stavlja za svoj umik visoko ceno. Trdijo, da mu je Duhalde ponudil bodoče ministrstvo za proizvodnjo, a on zahteva koordinacijsko ministrstvo. Vsekakor, račun brez krčmarja: Duhalde še ni predsednik.
ŠE DRUGE VOLITVE
Po tednu, ki je bil za Duhaldeja tako uspešen, je prišel udarec z zahoda. V provinci San Juan so imeli guvernerske volitve. Dosedanji guverner Jorge Escobar, predstavnik čistega menemizma, je ponovno kandidiral. Nasproti njemu je bil Alfredo Avelin, voclja Povezave, ki je na provin-cyski ravni združila krajevni Cruzada Reno-vadora in Partido Bloquista z vsedržavnim radikalizmom in Solidarno fronto. Ta čudna politična in ideološka zmes je pogazila peronizem, saj ga je prekosila kar za 16%.
De la Rua in Alvarez sta seveda pohiti la v San Juan, da pobereta politične obresti te zmage. Po osmih letih je v provinci zmagala opozicija. Peronizem je ob tem utihnili saj je ta nov poraz dokazal, da proti ljudski volji ne pomaga prvovrstni propagandni aparat, ki ga je doslej uspešno uporabljal-Od štirih predhodnih volitev (Cordoba, Car tamarca, Salta in San Juan) je zmagal na dveh (Cordoba in Salta) v dveh pa bil Pre" pričljivo poražen (Catamarea, San Juan)-
To kaže, da na vsedržavni ravni še W izrečena zadnja beseda. O tem pričajo tudi razne ankete, ki peronizem in formulo Du-halde-Ortega postavljajo na prvo mesto, k° pa gre za izbiro Duhalde - De la Ru3 radikal še vedno prednjači za neksy točk-
Da to še pospeši, se je De la Rua vrnil v Buenos Aires skozi Mendozo, kjer je načeloval zborovanju v državni banki. Tamje obljubil, da te ustanove ne bo ne privati®' ral ne spremenil njenega ustroja. Proti temu Menemovemu načrtu namreč trdo nastopajo uslužbenci te banke in sploh državni uslužbenci ter mnogi mali pocljetniki * kmetovalci. Zato je De la Rua obljubil, da bo še pospešil delovanje te ustanove v prid regionalnega razvoja. Obljubljati je lahko-
KDO JE KDO
Predsednik se sedcy nahaja pred težki® položajem. Sprejeti mora dejstvo, da s° njegove sanje o tretji kandidaturi dokončno mrtve. Odločiti se pa mora, ali podpis Duhaldeja v prid lastne stranke (podpre zlasti s tem, da mu pusti proste roke in se čim manj vtika v volilno kampanjo), ali P3 da mu še naprej meče polena pod noge & skuša preprečiti predsedništvo.
Pred časom smo že pisali, da bi Menefl1 raje videl stranko v opoziciji kot pa Duhal' deja na predsedniškem prestolu. A Pre(^ dejstvom samim, ko manjka le nekaj mesecev do volitev, je izbira težja. Menem se tudi dobroizaveda, da če Duhalde zmaga na volitvah s svojo zastavo boja proti mene-mizmu in proti gospodarskemu program0 (čeprav ga bo potem naprej izvajal), Je velika nevarnost, da zatone zvezda njegove oblasti. Težko si je misliti Duhaldeja v f vladni palači, ne da bi hotel obenem vodi® j tudi stranko. Sploh to „dvoglavje” ni11)3 | primera v argentinski zgodovini. Vedno Jc j imel oblast v rokah en sam človek, pa na) I so bile funkcije različne. Duhalde pa nikdar | ne bo poslušen izvajalec Menemovih ul®' zov. Spopad je torej neizbežen.
Duhalde se tudi tega zaveda, zato skuš3 na vse načine omiliti položjy in zlasti Men^ mu poskrbeti za miren tek vladanja. Tak°J zatem, ko je parlament zavrnil skrčeHle vzgojnega proračuna, je prepričal svoje poslance, da so vse ostale gospodarske ukrepe potrdili. Sploh se trudi, da v pari*' mentu ne prišlo do kratenja predsednikom avtoritete, ki zadnje čase bledi.
V	prid peronizmu tudi ni bila objava, ® delavski minister prejema vladno pokojn* no okoli 8000 dolarjev. Čeprav se je Erm^1 Gonzalez nato odpovedal ministerski pl^ ’ je bil škandal že dovolj razširjen. Z nji*11 ^ je pokrila prejšnja afera, ki je prizade	\
radikalnega avditorja na buenosaire*	;
mestni vladi. Ta je pa škodila Povezavi, se hoče predstaviti kot čista alternati proti peronistični korupciji. Slični primf domačega umazanega perila jim niso pn)^ tni. Radikali so ga sicer takoj izključil1 stranke, a škoda je bila že napravljena-
Kar se gobemabilnosti tiče, je m° Menem te dni močno podpreti gospoda^ kega ministra. Roque Fernandez je osta* težkem položaju, potem ko mu je kongre zavrnil dekret o zmanjšanju vzgojnega Pr^ računa. Vendar zaenkrat ni nevarnosti, bi letela še kakšna druga ministrska glaV To ne bi nikomur koristilo.
Do kam sega Miloševič
Slovenci v Argentini I ^ol ^or kapljic, tol ko let
______________________izL_________ Slovenski	dom	v	Carapachavu	je	2.	miška	iz	mišnice,	Kekčevo	pesem,	<?<
Zveza slov. mater in žena v San Justu
Državna sekretarka za Slovence po sve-111 ga. Mihaela Logar in svetovalka ministrska za šolstvo ga. Melita Steiner sta obiskali slovensko skupnost v San Justu 18. aprila letos. Zveza slov. mater in žena iz tega okraja je organizirala vsakoletno prijateljsko kosilo, katerega prvi namen je pomagati ostarelim in bolnikom.
Ob napovedani uri se je zbralo v veliki dvorani Našega doma čez 300 rojakov in Prijateljev. Med r\jimi so se udeležili prireditve še veleposlanik Slovenije dr. Janez Žgajnar in soproga, častni konzul g. Her-rt)an Zupan s soprogo, predsednik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit in razni predsta-^ki slovenskih domov in organizacij.
Povabljeni so bili tudi župnik Tone Bidovec, prelat Jože Škerbec, prelat Jože Guštin in dr. Alojzij Kukoviča. Udeležila sta Se tega srečanja tudi ga. Pavlina Dobovšek in ga. Pavla Škraba, predsednici osrednje *n ramoške ZSMŽ.
Kosilo, ki so ga vestno in okusno pripravile in z i\jim postregle sanhuške žene, Je potekel v najboljšem vzdušju. Prav tako So se spodaj v prostoru z ražnjem možje 'zvrstno izkazali z okusnim in sočnim „asa-dom”.
Predsednica Našega doma Mici Casullo Je vse navzoče toplo in gostoljubno pozdrava in jim želela, da bi se domače počutili itied srečanjem. Predsednica lokalne Zveze Nežka Kržišnik je po prijaznem pozdravu Navzoče seznanila z delom, ki ga opravljajo Pridne članice organizacije. Zatem so ga.
Logar, ga. Steiner, novinarke iz Slovenije in soproge predstavnikov prejele za spomin barvite ciklame.
Nato so pozdravili še veleposlanik dr. Žgajnar, državna sekretarka ga. Logarjeva in predsednik ZS Tone Mizerit in se prijazno zahvalili za vabilo na tako posebno doživetje.
Prelat Jože Guštin je praznoval ravno tedaj svojo 80-letnico in so ga zato sanhuške žene še posebej odlikovale. Povabljen je bil na oder, kjer so mu vsi priznano zapeli „Kol’kor kapljic, tol’ko let...” Prav tako toplo in veselo so počastile Turkovo mamo, ki je 12. marca izpolnila 96. let.
Navzoči prijatelji so nestrpno pričakovali že klasičen prizor: to je nastop Ani Rode in Luka Debevca, ki se vsako leto rada odzoveta našemu vabilu.
Petju Ani in Luka so vsi pozorno sledili. Repertoar je obsegal argentinske in slovenske skladbe, ki so bile navzočim izredno všeč in so oba pevca nagradili s ploskanjem.
Končno so se gostje bolj po domače zabavali ob bogatem srečolovu, ki je letos štel nad 160 dobitkov, dobrotljiv dar znanih slovenskih podjetnikov.
Tisti popoldan nihče ni odšel praznih rok domov. V srcu so bili polni sreče, ker je r\jihova prisotnost in dobrosrčnost pomagala potrebnim starčkom in onemoglim. Marsikdo je domov grede zadovoljno potihoma popeval kako ljubko in razigrano melodijo.
Poročila z občnega zbora ZS
(4)
Poročilo tajništva za institucionalne zadeve
Vital Ašič
V pretekli časovni dobi je ta sekretariat nadaljeval z dolgotrajnim sodelovalnem z našimi argentinskimi prijatelji in drugimi imigrantskimi skupnostmi.
Ob pripravi monumentalnega Zbornika
smo nudili zgodovinskemu odseku či-*nveč gradiva o delovanju našega tajništva. poudaril bi tudi izredno sodelovanje inž 'kfneja Dobovška za zbiranje dokumenta-(:iie, predvsem iz bogate dobe osamosvojile Republike Slovenije, ko je on vodil ZS.
Predstavljali smo ZS pri svečani prosla-^ »Dia del emigrante”, ki jo je priredila "Comision Episcopal para la Pastoral de p'graciones” v Zlatem salonu vladne pa-^e mesta Buenos Aires 3. sept. 1998.
Za božične praznike in novo leto smo ra2poslali, kakor je že tradicija, voščila ^entinskim osebnostim - prijateljem Slo-Vericev 45 kartic s slovenskimi motivi.
V imenu društva smo poslali sožalje ob sntirti očeta predsednika „Instituto Nacio-^ Sanmartiniano” gen. Diegu Alejandru
prti- Enako tudi ob smrti matere ceremo-nialnega napovedovalca Alejandra Szpaka.
Poslano je bilo pismo pisatelju Ernestu . abatu, velikemu prijatelju Slovencev, z 'Zra2i sožalja ob smrti njegove žene.
Kakor že dolga leta to tajništvo za j^titueinalne zadeve sestavljajo prof. Jana °obovšek in dr. Vital Ašič.
delovanje delegacije pri fac
Začeli smo razgovor za sodelovanje ^ega društva pri Federacion Argentina
Slovenski dom v Carapachayu je 2. maja obhajal 39-letnico ustanovitve. Malo čez enajsto se je slavnost pričela z dviganjem zastav in s petjem obeh himen na dvorišču Doma. Pozdravne besede je podal predsednik društva Franci Korošec. Poudaril je veselje, da v karapačajskem domu po tolikih letih še vedno odmevata slovenska beseda in pesem.
Sledil je pozdrav opoln. ministra veleposlaništva RS v Argentini Tomaža Kunstlja, ki je čestital predsedniku in članom doma v imenu veleposlaništva.
Za tem je bila maša za vse žive in rajne iz okraja, ki jo je daroval prelat Jože Škerbec ob somaševanju prelata Jožeta Guština in župnika Francija Cukjatija.
Po maši so po lepi slovenski navadi Karapačajci postregli gostom z vinom, soljo in kruhom, medtem ko je mladina pripravila mize za okusno kosilo, pripravljeno z ljubeznijo za vse obiskovalce.
Popoldan je potekal ob prijetnem klepetu in dobri volji. Ob petih popoldne se je pa pričel kulturni program, ki gaje povezoval Jože Novak, kulturni referent Doma Dipl. novinar Tone Mizerit, predsednik Zedinjene Slovenije, je izrekel prisrčen pozdrav. Dejal je, da je vsak dom kot knjiga, v katero zapisujemo dogodke; slovenski dom v Carapachayu ima že 39 popisanih listov. „Ohranjanje narodnih vrednot je pravo bogastvo in zato ste lahko ponosni na svoj Dom,” je rekel.
Sledil je nastop Jurčičeve šole pod vodstvom Ani Klemen. Zapeli so Prišla je
miška iz mišnice, Kekčevo pesem, Če študent na rajžo gre, Pajek ter Moja domovina. Zadnji dve so zapeli naj mlajši učenci.
Slavnosti govornik je bil inž. Jernej Dobovšek. Omenil je, da smo delček domovine v svetu, da je naše poslanstvo rasti in vzgajati naslednje rodove v slovenskem duhu, jim prenesti ideale in zvestobo do vrednot ter nadaljevati s povezavo z rojaki v Sloveniji.
Nato je Jože Novak prebral čestitke ob 39-letnici Doma, ki sta jih poslala Matjaž in Veselka Puc iz Ljubljane.
Zaključna točka kulturnega programa je bila burka v dveh dejanjih: Oh ta Polona v režiji Metke Slabe. Za scenerijo so poskrbeli Jože Šenk, Ani Klemen in Metka Slabe; za rekvizite Ani Klemen in Metka Slabe, šepetalka je bila Marija Slabe, igrale pa so Ani Klemen, Barbara Garcia, Helena Skarlovnik, Luči Horvat, Soi\ja Kolenc, Rozka Klemenčič, Marija Šenk ter Metka Slabe.
Zgodba se plete okrog plemenitih žensk in služkinje ene od njih, ki hoče ustvariti zmedo med dvema gospema, kar ji je seveda uspe. Zanimiva, kratka igra, ki je s trudom in zavzetostjo igralk žela lep uspeh med občinstvom.
Končno se je povezovalec zahvalil gostom ter povabil vse na pijačo in jedačo ob zvokih slovenske glasbe; in res so se ljudje zaklepetali pozno v noč. Bil je lep, topel dan in zaključen je bil v veselem razpoloženju. Hvala Bogu zanj!
Marjana Pirc
Romanje v Lujan
de Colectividades, ki združnje več kot 50 inmigrantskih federacij in društev.
Gre za vedno večje uveljavljanje naše skupnosti v Argentini in za doseg eventualne tehnične in finančne podpore, ki jo država nudi tej federaciji na raznih področjih komunitamega udejstvovanja. Uspeh smo, da smo bili priznani kot sočlani, ki skupno z društvom Triglav predstavljamo slovensko skupnost v Argentini.
Tu omenjam prvi teč^j za „Operadores en resolucion de conflictos comunitarios” pod okriljem ministrstva za pravosodje, katerega sta se udeležili iz naše skupnosti Marta Šmalc Čampa in Neda Vesel Dolenc. Bili smo uradno povabljeni na pričetek in na zaključek teč£ya.
Naša skupnost se je udeležila proslave „Dia del Emigrante”, ki jo je priredila FAC.
Predstavniki FAC so se tudi odzvali našemu vabilu na Slovenski dan v Našem domu San Justo in se izredno pohvalno izrazili o naši organizirani skupnosti in Domu ter občudovali našo življenjsko silo.
Omenjam še, de je sklenjen načrt podelitev častnih diplom, ki jih argentinska vlada podeli preko FAC vsem, ki obhajajo petdesetletnico prihoda v deželo.
m. OSNOVA ZA pr6gramatičen OKVIR ZA BOLJŠO PRAVNO
UREDITEV PREDSTAVNIŠKEGA
ORGANIZMA NAŠE SKUPNOSTI
Kot sad večletnega razmišljanja, študija in izkušenj pri sorodnih organizacijah in posvetovanju, sem kot podpredsednik Ze-
Kakor je že tradicija iz tridesetih let, smo tudi letos poromali slovenski izseljenci v Argentini k Mariji v Lnjan.
Že od jutra so se zgrinjali naši romarji iz vseh strani proti baziliki, kjer se je pričela romarska maša, ki jo je vodil delegat prelat Jože Škerbec, ki je imel tudi primemo pridigo. Pred oltarjem sta bili postavljeni slika Brezjanske Matere Božje ter bandera s Svetogorsko Marijo. Slovenski verniki so napolnili vso prostorno cerkev. Med mašo je pel priložnostni moški zbor lepe verske pesmi, kot običajno pa se je slovesnost zaključila z mogočno Z Marijo skoz’ življenje, ki jo je pela vsa cerkev.
Popoldansko slavje se je pričelo z nagovorom msgr. Mirka Gogala ter nadaljevalo
z mogočno procesijo, ki se je nato razvila okoli obširnega trga. Na njej so naši fanlje nosili kip Luhanske, sliko Brezjanske in bandero Svetogorske Marije. Procesijo je popestrilo nad 150 šolskih otrok z učiteljicami, nad 80 pisanih slovenskih narodnih noš, okoli 50 ministrantov, 16 duhovnikov, več redovnic, nekaj društvenih zastav ter vsaj 2000 rojakov predvojne in povojne skupnosti, ki so z molitvijo in pesmijo stopali v sprevodu. Po prihodu v baziliko so sledile pete litanije Matere Božje, nakar je dal prelat Škerbec blagoslov z monštranco.
S tem je bilo slavje končano, rojaki pa so se še dolgo pogovarjali pred cerkvijo z znanci in prijatelji, ki so jih morda ta dan videli po dolgem času.
■
dinjene Slovenije predložil na seji Medorga-nizacyskega sveta na Pristavi v Castelarju dne 19. 3. 1999 v premislek in debato sledeče osnovo za programatičen okvir za boljšo ureditev predstavniškega organizma naše skupnosti.
Dejstvo je, da imamo dobro organizirano skupnost, vendar le „de facto” - domovi bujno delujejo, vendar nekateri pod pravno kvalifikacijo, ki nima nobene zveze z dejanskim delovanjem.
Zedinjena Slovenija in prejšnje Društvo Slovencev, ki se smatra kot „krovno društvo”, nima v tem smislu pravne podlage, saj je to društvo - seveda prestižno in centralno - le eno društvo več s fizičnimi člani, ki nikakor ne morejo s pravnega stališča predstavljati druga društva.
Sedanja struktura, ki dejansko predstavlja našo skupnost, je Medorganizacljski svet, ki pa nima pravne podlage, t.j. pravne osebosti, in je zaradi tega prikrajšan vseh legalnih ugodnosti kakor tudi solidne podlage za predstavljanje slovenske skupnosti pred oblastmi, argentinskimi ali slovenskimi, in drugimi organizmi.
Gre za to, ali imamo politično voljo, da ohranimo slovensko skupnost z izrazito prisotnostjo tako v argentinski družbi ka-
kor pred argentinsko ali slovensko vlado.
To bi prišlo do izraza z ustanovitvijo Federacije slovenskih društev v Argentini z dosego pravne osebnosti.
Glavne smernice te Federacije bi bile:
Decentralizacija, t.j. organizacijsko življenje naj se razvija po domovih. Federacija ima samo kompetenco v izrecno določenih področjih, katere delegirajo društva prve stopnje, t.j. predstavniške posle za vso skupnost in določene dejavnosti koordinacije in dopolnilo v zadevah, ki jih društva posamezno ne morejo opraviti.
Naštejem kot primer kompetenco Federacije v sledečih zadevah:
1. predstavništvo celotne naše skupnosti pred Argentino, Slovenijo, Cerkvijo, FAC, in drugod.
2. organizacija šolstva
3. organizacija tečajev za usposabljanje voditeljev
4. Tisk v slovenščini, španščini in časopis v interesu vse skupnosti
5. centralna slovenska knjižnica
6. centralni slovenski muzej inmigracije
7. koordinacija slovenskih prireditev
8. urejanje smernic za mladinske organizacije.
Nad. na 6. str.
Knjiga o Antonu Korošcu
V	okviru rednega tedenskega večera Društva slovenskih izobraženvec (DSI) so 10. maja v Peterlinovi dvorani v Trstu predstavili knjigo z naslovom Izgubljeni spomin na Antona Korošca, ki je letos izšla pri Novi reviji v zbirki Korenine.
Gre za spominske zapise nekdanjega glavnega urednika dnevnika Slovenec Ivana Ahčina o Antonu Korošcu, najpomembnejšem slovenskem politiku v prvi Jugoslaviji, čigar tesni sodelavec je bil ravno Ivan Ahčin.
To Ahčinovo zapuščino, ki naj bi bila že zdavnaj uničena, sta našla in uredila zgodovinarja Bojan Godeša in Ervin Dolenc. Oba sta za knjigo prispevala svoji uvodni študiji in Koroščev življenjepis.
Godeša in Dolenc, ki sta se tudi udeležila predstavitve knjige, sta orisala Koroščev lik ter razmere, ki so vladale v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je pozneje preimenovala v kraljevino Jugoslavijo.
Začetek v rimskem senatu
V	Rimu sta senatni komisiji za notrai\je zadeve ter za kulturo in šolstvo 12. maja na skupnem zasedanju končno začeli obravnavati zakonski predlog za zaščito etničnih in jezikovnih skupnosti. Gre za 13 nezaščitenih manjšinskih skupnosti po vsej Italiji, posredno pa tudi za slovensko manjšino, in sicer vse dokler parlament ne bo uzakonil posebnega zaščitnega zakona zai\jo, s katerim se trenutno ukvarjajo poslanci.
Ministrica za odnose z deželami Katia Belillo je ob začetku obravnave poudarila, da vlada podpira predlog, ki ga je odobrila zbornica, kar pomeni, da nasprotuje predloženim popravkom.
Zakonski predlog je poslanska zbornica s precej široko podporo odobrila že pred približno enim letom, takoj po prihodu v senat pa je zastal na slepem tiru. Razlogi za zamude in zavlačevanje so tehnične in politične narave. Zahteva po zaščiti nepriznanih jezikovnih in narodnih skupin je stara vsaj dvajset let.
Vzpodbuden začetek dela
Prvi pregled do sed^j opravljenega dela v smeri združevanja Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Slovenske ljudske stranke (SLS) je pokazal, da za zdsy ni bistvenih odprtih vprašanj glede programa in statuta obeh strank, je na novinarski konferenci 14. maja dejal predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle in poudaril, da je „prvi screening” pokazal vzpodbuden začetek dela, zato se bodo v tej luči v obeh strankah trudili za nadaljnjo dinamiko dela, ki se bo odvijala v skupnem interesu.
V	iztekajočem se tednu so se namreč sešle tri delovne skupine, ki so pod drobnogled vzele program in statut obeh strank
kot tudi način združevanja. Predstavniki obeh strank so si tudi izmenjali stališča do sedaj opravljenega dela omenjenih treh skupin.
Glede imena stranke, ki bi ga ta nosila po združitvi, pa je Peterle dejal, da želijo celoten postopek združevanja izvajati brez pogojevanj, sicer pa je za SKD vprašanje glede imena stranke zadeva, ki se lahko rešuje proti koncu, zato temu v tem trenutku ne posvečajo veliko pozornosti. Prvak SKD bi, kot je sam dejal, sicer rcye videl, da bi s sogovorniki našli ime, ki bi brez problema izražalo identiteto obeh strank, ki pa je lahko tudi začasno.
MARKO KREMŽAR
(2)
KOSOVO
Zavezniki so dali Miloševiču dvakrat ultimat in rok, do kd£y mora umakniti vojsko s Kosova in prenehati z nasiljem. Obakrat brez uspeha. Zd^j so Kosovari pričeli spominjati zahodnjake, da so se že razorožili, (kar ni bilo povsem res), in daje zd;\j NATO odgovorna za varstvo albanskega prebivalstva.
Če NATO ni hotela izgubiti vse verodostojnosti, je morala nekaj ukreniti. To pa ni bilo lahko, ker je bilo treba doseči soglasje vseh držav članic. Končno so se dogovorili, da Jugoslavije ne bodo napadli, ampak le z letalskim bombardiranjem prisili Miloševiča, da preneha s preganjanjem kosovskih Albancev. Vsi so se bjye strinjali, da članice NATA ne smejo utrpeti človeških žrtev in da tudi jugoslovansko prebivalstvo ne sme utrpeti izgub pri bombardiranju. Napad naj bi se končal takoj, ko bi Miloševič obljubil odhod vojske iz Kosova in dovolil vstop zavezniških oddelkov, ki naj bi poskrbeli za urejeno vrnitev in varnost beguncev. Pri svojih odločitvah zavezniki očividno niso upoštevali ne srbskega značka ne Miloše-vičevega psihološkega profila. Srbi so ponosen narod, Miloševič pa je sin dveh samomorilcev.
BEGUNCI IN GVERILA
Tako je NATO napadla Jugoslavijo z raketami in z letali, brez vojne napovedi, in pričela prvi oborožen spopad v Evropi po koncu drage svetovne vojne.
Bombardiranje pa je imelo najprej dve
Občni zbor Izseljenskega društva Slovenija v svetu
Večkrat je bila med nami poudarjena potreba po tesnejši povezavi Slovencev živečih po svetu, in po potrebi bolj reprezentativnega organa, ki bi zastopal naše interese v matični domovini. Spremembe, ki jih je v svoji strukturi izvedlo Izseljensko društvo Slovenija v svetu, se približujejo tej želji in jih zato veselo pozdravljamo.
V	petek, 7. maja je bil v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani redni občni zbor Izseljenskega društva Slovenija v svetu.
Z molitvijo Zdrave Marije so zborovalci pričeli uradni del zbora. V uvodni besedi je predsednik društva Boštjan Kocmur pozdravil vse prisotne člane. Za zapisnikarja so izvolili go. Malijo Primc in za skrutina-torja ing. Marka in Kristino Fink.
Predsedniško poročilo je podal Boštjan Kocmur, finančno poročilo pa Marko Jerman. Obe poročili sta bili sprejeti z odobravanjem in brez opomb in dopolnitev.
Pri spremembah in dopolnitvah pravil IDSVS je bil sprejet predlog, da bi novi odbor IDSVS predlagal vsem slovenskim organizacijam in društvom po svetu, da določijo svojega predstavnika, ki bi bil avtomatično član širšega odbora IDSVS. To bi omogočalo stalno povezavo z društvom in tesnejša medsebojna sodelovanja pri vseh aktivnostih.
Sprejet je bil tudi predlog za spremembo 22. člena Statuta, da se dopolni v tem, da glavni odbor šteje pet (5) ali več članov.
Med predlogi je Občni zbor sprejel predlog, da bi bodoči odbor pripravil osnovo za preimenovanje organizacije v Zvezo Slovenija v svetu. Sledile so volitve organov glavnega odbora, za katerega je bila predstavljena ena sama lista.
Za predsednika društva je bil izvoljen Boštjan Kocmur. Na naslednji seji pa bodo razdeljene ostale funkcije odbora.
Glavni odbor SVS: Marko Jerman, Marko Fink, Verena Koršič-Zom, dr. Andrej Vovko, Alenka Schiffrer, Paula Andrejak-
Mele; nadzorni odbor: doc. dr. Edo Škui), Borat Uršič, prof. Pavlinka K. Kocmur, namestniki: doc. dr. Darko Fris, Pavle Novak, Nancy Selan; častno razsodišče: Stane Šterbenk, Alenka Pate, prof. Marjanka Jerman; namestniki: Ivan Korošec, Pavla 1* Korošec, Toni Burja.
Izvoljeni predsednik se je vsem navzočim zahvalil za zaupanje z obljubo, da se bo intezivno prizadeval za čim tesnejšo povezavo z organizacijami po svetu ter za uspešno reševanje njihovih potreb.
Sledil je razgovor o programu finančnega načrta SVS, predložen kulturnemu ministrstvu, ter o odobrenih in zavrnjenih predlogih. Ob prijateljskem razgovoru z željo aktivnega sodelovanja v organizaciji zborovalci pošiljajo pozdrave vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu.
Delegacija DZ na obisku v Avstraliji
Delegacija komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom Marijana Schiffrerja, ki je na obisku pri slovenskih izseljencih v Avstraliji, se je 12. maja srečala s predstavniki društva Slovenski dom v Adelaidi.
Pogovori s predstavniki izseljencev so bili v glavnem osredotočeni na probleme v zvezi s socialnim in zdravstvenim zavarovanjem, slovenskim državljanstvom in volilno pravico. Slovenci v Avstraliji si prizadevno za bolj aktivno sodelovanje na P°" dročju kulture in pri poučevanju slovenska ga jezika, kar po njihovem mnenju najbolj prispeva k ohranitvi narodne identitete.
Predsednik parlamentarne Skupine pn' jateljstva z Avstralijo Ciril Pucko pa se je v avstralskem parlamentu srečal s predstavnikom avstralske Skupine prijateljstva s Slovenijo senatorjem Paulom Calvertonti.
nenameravani posledici. Strnilo je Srbe, kot je to predvideval Miloševič, vsaj za nekaj časa okrog vlade, kar je vzelo opoziciji vsako iniciativo; in državna oblast je pričela po napadu izseljevati Albance množično. Z vlaki in tovornjaki so jih vozili v bližino meje in jih potem pognali peš v Makedonijo in v Albanijo. Število pregnancev in beguncev je kmalu preseglo sto tisoč oseb in se vztrajno bliža milijonu. Preskrba teh ljudi je postala nov, nepredviden izziv ne le za sosednje, temveč za vse zahodne države. Poleg tega pa se begunci skrivajo pred nasiljem tudi v kosovskih hribih in gozdovih. Koliko jih je, ne ve nihče. Prav tako pa tudi ni mogoče presoditi, koliko so jih Jugoslovani pomorili. Miloševič je z nacionalističnimi gesli pognal svojo vojsko v izvajanje genocidne, zločinske politike proti albanskemu civilnemu prebivalstvu.
Ker je znano, da moške navadno ločnje-jo od žena in otrok in da jih le malo pride čez mejo, je verjetno, da je veliko teh nesrečnežev našlo svoj konec v množičnih grobiščih. Nekaj pa jih je gotovo ušlo. Ti večajo število kosovarskih gverilcev.
Albanski gverilci so po napadu NATA pričeli izjavljati, da jim ni dovolj avtonomija in da hočejo neodvisnost. S tem so spravili zaveznike v nemajhno zadrego. Namen NATA ni bil nadaljnja delitev Jugoslavije, ker bi to lahko postalo slab zgled za Baske, Katalonce, Kurde in še koga na področju držav članic Atlantskega pakta. Za kosovsko prebivalstvo zahtevajo le avtonomijo, kot so jo ti imeli nekoč. Zato
nočejo uporabljati albanske gverile niti pri izvajanju manjših vojaških operacij.
Zanimivo in zaskrbljujoče pa je, da mnogi muslimani po svetu vidijo v kosovskih gverilcih predstavnike islama, ki so borijo proti krščanskim Srbom. Ne moti jih, da sestavljeno tudi NATO po večini krščanske države. Zanje je to le ena od bitk svete vojne. Tako dobivajo albanski gverilci pomoč pa tudi prostovoljce iz najrazličnejših koncev sveta. Med njuni je seveda največ albanskih izseljencev, tudi izobražencev, ki prihajajo na pomoč rojakom. Da mislijo Kosovari s svojo gverilo resno ne glede na načrte NATA, potrjnje dejstvo, da so v začetku maja zaupali svoje vojaško poveljstvo izkušenemu hrvaškemu generalu, ki je bil še lani v aktivni službi in se je izpopolnjeval v vojni umetnosti pri NATO.
Ni nemogoče, da bodo zavezniške čete po predaji jugoslovanske vojske imeli precej težav pri razoroževanju kosovarskih gverilskih oddelkov.
NOV SVETOVNI RED
Miloševič je podcenjeval resnost ultimatov Atlanskega pakta. Dvomil je, da se bodo mogle sporazumeti glede napada na Jugoslavijo vse države članice te vojaške zveze. Upal je, da bo francoska, grška, turška in morda tudi italijanska prisotnost nevarnost ublažila. Kako naj bi pristali na bombardiranje na primer Turki, ki imajo na vesti grozovito preganjanje Kurdov-? Ali ne bi s podporo sklepa za napad Jugoslavije pisali obsodbe tudi sebi? To je res. Kar pa
je jugoslovanski predsednik spregledal, Je dejstvo, da je na preizkušnji ne le NATO kot obrambna koalicija, temveč NATO kot urejevalka svetovnega reda v enaindvajse-tem stoletju.
Kosovo je povod, ne pa vzrok ali razl°® za vojaško intervencijo na Balkanu. koncu mrzle vojne dokazujejo zahodni *®r vezniki z intervencijo na Kosovu vsemu svetu, da so oni zmagovalci, ki niso dolž^ pred nikomer podajati računov. Združen narodi s svojim Varnostnim svetom so vi0" go odigrali. Rusija in Kitajska, ki imata Varnostnem svetu pravico veta, nimata b®” sede pri odločitvah novih gospodarjev sve-ta. To je sporočilo, ki ga pošiljko bonibe iz Kosova po svetu. Pomen velikega sveto" vnega parlamenta v palači ZN v New York*1 se krči in postaja z vsakim dnem kov simboličen.
Druga taka napaka jugoslovanske via** je bila preveliko zaupanje v rusko porn°_
Časi, ko je Rusija lahko odločuj0*'® vplivala na dogajanja v svetu, so zaenW® minili. Naslednice nekdanje Sovjeta*® zveze so zadolžene in prešibke, da bi ^ ko vodile kakršnokoli politiko, ki bi nasprotna interesom držav članic Ati811, skega pakta. Rusija se lahko spusti v voj no z ZDA, le če se odloči, da bo ta voj118 od prvega trenutka atomska in zato P® definiciji - kratka. Miloševič očividno bral mnenja indijskega generala, ki je
2*
pisal, da ni mogoče v vojno proti ZD brez atomske bombe in medkontinenta* nih raket.
Nadaljevanje priho-
dnji
Buenos Aires, 20. maja 1999	SVOBODNA	SLOVENIJA
Stran 5
Novice	iz
Pisali smo pr
MARIBOR - Zrak nad Mariborom je iz leta v leto mar\j onesnažen, kar je posledica uresničevanja programa sanacije zraka, ki •ie bil sprejet na začetku devetdesetih let, 1® so morali v štajerski metropoli zaradi kitične onesnaženosti zraka v času kurilne sezone večkrat alarmirati celo prebivalca so povedali na občini Maribor, kjej- ■ Predstavniki Zavoda za varstvo ok’ Predstavili poročilo o onesnaženosti zraka v minulem letu ter v kurilni sezoni 1998/99.
LJUBLJANA - Založba Mladinska ki\jiga Je razglasila, da sta dobitnika letošr\je Levstikove nagrade za najboljše stvaritve na P°dročju otroške in mladinske literature Pisatelj, dramatik in igralec Andrej Rozman K°za za izvirno leposlovno delo Črvive Pesmi ter akademski slikar Zvonko Čoh za j^irne ilustracije v knjigi Enci benci na uruenci 2. Z naj višjo nagrado založbe za ^oje življenjsko delo pa sta nagrajeni pi-sutejjica Kristina Brenkova in akademska slikarka Marlenka Stupica LJUBLJANA - Glavni cilj posveta o Angeli Vode (1892-1985) je bilo po besedah 28odovinarja in vodje društvene dejavnosti Pri Slovenski matici Petra Vodopivca vrniti v slovenski zgodovinski spomin vedei\je o ^geli Vode, ki je bila po drugi svetovni v°jni zaradi svoje usode in spora s komu-n®ti izključena iz tega spomina, a je bila ena osrednjih oseb v ženskem učiteljskem 111 Pedagoško-vzgojnem gibanju.
PORTOROŽ - Sto delavcev družbe oca-Cola je pod nadzorom študentov arhi-ukture oblikovalo največji peščeni relief Rumenite steklenice Coca-Cole, kar jih je ° kdaj postavljenih na svetu. Slovenija je s tem dobila še en rekord za Guinnessovo ^liigo rekordov. Ležeči relief steklenice je ''isok 2,2 metra, dolg 20,7 in širok 6,7 P^tra. Nar\j sta nameščena tudi zamašek in ebketa. Relief je izdelan iz 130 kubičnih Petrov sveže mivke (17 kamionov). MARIBOR - Univerza v Mariboru bo
septembra letos v sodelovai\ju s Centrom za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina iz Zvezdnega mesteca pri Moskvi in slovenskim ministrstvom za znanost in tehnologijo pripravila memorialni znanstveni simpozij o slovenskem pionirju kozmona-vtike Hermanu Potočniku Noordungu. Uni-,verza v Mariboru bo organizirala simpozij v ^vezi s’tO-letnico prvega natisa Potočnikove kryige Problem vožnje po vesolju ter ob 70-letnici njegove smrti. Tako želijo doseči popularizacijo Potočnikovega dela in i\je-govih idej. Simpozija naj bi se udeležila vrsta uglednih vesoljskih strokovnjakov in vesoljcev iz Rusije in ZDA.
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu se na četrtem muzejskem sejmu predstavlja 40 slovenskih muzejev, s predstavitvami svojih naj ljubših predmetov pa se jim bodo v prihodnjih dveh dneh pridružile še tri muzejske ustanove iz tujine, iz Velike Britanije, Finske in Hrvaške. Kot je ob odprtju sejma povedala predsednica Skupnosti muzejev Slovenije Andreja Rihter, je tema letošnjega muzealskega sejma Moj najljubši predmet, zato si je na sejmu mogoče ogledati najljubše eksponate posameznih kustosov, obiskovalcev muzejev in drugih.
LJUBLJANA - Mednarodni poletni festival Križanke ’99 bo letos potekal od 6. julija do 31. avgusta; v sedmih tednih se bo na Ujem zvrstilo približno 80 prireditev na 17 prizoriščih v Ljubljani, Bohinju, Portorožu, Podsredi in Postojni. Težišče dogajar\j, torej 55 prireditev, bo ostalo v ljubljanskih Križankah. Umetniški vodja in direktor Darko Berlek s sodelavci je na predstavitvi napovedal približno 3000 nastopajočih iz 28 držav. Med vrhunci festivala je navedel nastope Gidona Kremerja, argentinske pianistke Marthe Argerich, Yurija Bashmeta, Davida Geringasa, Pierrea Amoyala, Paate Burchuladzeja in državnega baleta Rimski Korsakov iz St. Petersburga.
JERUZALEM, Izrael - V Jeruzalemu po-od petega do 12. maja košarkarsko j^enstvo srednješolskih ekip v okviru ednarodne šolsko-športne zveze ISF. Slo-hjjo na prvenstvu, kjer se meri 24 žens-
kih
lr> 24 moških ekip iz vsega sveta, zasto-
Jja Gimnazija Murska Sobota. Slovenska Meta so začela zelo uspešno, suj so v /M tekmi premagale Poljakinje s 55:35, v f11® pa Kitajke, kijih poznavalci uvrščajo ed favorite, z rezultatom 60:52.
^ LJUBLJANA - Avtomobilski športni Avto sport Slovenija in AMZS v pove-7 ^ 2 drugimi slovenskimi klubi bodo letos ‘1,1 8. avgusta na ljubljanski vzhodni ob-°^hici organizirali „Grand Prix Ljubljana”, v^ečj° avtomobilistično prireditev v Slo-l4li. Minister za turizem dr. Janko Raz-k je na predstavitvi v Ljubljani pouda-^ da
Slov,
je prireditev izrednega pomena za
er|ski turizem, suj se za prenos dirke ugovarjajo s televizijami iz Češke, BiH, j^aške, Slovenije in tudi Eurosportom, ^uPa, da bodo prireditelji priložnost do-J° ^koristili za promocijo Slovenije. Orga-bodo na ljubljanski obvoznici, na ■ B tn dolgi progi od križišča z Zaloško do j^Msča z Leskovškovo cesto, izpeljali dir-2a prvenstva Slovenije in Hrvaške, osre-prireditvi pa sta mednarodni dirki for-k 3 za Austria Cup in Grand Prix Ljub-a- Na dirki nuj bi nastopili tekmovalci iz **av, na prireditvi pa pričakujejo tudi ^k° število gledalcev.
. UUNAJ - Na Dunuju se je končal mediani plavalni miting. Slovenski plavalci
in plavalke so so dosegli pet uvrstitev na stopničke, Luka Prodnik pa je z izidom 57,49 na 100 m delfin in 6. mestom izpolnil normo za julijsko mladinsko evropsko prvenstvo v Moskvi. Nujboljši so bili Slovenci na 200 m mešano. Alenka Kejžar je z izidom 2:23,58 osvojila 2. mesto, njena sestra Nataša pa je bila z 2:24,52 trelja. Tretje mesto je v isti disciplini v moški konkurenci osvojil tudi Peter Mankoč (2:07,83). Na stopničke pa sta se zavihtela tudi Jure Bučar na 400 m prosto (3:59,04) in Urška Slapšak na 50 m prosto (27,12). Slovenci smo imeli še tri finaliste. Urška Roš na 100 m delfin (1:05,06) in Jure Primožič na 400 m prosto (4:14,29) sta osvojila 6. mesti.
ATTNANG - Slovenski judoisti so se odlično odrezali na mednarodnem mladinskem turnirju v avstrijskem Attnangu. V konkurenci 300 tekmovalcev iz osmih držav so ekipno zasedli 1. mesto. Drugi so bili Avstrijci in tretji Slovaki. Za Slovenijo so prva mesta zasedli Mitja Železnikar in Denis Rus pri mladincih, Janja Lamut pri mladinkah, Muja Oblak, Kristina Dečman in Nives Perc pri kadetinjah in Anže Mihelič pri kadetih.
IDRUA - Avstrijski voznik Achim Moer-tl (Subaru Impreza WRC) je zmagovalec letošnjega relija Saturnus* Po 16 hitrostnih preizkušnjah v okolici Idrije si je Moertl privozil 22 sekund prednosti pred rojakom Willyjem Stenggom (Ford escort WRC). Prvih pet mest so osvojili avstrijski vozniki, nujboljši Slovenec pa je bil Darko Peljhan (VW Golf) na šestem mestu.
Novice iz Slovenije
Napad na trnovskega župnika v Ljubljani. Na trnovskega župnika v Ljubljani Windischerja so komunistični zlikovci oddali več strelov v njegovem stanovanju. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer se seduj zdravi. S tem atentatom so komunisti hoteli ostrašiti samo še ostalo duhovščino, da bi klonila pred komunističnim nasiljem.
Novo komunistično nasilje v Sloveniji
V	Ljubljani so titovi komunistični „sod-niki” imeli zopet razpravo proti skupini duhovnikov in laikov. Na zatožno klop so spravili vse, kar so mogli dobiti. In so vse obsodili v soboto, 30. aprila popoldne.
Obsojeni so bili: Ludvik Lederhas, superior jezuitskega samostana na 12 let, Janez Jauh na 9 let, Ivan Prijatelj na 8 let, Jože Preac na 6 let in 3 mesece, Janko Koncilija na 5 let in 7 mesecev, Rudolf Pate na 5 let.
Poleg jezuitov so istočasno obsodili
tudi lazarista Alojzija Trontlja na ? let in 6 mesecev, ter Ivanko Velikonjevo, vdovo po pok. pisatelju Narteju Velikonji, katerega so komunisti kakor znano obsodili na smrt in tudi ustrelili že leta 1945, ter Marijo Zdešar. Obe sta dobili po 2 leti zapora.
Vsi so bili obtoženi zaradi sodelovanja s pobeglimi „vojnimi zločinci in vohuni”. Jezuitom pa so s to obsodbo tudi zaplenili vse njihovo premoženje.
V	Ljubljani je bil mesec januar lep, sončen, brez snega. Prav tako februar. Temperatura ni bila nikdar pod ničlo. Začetek marca je bil mrzlejši. Pomlad je pa zopet topla in sadno drevje je bilo posuto s cvetjem, kakor že dolgo let ne poprej. Imeli so tudi sušo, v zadnjem času pa je padlo nekaj dežja.
Svobodna Slovenija, št. 20;
19. maja 1949
Slovenija	mo
Mlin na Muri
Na rekah, ki so spreminjale svoj tok in so tudi sicer ob deževjih močno narasle, so ponavadi postavljali plavajoče mline. Mlini so stali na dveh velikih lesenih čolnih, in sicer tako pogonsko kolo mlina kot tudi mlinsko poslopje z mlinskim kamnom, vsipalnikom in „pajkljem”. Tak plavajoči mlin se je prilagajal višini vodnega toka, mlinarju pa je tudi omogočal, da je vedno izbiral med najugodnejšimi meseci na reki, ki so mu omogočale najboljše mletje.
Najstarejša pričevanja o plavajočih mlinih segajo že v stari Rim, od tod pa so jih Rimljani širili po vsem ozemlju imperija, kjer so bile za tako obliko mletja najprimernejše razmere. Pri nas je bilo največ plavajočih mlinov na reki Muri v Prekmur-
NOVICI S PRIMORSKE
TRST - V 86-letu starosti je v Trstu umrl gledališki igralec in član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Stane Raztresen. Stane Raztresen, Iti je bil rojen 12. aprila 1913 v Tolminu, je v omenjenem gledališču v Trstu igral od njegove ustanovitve pa do svoje upokojitve. Pred tem je od leta 1933 igral v Ljubljani, med drugim tudi v ljubljanski Drami. Njegova najbolj opazna vloga je bila leta 1959 v filmu Tri četrtine sonca, režiserja Jožeta Babiča. Raztresen je 40-letnico svojega gledališkega dela praznoval 23. novembra 1973 v Trstu z vlogo Kaplana Martina Čedermaca v Grabnarjevi priredbi, za katero je tudi prejel nagrado Prešernovega sklada.
NOVE MAZAŠKE AKCUE proti dvojezičnim napisom so se pojavile v začetku aprila. V Sv. Križu so neznanci pomazali obeležje v spomin na dva padla partizanska borca in še drugo, ki opozarja na večkratne fašistične mazaške podvige. V zgoniški in repentaborski občini pa so pomazali nekaj smerokazov. Policijska postaja v Nabrežini je bila takoj obveščena o teh barbarskih izgredih, a po dosedai\jih izkušnjah ni dosti upai\ja, da bi odkrili krivce.
SLOVENIJA j
Win n* Muri
ju. Žal se do danes ni ohranil noben tak mlin v celoti. Edini ohrai\jeni plavajoči mlin z Mure je nekqj časa plaval v jezeru, ki je nastalo v opuščeni gramoznici pri Lendavi. Potem so ga prenesli na travnik (!) pred hotelom Lipa v Lendavi, kjer naj bi pomenil muzeološko predstavitev te svojevrstne prekmurske posebnosti. Tudi ta rešitev je vse prej kot dobra in je le ena od faz v njegovem propadaivju. Od vseh pričevanj se je na Muri ohranilo le še plavajoče mlinsko kolo, ki poganja Babičev mlin v Veržeju. Ta pa seveda že stoji na bregu.
Osebne novice I
Rojstvo: V Sloveniji se je 24. aprila rodila v družini Klemena Malija in Monike roj. Kambič prvorojenka Alenka. V družini Gustava Bordaquievicha in Silvije roj. Bohinc se je rodil 4. maja sin Matija. Čestitamo!
Krsta: Krščena je bila v nedeljo, 15. maja, v cerkvi Marije Pomagaj Candelaria Šturm, hčerka Janeza in ge. Lorene Laure Vignoni; botra sta Franci Šturm in ga. Amalia Carina Vignoni Bajda.; krstil je prelat Jože Škerbec. V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi je bila v nedeljo, 18. aprila, krščena Camila Žitnik, hči Tonija in Marije Ane roj. Burja. Botra sta bila Štefan Burja in Kristina Grbec. Krstil je Franci Burja OFM. Srečnim staršem naše iskrene čestitke!
Poroka: 15. maja sta si v slovenski cerkvi Marije Pomagaj obljubila večno zvestobo Brigita Marija Cerar in Janez Karel Jereb. Poročno mašo je daroval dr. Jure Rode ob somaševanju Toneta Bidovca, Janeza Cerarja in Franclja Cukjatija. Nevestina mati ga. Brigita Cerar roj. Čmak, in ženinov oče Janez Jereb sta bila za priči. Novoporočencema želimo božjega blagoslova na skupni poti!
Smrti: V Moronu Bernarda Malalan roj. Pavlovčič (79), v Mar del Plati pa Boris Koman (91). Naj počivata v miru!
Spomin nanje — luč prihodnosti
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 6. junija 1999, ob 16. uri v Slovenski hiši Počastitev vseh žrtev komunistične revolucije
dl
..	/	KVTJY
Mali^ogiasi^^
TURIZEM
el. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva l,4T4J hotelov, n;yem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- LavaUe 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 4482-5624.
VIDEO
Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moran Tel.: 4696-8842 - E-mail: vivodtine@ovemet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Kvalitetno razvijanje fotografskih filmov: 36 posnetkov 10x15 $ 10,-Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga - Tel.: 4659-2060 - E-mail: marko@pinos.com
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Obvestila
PETEK, 21. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta ob
20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 23 maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Ob 11.30 sv. maša nato slavnostno kosilo.
TOREK, 25. maja:
Zlata maša dr. Ivana Merlaka v cerkvi Marije Kraljice v Lanusu ob 10 uri.
SREDA, 26. maja:
Šolska seja ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 29. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
Ples v Slomškovem domu.
SREDA, 2. junija:
Redni sestanek Zveze slov. mater in žena z žalno uro v Slov. hiši ob 16.
SOBOTA, 5. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. junija
Domobranska proslava, ob 16. v Slovenski hiši.
I :	afer	'
Žegnanje pri Mariji Pomagaj
v nedeljo, 23. maja 1999
• 25 - letnica blagoslovitve cerkve Marije Pomagaj
• 5 - letnica smrti delegata prelata dr. Alojzija Starca
• zlata maša Franceta Novaka iz San Luisa
• ob 11.30 slovesna sv. maša za pok. msgr. Antona Oreharja, dr. Starca in žive ter pokojne dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in Slovenske hiše; somaševanje dušnih pastirjev; pel bo Mladinski pevski zbor iz San Justa
• ob 13. slavnostno kosilo v dvorani škofa Rožmana
Toplo vabimo vse predstavnike naših ustanov in vse rojake. Vstopnice za kosilo v dušnopastirski pisarni po 10 pesov. Prijave do 21. maja.
VARČNOST JE HČI MODROSTI!
Denar je kot šesti čut. Brez njega ni mogoče uporabiti ostalih pet... Začnite z dobro in varno naložbo.
Pridružite se tisočim članom Sloge.
Nabavite si Karto Sloga Uresničite svoje sanje.
Ne hranite svojega denarja doma. Naložite ga varno in donosno v SLOGI. Svoje nakupe opravite s Mastercard-Karta Sloga. Nabavite jo v naši glavni pisarni,
Bme. Mitre 97, v centru mesta Ramos Mejia. Pokličite nas: 4656-6565
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
Zamolčani grobovi v Sloveniji
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemei-ne Zeitung (FAZ) 5. maja objavlja oceno knjige „Slovenija. Zamolčani grobovi in njihove žrtve”, avtorjev Franca Permeta in Antona Žitnika. Gre za temačno poglavje v jugoslovansko-slovenski zgodovini, ki se je več kot pet desetletij izmikalo zgodovinski osvetlitvi, zapiše avtorica v uvodu k oceni knjige, ki se nanaša tudi na obdobje po letu 1945, ko so britanski vojaki partizanom izročili 11.000 domobrancev. Nad slednjimi je bil izvršen poboj, ki doslej ni bil deležen zadovoljivega pojasnila, pojasnjuje FAZ.
Knjiga ponuja podatke in številke o žrtvah državljanske vojne v času nemške in italijanske zasedbe Slovenije (1941-1945), ko so v zamolčanih slovenskih grobovih končali resnični ali domnevni pripadniki opozicije, duhovniki, hrvaški domobranci in pripadniki nemške manjšine. Knjiga govori tudi o družinah z otroki, ki so bile žrtve komunizma, še piše FAZ.
|
S
Herojem privilegije
V DZ so 13. maja obravnavali predlog SDS, da se finančno vsi vojni veterani obravnavajo enako, tako da veterani NOB ne bi več imeli priviligiranega položaja.
Ker bi tako ukinili pravice 12 še živečim narodnim herojem, so predlagali, da ne bi posegali v pravice narodnih herojev. Vendar pa je večina predlog zavrnila. Zakon bo status vojnega veterana priznal tudi borcem pri osamosvajanju Slovenije in drugim sodelujočim. Tega statusa pa ne bi priznali prestopnikom iz JLA, ki niso bili vključeni
FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
ESLOVENIA LIBRE
-	Koro:
Poročila z...
Nad. s 3. str.
S pravnega stališča bi bilo to društvo Federacija, t.j. društvo druge stopnje, katere člani bi bila samo druga društva, civilna s pravno osebnostjo. Se pa predvidevajo tudi člani - „adherentes”, civilna društva brez pravne osebnosti., (brez volilne pravice) kot npr. pevski zbori, študentovske organizacije, SKA itd.
Federacija ima svoj kongres, ki se sestaja enkrat ali dvakrat na leto z delegati vseh federiranih društev.
Pri tem bi se lahko poudarila tudi decentralizacija z letnim rotativnim predsed-ništvom.
Federacija bi tudi vzdrževala pisarno s stalnim tajnikom za redne tajniške posle, kot informativni urad za slovensko skupnost in za posvetovanje federiranih društev glede skupnih pravnih, davčnih in drugih problemov.
Gre v bistvu za konsenz, tako daje vsak član slovenske skupnosti preko svojih domov ali organizacij tudi dejansko predstavljen pri najvažnejših odločitvah delovanja naše vsesplošne skupnosti.
To je samo kratka sinteza pripravljenega dela z željo, da bi naša skupnost dosegla čimprej krepko prisotnost tudi navzven in pripravila tudi pravni okvir sedaj že zelo bpjnemu življenju.
Predstavniki naših domov so vzeli v študij in debato ta predlog.
v neposrednih obrambnih dejavnostih.
Ni bilo povedano, a je jasno, da bi med veterane ne šteli dombrance in druge protikomunistične bojevnike med revolucijo. Herojem vse pravice in privilegije, protikomunistom pa nič!
Fundador: MILOŠ STARE
• •'■mr: Valentin B. Debeljak
ma: . ,j .	•	„
; ■ Propietano:
. . ! n -H Eslovenia Unida
Redaccion y ninistracion: RAMON L. Ia N 4158 (1407) BUENOS AIP”« ARGENTINA Telefono: (54-11) 463/
Telefax: (54-11) 4636-2421
e-mail: esloveniau@lmpsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošO pa $ 70; obmejne države Argentine 105 USA dol.; ostale države Amerike 120 USA doli ostale države po svetu 130 USA dol.; vse 88 pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
čeke na ime »Eslovenia Libre“^)
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R l-
Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-19$ E-mail: vilko@ciudad.com.ar
»»•
Kitajci se množijo, Slovenci pa delijo”,
je zapisal Žarko Petan.
To pa ne drži! V petdesetih letih našega življer\ja smo Slovenci v Argentini pomnožili število naših ustanov, pomnožili število izdanih ki\jig, pomnožili revije in časopisje. Pomnožili smo število naših družin in otrok, ki obiskujejo naše šole. Vse to je zabeleženo v knjig*
Zgodovinski zbornik Zedinjene Slovenije
Mnogi so ga že kupili in pomnožili znai\je o naši preteklost*' Zbornik v vsako slovensko družino! Pomnoženo ga delite tudi med prijatelje in sorodnike iz domovine'
NAŠ DOM SAN JUSTO
Potrebujemo odgovorno osebo, 1° naj bi izvrševala delo oskrbnika v tel ustanovi.
Za več informacij se lahko obm®te na telefon: 4441-5582 od 8 do 12 ure-
29. maja ples v Slomškovem Domu
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
19. maja 1999
1 dolar	179,91 SIT	tolarje'
1 marka	98,33 SIT	tolarje^
100 Ur	9,93	SIT	toli