Največji a»ovaaaU tednik t Zdrnienik drfavah. Izhaja ruk« mda. Ih« 13,700 naročnikov Naročnina: Za Saše, na let• -4— HM Za njim ........ . .tl.60 Za Inozemstvo - «.00 NASLOV nredniitra in apravnlštvai «117 St. Clair At«. Cleveland. O. Telefon: Kaadolph <28 OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Mattsr December 12th, 1923 it the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Augnst 24, 1912 Štev. 23. — No. 23. CLEVELAND, O., 4. JUNIJA (JUNE), 1924. Leto X.—Volume X. CLEVELANDSKE NOVICE. I MILLERAND (M)ST0PI. — Dne 15. junija, na Vidovo nedeljo se bo vrgla naša clevelandska naselbina na St. Clair Ave. zopet v praznično obleko. Ta dan bomo obhajali na slovesen način cerkveno žegnanje, dalje 30 letnico K. S. K. Jednote in 30 letnico ustanovitve dr. sv. Vida št. 25; popoldne se pa vrši katoL shod POLITIČNE ZMEDE NA FRANCOSKEM. • i m i ••• T 1 Pariz, 1. junija. — Politične zmede na Francoskem so se zadnji čas tako poostrile, da bo predsednik francoske republike Millerand skoro gotovo še ta teden odstopil. ----------------------------. Danes je ostavil svoj urad Doslej se je prijavilo že šte- ves dosedanji vladni kabinet z vilno zunanjih gostov. Prišli ministrskim predsednikom Po-bodo iz Pittsburgha, Steeltona,j incarejem na čelu; njemu bo Barbertona, Loraina, Jolieta in sledil sedaj še predsednik Mil-celo iz Pueblo, Colo. Naravno lerand, ker se ne more pobota-da bodo naši gostje tudi dragi i ti z voditelji političnih strank nam Newburžani, Collinwood- glede imenovanja novega mi-čani in VVest Parkčani. nistrskega predsednika in ker Natančen program je že iz- 30 pri zadnjih narodnih volit-delan, katerega priobčimo v vah zmagali socialisti. Izmed prihodnji številki. Spored te'584 državnih poslancev se več slavnosti bo naznanjen tudi v kot polovica ne atrinja s tem, našem lokalnem listu "A.. D." ia bi predsednik francoske re-l— Odbor društva sv. Vida,j publike imenoval novega ministrskega predsednika; istega naj bi se izbralo v parlament-ni zbornici. In še več, zdru- ršt. 25 K. S. K. Jednote se tem potom lepo zahvaljuje raznim bratom trgovcem, ker so pri nakupu iestvin za banket dne 26. aprila dovolili nekaj popusta pri računih, ter so s tem pripomogli v korist društva. Člani K. S. K. Jednote! Držite se gesla: Svoji k svojim i ......... — Minulo nedeljo zvečer se je vršil v hiši Mrs. Frances Bombach na Myron Ave. družinski in ožji prijateljski sestanek v počast Rev. Anton Bombachu iz Newbiirga, ker je poteklo ravno šest let, odkar je bil posvečen v mašnika. že pred večerjo sta mu mlajši bratec in sestrica v imenu družine iskreno čestitala ter mu izročila krasen šopek svežih vrtnic, povabljeni prijatelji so mu pa izročili primerno spominsko darilo. Pri tej priliki želimo Father Bombachu, da bi še mnogo, mnogokrat obhajal ta spominski dan v krogu rvoie ljubljene matere, sestra, bratov in številnih vdanih prijateljev žene socialistične stranke z 367 poslanci so sprejele resolucijo, da naj tudi sedanji predsednik Millerand odstopi in naj se vrše nove volitve. Danes so združene socialistične stranke času določile postavftf »ve|eg» pri- Evro staša Paula Painleve za kandidata ministrskega predsednika. NAPAD NA DR. SEIPL-A. AVSTRIJSKEGA KANCLERJA JE NAPADEL MLAD SOCIALIST. rojakov iz Pittsburgha, Pa., Nišo p* bili to pevci, ampak štirje dobri prijatelji in znanci s splošnoznanega tamošnje-ga Butler St.: Mr. Anton Zbaš-nik, John Balkovec, Frank Golob in Anton Barila, mudili so se pri Mr. Anton Grdina« / Ker vozi sedaj v poletnem času ob nedeljah med Pittsburghom in Clevelandom posebni izletniški vlak po jako znižani ceni, so prišli označeni rojaki gledat naše slavno erijsko jezero in krasne parke, Česar tam pogrešajo. Nekaj Clevelandča-nov bo šlo pa 4. julija v Pittsburgh na obisk. — Ker je bil zadnjič pred slo- POZOR CLEVELANDCANI. Dunaj, 1. junija. — Ko se je avstrijski kancler, Msgr. Seipel mudil na južnem kolodvoru, ga je nevarno obstrelil 20 letni železniški uslužbenec Kari Ja-worek, pristaš socialistov; po storjenem činu se je atentator tudi sam opasno ranil. Ta a-tentat je zbudil v mestu in po celi Avstriji veliko osupnjenje. Zdravniki pravijo, da je rana kanclerja zelo nevarna, da-siravno ne smrtonosna; krogla mu tiči v pljučah, katere mu vsled splošne oslabelosti ne bodo mogli odstraniti potom operacije. Napadalec je oddal na kanclerja tri strele, izmed katerih je že prvi zadel. Razjarjena množica je nameravala atentatorja na mestu iinčati, da ga ni policija še pravočasno spravila na varno. Ako okreva, ga bodo nedvomno obesili. Rev. Dr. Ignac Seipel je o-pravljal važno službo kanclerja že od maja leta 1922; v tem času že naenkrat zaslovel po Evropf, ■ ker |r rešil Avstrijo splošnega poloma s tem, da je izposloval pri Zvezi narodov večje državno posojilo. Baš pred padcem avstrijske republike je postal še pod Lamni-schevim ministrskim predsed-ništvom minister socialnih zadev. Po znani revoluciji leta 1922 se mu je posrečilo sestaviti koalicijski kabinet in sestavo prve parlamentarne vlade, sam je pa prevzel posle državnega kanclerja. 1 Msgr. Seipel, ki je sedaj 48 let star je bil pred vojno profesor moralke na dunajski univerzi; ponudena mu je že bila škofovska mitra, a iste ni hotel prevzeti. SMRTNA KOSA. vensko šolo sv. Vida na Glass Ave. povožen 8 letni učenec Josip Pakiž, je policija izdala izvanredne odredbe glede avtomobilskega prometa v okolici slovenske cerkve in šole. Avtomobilom je prepovedano stati na Glass Ave. ali pa Norwood, do kamor sega Šolsko ali cerkveno posestvo. Prostor tam mora t>iti vedno prazen, kar značijo posebni svarilni napisi na tablah. Poleg tega je ob šolskih dnevih od 11:00 do 1. ure ttidi zaprta cesta od Nor- Predzadnjo nedeljo so se vršile dve slavnosti Jednotinih društev povodom 30 letnice Jednotinega obstanka, ena v Collinwoodu druga pa v New Yorku. Sedaj pa pride na vrsto središče elevelandske slovenske metropole, naša St. Clair Ave. To pa pišemo zato že danes, da vabimo ,one, kateri so daleč, da si zamorejo za ta dan določiti čas. Ta slavnostni dan bo 15. junija, na Vidovo nedeljo, ko bodo že čreš-nje zrele, in ta dan bo še kaj wood VRd do E. 60th St. in Več kot to; imeli' bomo tudi Glass Ave. in od St. Clair Ave. po 61th*St. do Bonna Ave. Av farno žegnanje, ali patronsko opravilo; zato bo vse "of ertn<^" tomobili ne smejo voziti tu jn vsled tega vas vabimo na skozi. To se je odredilo, da se "bob" že danes. Posebno p? vabimo naše sosede iz Pennsyl preprečijo nadaljne nesreče. \ rr__1_ I» kil« Zadnjo jifedeljo je bila v vanije iz tistih hribov, da pri vdfeh cerkvah čjevelandske ško- dejo v naše čarobne kraje na fij\ prečitana okrožnica mil. jezersko obal,.na ravnino. Da škofc Schrembsi, v kateri je | pridejo pa vsi naši bližnji so-apelLil na vernike, da naj pri- jsedje je gotova stvar, to pa za-spevajb za gradbol novega se- to, ker sta dva naša največja menišč\ ker sedanjp sfcmeni- j društva, št. 25 in 162 sklenila, šče ne\govarja ve& svojemu da vrneta vsakemu z jednako namenu.\Nova stavbžt-Jk> ve- uslugo ob primernem času. ljala okrtfc 3 milijone jev; prispemtelji, oziro brotniki b^j\imeli tri leta sa plačevK Vblj ubij ene spevke v gotovi obrokih. _ Minulo nedfco je obiskal našo naselbino k^rtet znanih Torej društva pozor, na 15. junija! Imeli bomo več govornikov iz drugih krajev in obilo ve, petja in drugih zani-priredltev. nkrat va*} uljudno vabi: 'v Pripravljalni odbor. BRUTALEN UMOR. MILIJONSKO DARILO. | New York, N. Y., 1. junija. — Tu živeči-večkratni milijonar, George F. Baker je daroval znani Harvard univerzi pet] milijonov dolarjev za razširjanje šole. Mr. Baker, ki je sedaj 84 let star, je obogatel pri denarnih transakcijah na Wall' St. Pred 70 leti je služil samo $2 tedensko pri nekem grocer-ju, kasneje pa $5 kot nočni čuvaj. V svojem življenju je ta plemeniti mož razdelil že več milijonov dolarjev za razne dobrodelne namene. POČASTITEV ŽRTEV MADŽARSKEGA TERORJA. Meseca januarja, 1919, ko je na Madžarskem najhujše razsajal beli teror, sta bila v okolici Budimpešte ubita dva urednika delavskega lista "Nepszava." Truplom so privezali dva velika kamna in ju vrgli v Donavo. Po nekaj dneh je Donava obe žrtvi vrgla na suho, toda preiskavo so onemogočili beli teroristi. Od tedaj naprej posečajo madžarski delavci na dan 18. januarja grobove umrlih tovarišev. Letos je prišlo na pokopališče nad desettisoč delavcev, kljub temi* pa ni prišlo do incidentov, ker je polieija strogo pazila na red. Iz Calumeta, Mich., se nam poroča, da je te dni ondi' umrla rojakinja Marija Kobe, soproga občeznanega rojaka Math F. Kobeta, predsednika društva sv. Petra, št. 30, K. S. K. Jednote. Pokojnica je bila rojena v Griču pri Črnomlju pred 58 leti; vzrok smrti je bil rak. V Calumetu zapušča moža in tri hčere; na Ely, Minn., pa enega sina, Math-a. Pogreb se je vršil iz slovenske cerkve sv. Jožefa ob veKki vdeležbi občinstva. R. I. P. Kakor znano, se je dne 5. februarja t. 1. pripetila v Mil-ford rudniku v Crosby, Minn., velika katastrofa s tem, da je voda iz bližnjega jezera vdrla v označeni rov, kjer je zalila 41 rudarjev; med temi žrtvami je bilo 13 Slovencev. Istočasno smo poročali, da sta bila med ponesrečenci tudi dva člana naše K. S. K. Jednote: John Hlačar in Mihael Bi-žal. Prvi je svoječasno res spadal k naši Jednoti, a je kas-neje odstopil; torej smo izgubili pri tej katastrofi samo enega našega sobrata, Mihael Bi-žala. fe „ Šele po preteku »treh mesecev in pol so je posrečilo dobiti pokojnikovo truplo iz zalitega rqya, koje so na željo njegove žene pokdpali dne 19. maja na Hibbifig, Minn., ob veliki vdeležbi članov društva sv. Barbare, št. 40, kamor je spadal. Pokojni sobrat zapušča na Hib-bingu žen« Katarino; tri brate in tri sestre: Petra, Pavla, Johna, Lucijo, Katarino in Ano, v starem, kraju pa eno sestro, Marijo. Pokojnik je bil doma iz vasi Laze pri Starem Trgu na Dolenjskem. Lahka mu bodi ameriška žemljica! V Forest City, Pa., sta tekom dveh tednov umrla dva člana tamošnjega društva svi Jožefa, št. 12, K. S. K. Jednote, oba za jetiko. Dne 22. maja je za vedno zatisnil svoje oči 41 letni sobrat John Kranjc, doma iz Rakitne na Notranjskem, za-pustivši ženo in pet nedorastlih otrok, v starem kraju pa stari-še. Dva dni kasneje, 24. maja je pa umrl občeznani sobrat John Kamin, star 47 let, živeč v Vandling, Pa., rodom iz Čateža pod Zaplaaom. Tukaj v Ameriki zapušča ženo Kristino, pet sinov in eno hčer, v starosti od enega do 18. leta, dalje tri brate, Franka, Josipa in Matija in eno sestro v starem kraju. V Carbondale blizu Forest City, Pa., je dne 27. maja v tamošnji bolnišnici umrla soproga rojaka Louis Skubica, farmarja v Coopersto\vn, N. Y. R. I. P. V Waukeganu, 111., je dne 26. maja nanagloma umrl občeznani rojak in sobrat Math Ogrin, član društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. Jednote in nadzornik Družbe sv. Družine. Pokojnik je bil vedno jako vnet delavec na društvenem polju, vsled česar ga bo waukeganska naselbina zelo pogrešala. Svetila mu večna luč! V Barbertonu, O., je umrl v rta j lepši mladeniški dobi (25 let), rojak Jernej Doles, brat znanega rojaka Frank Dolesa, doma iz Landola pri Postojni. V Ameriki je bival tri leta, ves SINOVA MILIJONARJEV U-MORILA MILIJONARJE-, VEGA SINA. ŽRTVE OGNJA. 23 DEKLIC ZGORELO V ZAVETIŠČU, 40 RANJENIH. Chicago, IIL 31. maja. — Danes sta Nathan Leopold ml. in Richard Loeb, sinova znanih milijonarskih družin v Chicagu priznala, da sta te dni s silo odvedla in umorila 14 letnega Robert Franksa, sina milijonarja Jakob Franksa. Morilca sta stara vsak 19 let in sta slušatelja chicaške univerze. Ta svoj peklenski načrt sta imela izdelan že pred devetimi meseci, katerega sta končno tudi Izvršila. Najprvo sta Frank-sovega sina, vračaj očega se domov zvečer s silo vrgla v svoj avtomobil in ga odpeljala ven-kaj iz mesta do 156. ceste. Med potjo sta ga v avtomobilu tolkla po glavi z nekimi železnici kosom, zatem pa še zadušila. Ko sta dospela na določeni prostor sta truplo nesrečne žrtve do cela slekla in vrgla v nek jarek. Že drugi dan zatem so slučajno našli Franksovo truplo bližnji delavci in to javili policiji. Za izsleditev in zajede morilcev j« bila takoj zatem raz-nif.ana nagrada v znesku $i6, 000.00. . Morilcema so prišli slučajno na sled s tem, da so blizu one,-ga prostora našli naočnike Nathan Leopolda. Pred državnim pravdiiikom zatrjujeta oba, da sta ta umor izvršila samo za zabavo, da vidita kako človek nasilne smrti umira. Oba milijonarska sinova sta skrajno pokvarjena, ker sta imela preveč denarja na razpolago. Vedno sta pijančevala in se družila s slabimi ženskami. Ker so stariši obeh morilcev večkratni milijonarji, so najeli najboljšega odvetnika v Združenih državah, Clarenca Dar-rowa, ki ju bo skušal odtegniti vislicam, češ, da nista pri zdravi pameti; tudi oče nesrečne žrtve je pripravljen žrtvovati ves tjvoj denar, da bi besti-jalna morilca zadobila zasluže-no kazen. Oblasti bodo skušale spraviti to, nad vse senzacionalno zadevo še tekoči mesec pred veliko poroto. Oba milijonarska sinova sta obtožena dveh zločinov, ugrabitve in umora; za vsak zločin je določena kazen s smrtjo na vislicah. —-o- ODGODITEV KONGRESNEGA ZASEDANJA. Washington, D. C., 2. junija. — Danes je kongresna zbornica odobrila resolucijo glede odgotovitve zasedanja, ki naj se izviši v soboto, dne 7. junija. Los Angeles, Calif., 1. junija —V Playa del Ray zavetišču za slaboumne deklice je nastal sinoči velik požar, ki je zahteval številno žrtev. Do danes so našli v razvalinah porušenega poslopja že 23 do cela ob-žganih trupelj, 40 oseb je pa nevarno ranjenih; 15 deklic, 6 ognjegascev, drugi so pa civilisti, ki so pomagali pri gašenju ognja. Vsled te katastrofe so oblasti odredile najstrožjo preiskavo, da se pokliče na zagovor prizadete osebe vsled malomarnega varnostnega postopanja proti ognju. Označeno zavetišče za umobolne deklice je služilo tudi kot šola. Stavba je bila povsem lesena, stara in v tri nadstropja, brez kake protekcije proti ognju; še le tri milje odaljeno se nahaja najbližnja požarna bramba. Ko jc nastal ogenj, se je nahajalo v tem poslopju 38 otrok v starosti od 4 do 16 let. Goreti je pričelo v spalnici zadnjega nadstropja, kjer so se slaboumne deklice morda igrale z Ive- RAZNE KRATKE VESTI. — Dne 29. maja je demokratski kongresnik Sullivan iz Con-necticuta v zbornici v Wash-ingtonu stavil resolucijo za preklic prohibicijskegiv amend-menta, ozir. za razveijitvo Vol-steadove postave. Resolucija je bila z veliko veČino sprejeta. — Kongresna zbornica je te dni odobrila zakonski načrt glede spoštovanja ameriške zastave. Kdor bi se ji ne odkril na javnem, bo moral za kazen presedeti 30 dni v ječi. — Te dni se je moral pred zvezno poroto v Jersey City zagovarjati 64 letni bogataš Hen-ry L. Joyce, ker je tekom vojne vlado ogoljufal za $1.000.000. Sodnik English mu je prisodil samo $12.500 denarne kazni, a niti en dan zapora, češ, da je obtoženec že prestar in ima srčno bolezen. Vsled te preml-lostne kazni je nek kongresnik v zbornici v Washingtonu vložil oster protest. — Dne 28. maja je postal general Pershing častni Član newyorške policije. V to svrho mu je bila podeljena overovljena listina in zlat policijski znak. — Dne 1. junija se je-tzvrSH v New Yorku grozen dvoboj s ta čas je pa pomalem bolehal za jetiko, katero si je nakopal v italijanskem vojnem ujetništvu. N. v. m. p. V Collinsburg, Pa., je umrla za pljučnico rojakinja Uršula Zorko, stara 40 let Zapušča moža in 6 otrok. Samomor. V Pursglovfc, W. Va. se je vsled družinskih razmer ustrelil v svojem skednju Anton Ur-bas, star 27 let, doma iz vasi Zelše pri Cerkrflci. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. plenkami. Ogenj je zapazil nek moto- 3mrtnimi posledicami. Na 516 rist; tedaj je videl kako so bi- W. 49 cesti stanujoč prijatelja li nesrečni otroci ujeti v ognje- Wm. Rooney in Patrick Tra-no past. Ker so bila vsa vrata ! vers sta se zaradi neke malen-in okna zaprta, se ni mogel pi-j koeti sporekla, nakar je 'sledi-hče izmed njih rešiti; nekaj ia borba za življenje in smrt. izmed prizadetih otrok je raz- Rocney-je svojega nasprotnika bilo okna v drugem nadstropju U britvijo strašno razrezal, na-in poskakalo na tla; pogled na j kar mu je Travers s sekiro pre-ta prizor je bil nad vse Šalo- klal Črepinjo. Ko je došla na sten. Ko so prihiteli bližnji! lice mesta policija, je našla moč, je ogenj vsleda. shrdl shr * 0ba mrtva ležati v mlaki krvi. sosedje na lice mesta ne3reč- — V Lake Andes, S. Dak. je nim otrokom na pomoč, je o- zbesneli bik farmarja Richard-genj vsled vetra najhujše div-^ona nabodel in umoril njego-jal. jvega 14 letnega sina Rolanda. V neki spalnici so našli neko — jz parjza se poroča, da je 9 letno deklico mrtvo in prive- darova] sin znanega milijarder-zano k postelji; lastnica tega ja R0ckefellerja en milijon do-zavoda jo je vedno privezova-; iarjev Za popravo sloveče ka-la, da bi slaboumen otrok ne i tedrale v Rheimsu, katero so padel na tla. Med zgorelimi Nemci v minuli svetovni vojni sta tudi bolničarki Mrs. Drew bombardirali. Thomas in Mrs Ana Rademak- _ y maU že gtari premwr_ er ter 12 letni Wilfred Jacobs, nagelbini Verona> I1L 30. adoptftani sin lastnice tega mHj južnozapadno od Jolieta so nedavno naleteli na veliko 10 čevljev visoka žilo finega 1 premoga. Do 1200 akrov obse-Vse ranjence so prepeljali v, gajoče zemljišče je last ^^ bližnjo • bolnišnico sežgana j premogovne družbe. Takoj pr_ trupla ponesrečenih otrok pa v y. dan se nakopalo 1200 ton začasno mrtvašnico v Vernce., premoga Družba bo izkoPa- Cal- ....u i vanje v toliko povečala, da bo Tukaj se je ustanovil poseb- znašala dneyna produkcija do ni pomožni odbor, ki bo pre- (35Q() ^ kjer bo dela za 500 skrbel pogreb in pomagal pre- premo?arjev. prosim, da člani, kateri ne tino 30 letnico, zato ne bi smel; pridete na sejo, da to vzamete nihče izmed našega članstva j v naznanje in posebno tisti, ka-obeh oddelkov (aktivnega in.teri ste na potnih listih, da od mladinskega) manjkati na dan 5. junija naprej pošljete nje-naše slavnosti kakor zgoraj ipu mesečne asesmente. Torej označeno. Pridite vsi, odrastli prosim člane, da boste šli no-in mladi člani in članice. 'vemu tajniku na roke kakor Ob 10. uri dopoldne se zbi- ste šli meni, da boste redno ramo v šolski dvorani, odkoder plačevali mesečne asesmente, odkorakamo skupno v cerkev s tem prihranite tajniku mnogo sv. O^rešenika, kjer župnikuje posla m tudi društvo bolje na-naš sobrat, Rev. M. Pirnat. Po preduje; torej se vsem članom sv. maši se spet vrnemo nazaj i zahvalim za izkazano mi na-v dvorano; tam bo dosti različ- j klonjenost in želim društvu ve-nega okrepčila za želodec in liko napredka, suho grlo/ kar bo pripravil to- S sobratskim pozdravom, zadevni pripravljalni odbor. John Babcshek, bivši tajnik. Torej na svidenje dne 29. ; - " junija! NAZNANILO. Uljudno vas še enkrat vabi Iz urada društva sv. Antona pripravljalni odbor. Padovanskega, št. 87, Joliet, Za društvo sv. Janeza Krst- 111., se naznaja in opozarja, da oika, št. 14. se člani udeleže prihodnje seje John Malerich, tajnik. dne 8. junija v polnem številu, ---ker imamo na dnevnem redu NAZNANILO. dosti važnih stvari za rešiti, članom društva sv. Jožefa, j Bratski pozdrav, št 41 v Pittsburgh, Pa., se tem Rudolf Koleto, tajnik. potom naznanja, da bo prihodnja redna mesečna seja dne 8. junija zelo važnega pomena. NAZNANILO. S tem prosim vse cenjene Na dnevnem .redu bo več točk, j člane in članice našega društ-ki so tako važne, da mora biti;va sv. Jeronima, št. 153, Can- zadostno število članstva navzočega, da bo mogoče vse pravilno in v zadovoljnost rešiti. Torej vdeležite se prihodnje seje vsi, ki nimate kakih posebno važnih zadržkov. Za odbor: Jphn Bojane, tajnik. Iz urada društva Marije Sedem 2aLoati, it 50, Pittsburgh, Pa. Naznanam vsem članom in članicam našega društva, da bomo imeli letos svoj piknik dne 29. junija na Thomasovi farmi v Dorsville, Pa. Zatorej prosim vse člane in članice našega društva, ih obenem vas tudi vabim, da se v polnem številu vdeležite tega piknika, kajti naše društvo ni priredilo slič-nega izleta že celih 15 let; torej je upati, da bo vdeležba od strani članstva velika, šc večja. kakoršno jaz pričakujem. Na piknik in nazaj vas bodo vozili "trucki," ustavili se bodo na 48 Hatfield St. in 51, 52, 57 Butler St. in pri onsburg, Pa., da pridete v ne* deljo dne 8. junija pred dvorano društva "Postonjska Jama," kjer se bomo dali skupno slikati za Spominsko knjigo K. S. K. Jednete. Pripeljite s sabo tudi vse otroke, spadajoče v mladinski oddelek. Sobratski pozdrav. John Pe^an, tajnik. Iz ureda društva sv. Mihaija, br. 163, Pittsburgh, Pa. Članom i članicam zgora imenovanog društva se naznanja, da se bu obdržavala budu-ča sjednica dne 8. lipnja (junija) o. g. tačno u dva sata po-slije pudne u običnoj prostori-jama. Stoga bračo i sestre molim vas, da se držite tačno kako jc zgora naznačeno i kao sam več nekoliko puta oznanil, jerbo znate da je više članstva, a ima i više debate na sjednici; svaki član in članica bi svoje radi izkazali mišljenje; ja jim enostavno odobravam;' i to jc Hrvatskem lijepo; samo treba da ranije Domu v Etna, Pa. na Bridge počnemo; imamo više važnih St. Na razpolago bodo trije j točka na dnevnem redu, i ujed-"trucki," da Jt>o glede vožnje no bomo birali odbor za delo za vae preskrbljeno. na pikniku, kojega burno ob- Nadalje prosim člane, da se državali 6. julaja (prvu nedi-prihodnje seje udeležite v po!- lju u julaju), na Thomas Grove nem številu, kajti treba bo vo-" v DorseyvilIe, da se burno ma-liti in določiti delavce za na- lo preveselili i poplesali po sta-meravani piknik. Ker imamo , rokr$jan3ki sve u šestnajst, samo še eno sejo pred to prire- Bračo in sestre,t dalje vam ditvijo in ta seja bo dne 8. ju- javljam, da se držite reda pri nija, zato vas uljudno prosim uplačilu; ne zbijajte si više da se iste polnoštevilno udele- gjednic od ene do druge, jer Žite, komu in koliko priložnost vam je poslije težava# puno pla-dopusti, da se bo na seji bolje titi; a nekoji poslije pusti, da ukrenilo zaradi piknika. se ga suspentfcra; u tem je sam Nadalje prosim one člane in na škodi, kaj mu nije žal za članic«, ki zaostajate na dolgu ono kaj plati pri društvi*, pri-z asesmentom, da se malo bolj stup, znake itd. Posje ostane zanimate za društvo, v nasprot- društvu nekoliko mjeseci du-nem slučaju ne boste deležni žan, pak misli da se s tem na-nikakih podpor od strani dru- piati, a ne, nego sam sebi na štva in Jednote, torej pripišite ; hudi. Samo yas toliko opo-krivdo edino samemu sebi ne menam, dok ste zdravi, plačaj-pa ura4flikom ^ruštva ali Jed- te rijedno; ali k&la vas beteg noti. stigne, ili kakova nesreča, pa Slednjič naznanjam član- bi vas društvo plačalo. Svaki stvu, da smo po večletni želji se član ili članica sigurno pridobili trake na ameriško zasta- javi kada se ima kamo, društva vo, pzir, društveno zastavo; ji organizacije nikoga nevaraju kdor jih želi videti, naj pride niti dužni ostaneju. Kada sam na ovoj točki, bom spopienil ovo članom i članicam zgor? imenovanog o^sje-ka. Bračo i sestre! bo 81. maja naš odsjek brojil je 273 člana i Članica u odrastlem oddelku a 228 u mladeškem, to je skupaj oba oddelka 501 člana i članica; Mislim da je jako lijepo u 7 godina kao društvo obstaja. Ali bračo i sestre, j oš bi nas moralo biti više kada bi svi čvrsto poradili na društveno^ po^ju. I s*4* vas opominjam da iipa j oš dosti neorganizirane brače, pak je dovedite u naše redove buduče sjednice, makar svaki po enega, jer je ovo zadnji mijesec polleta, da se bo videlo i znalo čije ime i broj društva bo se zablisnilo opet u Zlatoj knjigi. Ne žalite mene ko j i bom imal puno dela; svaki gazda svoga slugu goni i tijera, tako nute i vi mene; a nu» kaj nas bo više, bomo jačji, reče stara poslovi-ca: kada se brača slože i olo-vo plivat može- Složna družina jedu meso na petak, a ne-složna niti pa svetak. Jos opominjam otace i maj-ke kojih nisu još deca upisana u pomladak, ^ neka se požure ; još je samo mijesec jun prosta pristopnina. To vam nijena insurance ne nudi za prvi mijesec badava pristupnina, meseč-ninu i knjižicu. Opomenam vas, da agitirate za naše dično društvo sv. Mihaija i našu maj-ku nam milu organizaciju K. S. K. Jednoto. Još bi opomenul da je mesec maj bil takorekuč ciganski, da smo se mufali simo i temo. Oaklem neka mi doneae svaki član i članica izpisan u atresu novu i stara na sjednici*, da ne bum ja imal tajno toliko posla izpisovati i vrijemena gubiti, ili isto pošljite po dijeci i upla-tu ranije od 12:30 do 1. ure,, koji nebute sami prisutn*. —Ja ču se na i$oj? delo požuritl pravo vrijeme. Prosim., da W članstvo, gornje točke . upostey£.foji se po njih ravnalo,. *, Sa sobratskim pozdravom. Ma.« tajnik. 95—44th St. Pittsburgh, ?a. ZAHVALA. Dne 25. maja je priredilo društvo Marije Pomagaj, št. 174, VVillard, Wis., svojo prvo veselico in takozvano "Basket Social Party." Veselica se je navzlic hladneniu vremenu vseeno nepričakovano dobro obnesla; bila je najboljša, kar jih je bilo še tukaj. Za veliki uspeh se moramo zahvaliti v prvi vrsti našim vrlim »ženam, ker so se toliko trudile. Dalje in osobito se moramo zahvaliti Miss Jennie Artach, ki je naredila tako lepo svilnato ročno delo (podglavno blaznico) in jo darovala za dobitke. V resnici je bilo to krasno delo. Potem pa hvala tudi sosestri Agnes Seliškar, ki je prevžela težavno delo pri prodaji srečk in je tudi v resnici vse razprodala. Zato ji gre velika zasluga, ker take stvari prodajati ni lahka stvar. Hvala tudi vsem onim, ki so nam luči posodili, kakor tudi vsem onim, ki so prinesli polne košarice in onim za podarjeni prigrizek (luneh) in druge qtvari. Končno hvala vsem, ki ste nam na katerikoli način pomagali pri tej prireditvi. Hvala pa tud^ Mr. Gre-goriču, ker nam je dal svoj prostor na razpolago in njegovi soprogi za vse delo in skuhano kavo, katero je darovala društvu. še enkrat: Lepa hvala vsem skupaj. Za društvo Marije Pomagaj, št. 174: Mary Gosar, tajnipa-Willard, Wis., 27.' i^aja, 1924. tovo ostal v prijetnem spominu za vedno. Pa pa lafca^ino vsaj malo javne hvaležnosti istim, ki so jiripomogli, da se je ta slavnost vršila tako veličastno in v najlepšem redu, se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo navzo$fm za vdeležbo. Najlfpšo hvalo izrekamo ča-stitemu g. župniku, Rev. Vitus Hribarju za. krasne obrede v cerkvi iq za njegovo, tako pomenljivo slavnostno pridigo, tafcor tudi za njegov krasen nagovor v Slovenskem Domu popoldne. Nadalje najlepša zahvala tako požrtvovalnemu sobratu Josip Zalar ju, glavnemu tajniku K. S. K. Jednote, ker se je potrudil, da je prišel tako daleč, da je nam pripomogel do lepšega uspeha. Hvala mu za njegov tako stvaren goyor na shodu. Sobrat Zalar, bodite prepričani, da vaš trud ni bil zaman. Prav lepo hvalo izrekamo Rev. J. J. Omanu iz Newburga za njegov tako krasno zamišljen govor; prepričani bodite, da bodo vaše zlate besede obrodile mnogo sadu. Lepa hvala Rev. J. Ponikvarju, župniku fare sv. Vida za njegov, tal^o podučljiv govor. Da-^je lepa hvala uredniku "Glasila," sobratu Ivan Zupanu za njegov navduševalni govor, .kakor tudi sobratu John Zulichu, nadzorniku K. S. K. Jednote, ki je v tako krasnih besedah priporočal starišem, da naj zavarujejo svoje otroke pri K. S. Jednoti. Prav iskrena hvala tudi drugim govornikom: sobratu Anton Sterniši, predsedniku društva sv. Vida, št. 25; sosestri Josi.pjni Menart, tajnici driištva Marije Magdalene, št. 162 in bratu Josip Grdina, tajniku društva Srca Jezusovega, št. ^72, West Park, O., za njih ^odrilne besede. Najlepša hvala Rev. Milan Sla-jetu za njegov zakUuČni govor in vse njegovo delo, glede priprave tega shoda. Dalje Izrelcrimo iskreno zahvalo cenjenemu pevskemu društvu "Soča" za njih sodelovanje, oziroma za njih krasno petje. Hvala njtši Mladinski godbi (dečkom), ki so tako lepo igrali -pil'paradi in na banketu pod vodstvom-Mr. L. B. Novaka. Tem mladim godbenikom želimo mnogo uspeha. Najprisrčnejša hvala botru in botri zastave našega drušjtva sv. Jožefa, št., 169, sobratu Joe Kmetu in sosestri Frances Kmet za njih prijazno sodelovanje in njih velikodušen dar društvu. Bodita prepričana, da vam bo ostalo članstvo vedno hvaležno. Hvala tudi nevestam in tovaršicam zastave, ki so ji delale častno spremstvo. Nadalje najlepša zahvala vsem cenjenim društvom za korporativno vdeležbo pri tej slavnosti, bližnjim in oddaljenem za izražene čestitke in dar našemu društvu. Hvala tudi našim vrlim kuharicam, ki so pod vodstvom Mrs. Smrekar. pripravile tako izvrstne stvari za banket, kaJtor tudi dekletom, ki so stregle omizju. Naj nam oprostijo, ker radi po* manjkanja prostora ne moremo navesti vseh imen. Zahvaljujemo se tudi onim, ki so taka lepo potrkovali v stolpu, ko se je parada pomikala v cerkev in nazaj. Končno pa še lepa hvala vsem onim, ki ste- že na ta ali ojii način kaj pripomogli, da se je ta slavnost izvršila v občno zadovoljnost in tako sijajno. V$i oni, katere smo mogoče pozabili -omeniti, naj nam oprostijo. Za pripravljalni odhor: Lawrence Leskovic, tajnik. vabilu itd." manjka oama vrsta, ki se je gladila: it. 162 (namreč društvo Marije Magdalene) in 4ruitvo Presvetega Srca Jezusovega, it 172, West Park, O., dalje druitvo sv. Jožefa, it. S tem je bilo torej označe-np, da se je te slavnosti vdeležilo tudi naše vrlo sosedno društvo Presvetega Srca Jezusovega, št. 172 v West Park, O. V imenu tega društva je društvu sv. Jožefa, St- 169 čestital društveni tajnik, brat Josip Grdina in mu izročil društveni dar $10. Dodatno k že priobčenem poročilu naj bo še omenjeno, da sta bila nosilca novih zastav gg. Frank Kovačič in Leo Baraga; nevesti zastav sta bili gdč. Frances Gerbec in Mary Anzlin, totarišice pa: gdč. Virginia Skerl, Mary Sedej, Mai*y Princ, Rozalia Mesec, Agnes Rutar in Gertrude Perme. —-o-L_ Spomini na moje zadnje obiske. Kdor več let živi v Clevelandu, ta prav rad gre kam na izlet, da vidi tudi druge kraje in življenje drugih rojakov. Kdor pride v Cleveland iz hribovitih krajev, ga veseli, ker vidi, da je tu sama ravnina, jezero in parki; kadar gre pa Clevelandčan v Pcrinsylvanijo, pa z zanimanjem ogleduje hribe in doline drugih krajev; in če pa gre v Veliki New York, ZAHVALA Slavnost r%$yitja zastave, Jednotine 30 letnice in katoliškega shoda, i&i qe ie vršila v našl na«*lt>w. j« sedv za Prepričan s§ra, da kdorkoli«e je te redke slavnosti ydelež*l, mu bo ta dan go- LISTMICA UREDNIŠTVA. Popravek. V zadnji številki priobčenem poročilu o slavnosti v Col-Unwoodu, objavljenem na prvi $rani med c^vflandskimi n°-vicanii je tiskarski vajenec e^o vrsto pomotoma proč vrgel. V odstavku: "Prijaznemu Bridgeport je lepo in leži ob morju. Rev. M. J. Golobu pat smo bili hvaležni med vožnjo za humor in kratkočasje. In tretji izlet smo naredili na povabilo Rev. A. L. Blaznika v Haverstraw, N. Y. Tu smo pa imeli najlepši pogled na reko Hudson; iz prijaznosti nam je Rev. Blaznik najel zopet avtomobil, da nam razkaže divne kraje daleč ob reki Hudson, kjer se nahaja nekaj stotin morskih bojnih ladij, na katere je pogled kakor na starodavno mesto med hribi. Le škoda, da nismo imeli več časa na razpolago, da bi uživali lepoto tega čarobnega kraja, kateri so za našo novo domovino velikega zgodovinskega pomena; ob priliki se gotovo vrnemo in ostanemo tam več dni. Rev. Blaznik ima lepo urejeno slovaško župnijo. Prav prisrčna zahvala bodi izrečena vsem za tako veliko naklonjenost, bodisi družinam ali pa duhovnikom. Ako mi bo kdaj prilika daiia, bom skušal povrniti vsaj s tem, kar bom zamogel. Zares moramo priznati, da je srce vsakega Slovenca polno gostoljubnosti, in posebno napram onim, kateri pridejo od drugod. Bog vas živi! Živela katoliška zavest ! Jaz in g. frančiškanski komisar, Rev. Dr. Hugo Bren sva se na večer 28. maja podala v Johnstown, Pa., kjer je bil namen ustanoviti novo Jednotino društvo. V četrtek 29. maja potem pa ima vse kar želi f in tako^ sem imel_ zadovoljnost | ~a~]e ~bil ves dan dež in zato smo prosili, da se nameato 30. uživati nekaj dne v New Vorku in okolici. Katoliška slavnost dne 25. maja, zbrana od vseh društev New Yorka in ^rooklyna mi je dala povod spoznati velikost ene najstarejše slovenske naselbine v Ameriki; pa ne samo velikost ali rpnožino,;, pa tu4i narodno jn katoliško zavest. Tpmu so pričali raznovrstne dojge vrste ponosnih drustv^nikov in' drustvenic, laja vrši ustanovna seja raj u 29. maja zvečer, kar so on-dotni rojaki drage volje tudi storili. Zbralo se je lepo število. moških,! ženskih, in mladine v prostorih (,ŠQle hrvatske župnije, Rev. ivajiča, kamor spadajo tufii Slovenci, :in v^led truda Jtamešnjih ,rojakov Mr. Toine?a .in Pristavca smo, imeli kmalu nekaj, na^l 20t članov vpisa^, predno sem jaz od- mladeža Boy's Scouts in krona ^ na viak Seja ^ je na. celi paradi pa so bile ženske m dajjevala potera in drugi dan so imeli Slov,enci še Rev. ilHugo Rrena, da opravijo svoje verske dplžposti. Za ta sestanek nam je zopet veliko pomagal vrli ro^ak in delavec za dekleta v narodni noši, katere je pohvalil v dvorani še Msgr M. J. Lavelle in jih povabil, da pridejo na nedeljo sv. Rešnje-ga Telesa v katedralo k službi božji ravno tako oblečene. To-jJedn()t0i fera< Mihae, železni rej parada in prisotnost vsega ponosnega ljudstva na nedeljo 25. maja na javnem kakor v dvroani mi je dalo drug vtis o Slovencih v katoliškem oziru kakor .^em ga imel o njih, dakler sem čital newyorški dpevnik. ^ Vsa čast slovenskemu katoliškemu živelju v Ne\v Yorku in Brooklynu, škandal pa, da je ves čas za prireditev te slavnosti pisal ne\vyorški dnevnik tako zoperno, da bi se bal priti na slavnost vsak pošten človek. Škoda za naselbino, da imajo doma največjega nasprotnika. Pisati o mestu New York je nemogoče, saj bi vzelo mesec dni, da bi ga ogledal, New York je en sam na svetu, okolica pa je divna; za zabavo se dobi na ravnem ali pa na hribih pravih razvedril. Na povabilo prijaznih družin smo obiskali več domov, posebno Brooklyn je lepo mesto za stanovalce, čisto in zdravo. Obiskali smo tudi rojake po okolici; lep izlet je bil do župnije Rev. Anzelm Murna v Clif-ton, N. J. Rev. Murn je brat John Murna, glavnega uradnika K. S. K. Jednote in v nekaj letih je že sesidal drugo novo cerkev svojega bivanja v Ame-rijsi. Sedanja stavba je ravpo dovršena in vsebuje dvorano, vpč šolskih sob in lepo cerkev, pri obisku nam je marsikatero povedal za smeh Rev. Anzelm. Prugi izlet smo naredili v Uridgeport, Conn., do Rev. M. J. Goloba. Tudi tam smo uživali lepoto narave deževnih majskih dni. Rev. Golob so nam razkazali vse bogastvo me^te Bridgeporta in so večkrat omenili, da imajo v^te te bogate krije na prodaj. Mesto kar iz Chicage, ker je pisaril in deloval z Mr. Tomcem. Ni dvoma, da bo v Johnstownu kmalu veliko društvo, ker je to že stara naselbina in je tam številno dobrih katoličanov. Tudi družinam v Johnstownu se imam zahvaliti za prijaznost in naklonjenost, bodisi za vožnjo z avtomobili ali za drugo postrežbo, le žal, da sem moral hiteti proti domu radi važnih opravkov; drugače bi šc rad obhodil hribe te okolice, pa to še pride ob priliki. To so moji doživljaji zadnjih šestih, dni. Več pa ob priliki. Anton Grdina. * -o- * Josephine Bradach, mati, Frank in Joseph, brata. Leadville, Colo., 24. maja, '24. Dostavek tajnika društva sv. Jožefa, št. 56 K. S. K. Jednote. Pokojna Angela Bradach je spadala že več let k našemu društvu sy. Jožefa, št. 56 in sicer v mladinski oddelek; ob času njen« smrti je bila stara 13 let; umrla je za vročinsko boleznijo, katera je trajala samo 14 dni. Najprvo je zbolel njen brat Josip, star 15 let za ravnoisto boleznijo; čez en mesec se je vročinska bolezen lotila tudi njegovega brata Franka, starega 22 let, in ravno isti dan je zbolela tudi njegova sestra Angela tako, da so kar trije člani BradaČeve družine naenkrat ležali za to hudo boleznijo. ' % Žalost, katera je vladala in še vlada v Bradačevi družini je nepopisna; prvič ker so izgubili edino, nad vse ljubljeno hčerko in sestro, drugič pa, ker Se ni mogel nobeden izmed njenih bratov vdeležiti pogreba vsled 8mrtnonevarne bolezni, tako jima tudi ni bilo mogoče videti svoje ljube sestre po-predf ko smo jo zakopali. Naravno, da je žalost matere teh otrok nepopisna. Upamo, da bosta njena, še vedno nevarno bolna sinova polagoma okrevala, kar vsem iz srca želimo. Bradačeva družina je zelo poznana in spoštovana med tukajšnjimi Slovenci, in tudi pbkojna Angela je bila zelo priljubljena med tukajšnjimi rojaki, tako tudi pri Angležih; to se je pokazalo ob njenem pogrebu. Jaz sem v Leadville že 11 let; pa niqem šc nikdar videl tako lepega pogreba, kakor je bi* za pokojno Angelo Bradach. Ko so jo izročili črni zemlji, tedaj ni ostalo nobeno oko suho. i Pokojni ArtgeH maj svčti nebeška luč, hudo prizadetim preostalim pa izražam v imenu qaštg* društva najiskrenejše sožaljaLnisv"^-- Frank K km. * .. Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest vsem prijateljem in znancem, da je dne 24. maja umrl naš ljubljeni mož, oziroma oče, brat in svak g. John Kamin v starosti 47 let. Pokopan je bil 26. maja na slovenskem pokopališču sv. Jožefa v Forest City, Pa. Tem potom se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali ob času bolezni in smrti blagopo-kojnika. Posebno hvalo izrekamo družinam Frank Pevec, L. čebular, Babič in Tovornik. Nadalje lepa hvala za darovane vence družinam Ignacij Kamin, R: Kamin, Frank Pevec, L. čebular, Anton Babič, U. Gessler, faranom iz Čateža in D. & H. G6., društvu sv. Lovrenca in društvu "Slovenec." Zahvaljujemo se vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu. Ker jih je preveč, ne moremo vsakega posebej imenovati. Najlepše se zahvaljujemo ccnjenemu pevskemu društvu "Naprej" za krasno petje v cerkvi in na pokopališču; hvala g. župniku, Rev. F. M. Jevniku za lepe cerkvene obrede Zahvaljujemo se društvu sv. Jožefa, "Slovenec" in sv. Lovrenca za veliko spremstvo pri pogrebu. Končno se zahvaljujemo vsem, ki «o prišli pokojnika pokropit ter ga spremili k večnemu počitku. Ti pa, dragi mož, oziroma oče, brat in svak, počivaj v miru in na svidenje tamkaj nad zvezdami! Žalujoči ostali: Kristina Kamin, soproga. Naznanilo in zahvala. S tužnim in pptrtim srcem naznajamo žalostno vest o smrti nam, nad vse ljubljene hčerke, oziroma sestre Angelc Bradach, kateri je smrt pretrgala nit življenja dne 18. maja ob 2. popoldne po hudi vročinski bolezni. Pogreb se je vršil dne 21. maja ob 9:30 dopoldne s peto sv. mašo. Tem potom se iz srca in lepo zahvaljujemo za tolažbo in pomoč za časa smrti naše pokojpice. Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev, katere so položili na krsto naše, nad vse ljubljene hčerke in sestre; dalje tep$ hvala John' Jos«Ph. Friderik, Vinc-vsem vdeležencem pogreba in onc ln Rudolf. »»novi. Kristina, končno prisrčna zahvala naše-,hčer Frank» Josaph in Matija mu župniku, Rev. J. Miklavči- bratJc- Rozalija Kamin, se-ču za vse tako lepo izvršene stra v starem kraju. Franči-pogrebne obrede. ^ 5k*' An* 111 Margareta £amin, J svakinje. a in ForeS City, Pa., dne 27. maja, 1924. Draga in nepozabna Angeli- svakinje. ! Počivaj v miru v tvoji rod- Vandling ca! Počivaj v n*iru ni ameriški grudi! Žalujoči ostali: Ustanovljena v Joliet«, 111., dne 2. aprila 1804. Inkorporlrana t Jolieta, . državi Illinois, dna 12. Jaaaarjs, 1888. ^ GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO 8T, JOLUT, IUm, v BOLVKNTNOST K. S. K. J. ZNAiA IHM% Od ustanovitve do 1. maja, 1924 nafta skupna izplačana podpora $2,324,02240 GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St. Oetelaad, (Mila. L podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave, PasUs, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Miaa. IIL podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ava, Sheboygan, Wii. GUvni tainik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Pomožni tajnik: Steve G. Vertin, 1004 N. Chicago St, JolIM, m. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IIL Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St, ftaeltan, Pa. Vrhovni zdrsvnik: Dr. Joe. V. Grahek, R. 303 Aaer. Stale Bank Bldg. 000 Grant St at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOK: Frank Opeka, 20—lOth St., North Chicago, IIL John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago. IIL John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 6426 St. Qsir Ave., Cleveland, Okla. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mick. ta rt in Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 11L Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. lohn Mura, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefon: Randolph 628. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IIL, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnhjo pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. SPOJITTEV DRUŠTEV. Društvo sv. Jurija, št. 64, se je združilo dne 4. maja t. 1. z društvom sv. Petra in Pavla, št. 89, Etna, Pa. Prvo društvo obdrži številko, drugo pa ime, tako, da se sedaj društvo zove Društvo sv. Petra in Pavla, at. 89, K. S. K. Jednote. Spojitev društev je'bila napravljena v jjmislu pravil člen XXIV, točka 144, stran 72. Za glavni urad K. S. K. Jednote, JOSIP ZALAR, glavni tajnik. Dvanajst samaritanskih govorov V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka. (Nadaljevanje) XI. če premišljujem, odkod je na svetu toliko obrekovanja — pregrehe, ki pripoveduje o bližnjem izmišljene, ali povečuje njegove resnične slabosti — se mi zdi, da odtod, ker o življenju in dejanju bližnjega v svojih mislih tako pogostokrat predrzno sodimo. Kakor namreč v mislih o bližnjem sodimo, tako o njem tudi govorimo. Torej ne da bi kar hudobno lagali o bližnjem — tudi to se sicer dogaja, a taka hudobija je menda vendarle bolj redka — marveč krivo soditi bližnjega smo tako zelo pripravljeni, da se po besedah sv. Janeza Klimaka zdi, kakor bi hudobni duh na svetu ne imel drugega posla, nego ljudi iz-kušati, da sami greh delajo, ali pa izkušati jih, da na bližnjem samo greh vidijo. Da, kriva, predrzna sodba. Kdo se pregreši z njo? Sodba ni dvom in ni sum. Več je nego oboje. Dvom je negotovost duše, ali je n. pr. dejanje bližnjega slabo ali ne. Razum na nobeno stran ne pritrdi, marveč je neodločen. Sum je nalahno pritrjevanje v to, da je dejanje bližnjega slabo. Sodba pa je odločna misel: Dejanje bližnjega ja slabo. Da to prav jasno povem. Mislite si, da je naša misel kakor tehtnica v roki razuma. Ce je tehtnica v ravnotežju, imate dvom. Ce se nalahno nagiblje na eno stran, imate sum. če pa na eno stran potegne in udari do tal, imate sodbo. S predrzno sodbo o bližnjem torej greši, kdor bližnjemu kaj slabega brez zadostnega vzroka prisoja kot gotovo in resnično. Brez zadostnega vzroka; zakaj Če so vzroki zadostni, je sodba pametna in ni grešna. Drugače pa je grešna — in naj jaz* danes svarim še pred tem grehom zoper ljubezen do bližnjega ,pred predrzno sodbo, potem bo treba prihodnjič skleniti to poglavje o ljubezni. • Ne sddite, da ne boste soje- ni, ne pogubljajte, da ne boste pogubljeni, kliče Kristus (Luk. 6, 37). Zares, kdo nam je dal sploh pravico, soditi bližnjega ? Sodnik ne more biti ta, ki je sojenemu enak, marveč samo ta, ki je postavljen nad njim. če je pa tako, kako bomo mi sodili svojega bližnjega? Ti pa, kaj sodiš svojega brata? Bom vprašal z apostolom. (Rim. 14, 10). Ali mar nisi ti to, kar on, slab človek? Kako tedaj sodiš o njegovih dejanjih, namerah, namenih, kakšni so? Kdo te je postavil za višjega, za sodnika čez nas? Bom zopet vprašal z večjo pravico, nego je vprašal Mojzesa ošabni Hebrejec v Egiptu, ki se jč prepiral s svojim bratom. Bog edini bi ti mogel dati oblast, soditi bližnjega. Toda Bog ti je ni dal. Bog prepoveduje raziskavati s preveliko radovednostjo dejanja drugega. Nikogar ne zalezuj, govori v knjigi Pregovorov, in ne išči krivice v hiši pravičnega. (Preg. 24, 16). Kdo torej te je postavil za sodnika? Kdo ti je dal pravico, da se nepoklican vtikaš v misli, besede, dejanja bližnjega? Vdreti v tujo hišo brez vsakega dovoljenja, celo ne da bi potrkal na vrata, je vendar skrajno brezobzirno, krivično. In takorekoč vdreti v mišljenje, stremljenje, življenje bližnjega — kako naj ti bo dovoljeno? Kdo te je postavil za sodnika? Bog sam je sodnik človekov. On, ki je njegov Stvarnik. Zato je dejal pobožni Job prijateljem, ki so se predrzno izražali o njem, češ, da mu je Bog poslal trpljenje zavoljo njegove grešnosti: Zakaj me preganjate kakor Bog? (Job 19, 2i). Hotel je reči: S kakšno pravico hočete vi nastopati proti meni, kakor sme nastopati le Bog? Odkod, si jemljete oblast, ravnati z menoj kakor moji gospodarji, ko ste vendar le meni enaki hlapci istega gospodarja? Kdo vam daje pogtima, da sodite o mojem življenju, ko gre ta sodba le samo Bogu, čigar stvar sem jaz in vi? Zakaj me torej preganjate kakor Bog? AH hočete vi »topiti na njegovo mesto, biti faoji sodniki namesto Boga? Ne, moji častiti poslušalci, mi predvsem nimamo pravice, soditi svojega bližnjega A recimo tudi, da bi jo imeli — ali bi pa mogli biti vsekdar njegovi pravični sodniki? Da bi vsekdar pravično sodili dejanje in nehanje svojega sobrata, bi morali poznati vse misli in namene njegovega srca. Ali jih poznamo? Neki vedež se je hotel delati velikega zvezdoznanca je v družbi preprostih ljudi grozno širokoustno govoril o nebesnih sferah, o razdaljah zvezda, o zakonih njihovega gibanja, a najrazličnejših vplivih planetov itd. — vse s toliko podrobno natančnostjo, da ga je Diogen, ki bahaškega govorjenja ni mogel več poslušati, pomeril z očmi od nog do glave, mu ostro pogledal v obraz ter ga vprašal: Pa koliko je tega, da si ti prišel odtamdol, in koliko časa si prebival med zvezdami, da vse tako natanko veš. Podobno, moji častiti poslušalci, bi bilo treba vprašati gotove ljudi, ki sodijo svojega bližnjega tako, kakor da poznajo vse, tudi najskrivnejše njegove misli, želje, namere, namene — vprašati bi jih bilo treba:. Pa kdaj ste prišli vi iz srca svojega bližnjega in koliko časa ste bili v njem naseljeni, da tako natanko poznate vso njegovo notranjost? O,* ali ni srce človeško nedoumno? Ali ni zopet samo Bog tisti, ki vidi človeku v dno srca? Jaz, Gospod, pregledujem srce in ledvice izkušam, pravi pri preroku: (Jer. 17, 10). / Da, Bog pač, človek pa ne. Saj še svojega lastnega srca ne poznaš, pa delaš, kakor bi poznal srce bližnjega. Ko se izpoveduješ — ali ne praviš velikokrat, da ne veš prav, kako je bilo, ali si privolil *v izkuš-njavo, ali nisi, ali si imel nespodobno misel rad ali ne, ali si se hudega dejanja veselil, ali si je obsojal. Ne veš natanko, po dobrem izpraševanju vesti ne veš, kako je bilo s teboj samim, s tvojim srcem — in o bližnjem hočeš soditi z gotovostjo : tako in tako. Ali se ne bojiš, da je tvoja sodba krivična? Praviš: Krivična ni, saj sodim po tem, kar vidim in slišim. O, le počasi! Ti vidiš gotovega človeka, tvojega nasprotnika, iti k drugemu človeku, tudi tvojemu nasprotniku — in že sodiš: Zdaj sta skupaj in udarjata po meni. Ti slišiš, da so bili tu, tam zbrani trije, štirje, ki so drugačnih nazorov nego ti — in že praviš: Zaroto so kovali. Ti vidiš dva mlada človeka, mladeniča in mladenko, drug drugemu prijazno se nasmejati — in že skleneš: Greh je med njima. Ti slišiš, kako ta in oni malo bolj potratno živi — in že skleneš: Greh je med njima. Ti slišiš, kako ta in oni malo bolj potratno živi — in že udariš: Lahko, ko si je denarja prigoljufal. Ti vidiš duhovna dvakrat, trikrat iti v isto hiSo — in že narediš čezenj križ: Ta hodi po prepovedani poti. O, prijatelj, prijatelji Ali res misliš, da take tvoje sodbe ne morejo biti krivične? Da niso zares krivične neštetokrat? Ali se nisi že sam velikokrat prepričal, da je bilo drugače, nego si sodil, da si sodil prenaglo, premalo premišljeno, zato krivično. Kateri sodnik, postavljen od legitimne človeške, in torej tudi od božje oblasti, sodi tako? Sodnik, je dejal že Aristotel, mora biti natančen kakor zlatar, da loči pristno 1 zlato resnice od talmi-zlata laži. Zato ne sme iti samo za tem ali onim videzom, marveč mora subtilno preiskati dejanje, vse njegove vzroke, pogoje, okoliščine, kakor je dejal o sebi Job: Reč, ki je nisem vedel, sem prav pridno preiskavah (Job 29, 16). Da, pridno preiskavati smo dolžni, kadar nam je de- janje in življenje bližnjega sploh kaj mar, kadar mislimo, da smo upravičeni ali celo poklicani o njem soditi — pridno preiskavati smo dolžni z gotovostjo prepričati se, ne pa kar tjavendan predrzno soditi in bližnjemu krivico delati. Bog sam nas tako uči. Hudobija Sodome in Gomore je bila totf škandalozna, da je okužila že vso okolico; teža pregreh je bila tako jasna in očita, da je sama vpila za maščevanje k nebu. In vendar je dejal Bog, da mora, preden obsodi hudobneže, še natanko preiskati, njihovo početje. Dol bom stopil in pogledal, je dejal, ali je njih dejanje tako hudobno, kakršno je vpitje, ki je do mene prišlo, da vem, ali je tako ali ne. (Mojz. 18, 20). Ne, pravi sv. Gregor, kakor bi res Bog, ki vse ve, potreboval še natančnejših informacij, marveč zato je tako govoril, da bi bili mi, ki nič ne vemo, opozorjeni, kako moramo ravnati, preden koga sodimo. Dal nam je zgled — to so besede svetega učeni-ka — dal nam je zgled, kako ne smemo človeka predrzno greha obdolžiti, preden ni greh dokazan. Ah, seveda ne. Tista mladenka, o kateri ti zaradi njene živahnosti sodiš, da je že prodala svoje poštenje — je lahko najnedolžnejše dekle celega mesta. Tista žena, o kateri ti zaradi njene lepše obleke misliš, da je potratna — je lahko najvarčnejša gospodinja; tisti mož, o katerem slišiš, da je tako malo doma in iz tega sklepaš, da hodi po prepovedanih potih — je lahko najzvestejši mož na svetu. Tisti mladenič, ki si ga slučajno videl izpregovoriti s sumljivo osebo in si precej pri sebi dejal: Tudi ta je izmed njene druščine — je lahko najčistejši mladenič, kar jih poznaš .In tako dalje in tako dalje. Ne sodite, da ne boste sojeni. Da nič ne rečem o težki, strogi sodbi božji na onem svetu, sojeni, o prijatelji, bomo že od ljudi tu na zemlji, če mi predrzno sodimo. Kaj, ali ne bodo z večjo pravico nego sodimo mi brez dokaza o drugih, ali ne bodo z večjo pravico drugi o nas sodili, rekoč, da imamo pač svoje bližnje za take, kakršni smo sami? Zakaj, res je tako, dragi moji: Kdor je sam hudoben, najde greh in strast povsod. Lastna hudobija, strast, greh omrače našo sodbo o bližnjem podobno, kakor pri zlatenici rumena žolč-na barva, ki se razlije v kri in tudi oko rumeno pobarva, baje povzroči, da človek vse rumeno vidi. Kdor pa je dober, kreposten, ta vidi le rajši dobroto in krepost tudi na drugih: čebela srče iz taistih rož med, iz katerih pije pajek strup. Zato pa, moji častiti poslušalci, namesto da lahkomiselno in predrzno sodimo druge in tako grešimo zoper ljubezen do bližnjega, rajši glejmo sebe. Kadarkoli je imel sv. Bernard izkušnjave, da bi sodil bližnjega, je dejal: Bernard, poglej rajši, kako j» s teboj. Daj, da boš imel ti svoje stvari v redu in pusti druge. In kaj drugega nas je hotel učiti Kristus, ko je farizejem, ki so hrupno obsopjali prešestno ženo, dejal: Kdor izmed vas je brez greha, tisti naj prvi vrže kamen vanjo. Se enkrat torej: Preden v srcu obsodimo bližnjega — sodba, ki potem kmalu tudi kot zla govorica kroži od ust do ust — preden v srcu obsodimo bližnjega, da je hudoben, lažnjiv, zahrbten, obrekljiv, goljufiv(| prevzeten, nečist in kaj vem" kaj še vse —- poglejmo v svojo lastno dušo, sodimo sebe in pustimo, da bo bližnjega sodil Bog! Amen. (Dalje sledi) -o- NEKAJ VA2NIH CITATOV SLOVEČIH AMERIKANCEV. Vera in izobrazba. "Naj nam bo v svarilno zadoščenje domnevanje, da se morale brez religije ne more doseči. Karkoli se priznava kot vpliv k oliki in izobrazbi kake posebne sestave, vzrok in izkušnja nam oba velita, da ne moremo pričakovati narodne morale brez verskih principov." (Washingtonov poslovilni govor.) Religija morala in znanost so potrebne za dobro ^lado, šole kot izobraževalna sredstva ; za to se je treba vedno navduševati.'4 (Act of Congvess 1787.) Učenost. je običajno dona-šala več sadov tedaj, ko je bila še v zvezi z religijo; in učenost, — kar se morem jaz spominjati, — ni bila še nikdar spojena z drugo vero, kakor samo si vero v Jezusa Kristusa." ( Woodrow VVilson.) "Jaz sem za verski poduk za ameriške otroke. Mi ne moremo zaupati bodočnosti otrokom, dokler ni njih izobrazba v zvezi z duševnim razvojem." (Warren G. Harding.) Krščanska izobrazba je najbolj potrebna za dosefo krščanskega državljanstva in pravega državnega vodstva." (Warren G. Harding.) Izobrazba in vera (religija) bi morala biti vedno tako skupaj spleteni, da je vsaka posamezna va"Sen del druge." (Henry Churchill King.) Vera, namesto, da bi bila oddelek izobrazbe je pri nas samo brezpogojen motiv. Vera je začetni del, ki daje narodom edinost in napredek." (George Albert Coe.) Več kot vse drugo vpliva religija v celoti človeškega življenja. Vera je v vesoljstvu celota, ki nas vodi do zaželje-nih ciljev." — (Eucken). "Odstranite religijo od izobrazbe, pa ne boste imeli nobene podlage, kamor bi zidali moralni značaj.'' — (Eliot.) Krščanstvo je bila mati vse moderne izobrazbe."—(James McCosh. V kolikor nam znano, ne najdete nikjer v zgodovini slučaja, da bi bil dosežen značaj kakega naroda brez pomoči verouka." — (Edward O. Sis-son.) Vera, moralnoat, veda. , Ko so naši očetje ameriške revolucije leta 1787 prevzeli vladne posle severozapadnega teritorija, iz kojega je nastala država Ohio in še četvero drugih držav, označeni možje niso uvedli v svoje glavne postave samo prepovedi suženjstva, ampak so določili tudi garancijo civilne in verske svobode. Poleg tega so smatrali za vse svobodne institucije kot glavno podlago sledeči člen: "Vera (religija), moralnost in veda so neobhodno potrebne za dobro vladanje in srečo človeštva; za šole in izobraževalne namene; vsled tega jih moramo vedno čislati in gojiti." — ( Rutherford B. Hayes). Rooscveltova vera. In zdaj, ko govorite o cerkvah ali se spominjate zlatih besed Micah, katere jaz visoko čislam: 'Ravnaj pravično, bodi usmiljen in hodi ponižno za tvojim Bogom.' To so zame glavna načela vere. Bodi pravičen z vsemi ljudmi; bodi usmiljen z onimi, ki so usmiljenja vredni in pomni, da so za nas nekatere stvari, • ki nam morajo ostati tajne, svete in vzvišene. Ako se bomo ravnali po teh navodilih, bomo enkrat lahko brez strahu prestopili prag večnosti. To je moja vera in to je moje upanje." — (Theodore Roosevelt). Najbolj važna knjiga. "Ali ti je znana knjiga, ko-je vsebina je bolj priporočljiva in bolj podučljuva kot vsebina vseh drugih knjig? Iz te knjige se lahko naravnost naučiš vzvišene preprostosti, ker nik- BORDENOVO Eagle Mleko ne vsebuje ničesar drugega kot čisto kravje mleko ter čisti sladkor. Bilo je poglavitna hrana za otroke že nad 63 let in je edina hrana, ki jo lahko daste svojemu otroku, če materno mleko ne more zadostiti. če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja. Knjigo za otroke ter razpa druga dragocena navodila zastonj. (2) BORDEN BU1LDING NEVV VORK dar ne pretirava; ta knjiga prekaša vse druge znane knjige v resnosti in naukih, za krepostno človeško življenje. Nobene druge knjige ne moreš s takim zaupanjem in pozornostjo odpreti in s takim svetim spoštovanjem čitati, kakor sv. Pismo, če se te loti kako prenaporno vprašanje, dobiš v tej knjigi jasen odgovor, pravi izraz in pravo načelo." — (Čharles A. Dana.) ^-o- SMRT ZASLUŽENEGA PREKMURSKEGA SLOVENCA. morala zanje tudi širša domovina, za katero je rajnki toliko trpel in legel v grob kot siromak. Vigred se vrača, a ti dragi Ivan, spavaj sladko v svobodni žemljici prekmurski, ki si jo imel v mislih in v srcu do zadnjega vzdihljaja! SMESNICE. \ Smola. "Moja sivka je bila na razstavi odlikovana — ko sem pa nesla njeno mleko na trg, so me pa zaprli!" V Bogojini je pred kratkim Šaljiv kamen, nenadoma preminul posestnik V kamenolomu najdejo de-in lončar, Ivan Camplin, čegar lavci na velikanskem kamnu ime je bilo znano širom vsega jvdolben ta-le napis: "Blagor Prekmurja ter ga je ljubil in njemu, ki me obrne!" Ko de-čislal vsak č^vek. Bil je zave- lavci to vidijo, mislijo, da je den narodnjak, kakor jih v pod kamnom najbrž zaklad. Prekmurjmni baš dosti. Neiz- Zato napno vse moči in ga o-merno je ljubil lepo slovansko brnejo. A glej, na drugi stra-čtivo in pesem. Iz dna svoje ni je bil napis: "Hvala vam, poštene slovanske duše pa je naveličal sem se ležati vedno mrzil madžarske nasilnike in na isti strani!" njihovo laži-kulturo. Radi svojega slovenskega mišljenja je moral pod bivšim madžarskim režimom mnogo pretrpeti. Madžari so mu ogrožali bornoj Anglež odrine vrček, plača, eksistenco, a mož ni klonil ter vstane in gre. je ves srečen učakal osvoboje- i Italijan pokliče natakarja, nje Prekmurja. Koliko si je zahteva drugo pivo, plača, ma-rajnki takrat prizadeval in agi-; lo ozmerja in gre. • tiral, ko je šlo za možnost gla- Nemec vzame muho iz piva sovanja za Jugoslavijo, da bi in ga popije, nabral Čim več glasov, je še do- Amerikanec popije pivo z bro znano. Dasi je živel v siro- muho vred. mašnih razmerah, je prav do' Japonec poje muho in popi-zadnjega žrtvoval ves svoj čas | je pivo ter vpraša, če stane več, in vse svoje moči, da je orga- j ker je bila tudi muha notri. Kako se obnašajo različni narodi, če jim natakar prinese muho v pivu: niziraMončarsko zadrugo, gasilno društvo itd. 4 V lončarski zadrugi je bil izvoljen za predsednika. — Udejstvoval se je, vsaj inicijativno, sploh pri vsakem društvenem življenju. Bil je priprost kmet, a razumen in ukamaželjen ter je velika škoda, da nam ga je ugrabila tako rana smrt. Z njim so legli v grob številni njegovi Jdealni načrti, ki bi prišli v pria domačinom. Ivan Camplin je bil star šele 43 let ter zapušča vdovo in 6 nedoraslih otrok. Pogreb je pokazal, kako silno je bil pokojnik priljubljen med našim narodom v Prekmurju. Iz bližnjih in daljnih krajev so prihiteli ljudje, da sprejmejo svojega ljubljenca na zadnji poti. Žalnega sprevoda se je tudi udeležila šolska mladina, moški pevski zbor pa mu je pod vodstvom nadučitelja Avgusta Minkuša zapel zadnje slovo. Ko so — prvič v Bogojini — zadoneli mogočni in pretresljivi ako^li slovenskih žalostink, je glasno zaplakala tisočglava množica. Učitelj Edmund Kar-nar je v prekrasnem nagrobnem govoru očrtal pokojniko Testament. vam je zapustil vas - "Kaj oče?" "Nič — kakor dobro ime, to je šlo pa na deset delov." Dobro se razumeta. (V tolminskem narečju) Mož: Ki boš kuhala za južna? , Žena: ka. Mož: tre? Žena: ce; se špeh pršpara. Pa če zamerkaje de- A Budle, 'mpa sirad-A deneš ki opaše no-Ne. Bom dila kabil- Samu auast me na Mož: lavci? Žena: smiš! 1 Mož: auha, na buj se, de te jest auadm; ki boš pa za večerje? Žena: Salata 'm pa panu zažgem, de zasurči, ka ulijem jesk notre. Za dilavce je use dabra. Mož: Braua Mat'! Zej te bom pa še rajši jemu, ka znaš taku šparat, bama mil an špeh dvi lit. Žena: Bejn, kepi! A ti, jutri puideva v mesto k maš, pa- vo vzgledno življenje, slavil j tle ke pridem damau boua pi-njegovo narodno zavednost in ščanca acvrla. Za ta druje apeliral na blaga srca navzo- skuham palenta 'm pa 8 kro-čih, naj "priskočijo na pomoč pam padlijm. Bo že dabro, ka nesrečni vdovi, ki je sedaj s neč na dilajo. svojimi šestimi otročiči izroče- Zdej pa le beiš, ka pakličem na skrajni bedi. Zavzeti bi se'južnat. GLASILO k.S K JEDNOtE Izhaja vsako sredo Lastnina Kranjsko-Slovenske Katolike Jednote v ameriških. — Združenih državah 6117 St. Clair Ave. Uredništvo fn upravništvo: Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, OHIO. 7 v Za člane, ha leto --------- Za nečlane ...................... Za inozemstvo ...—......—. Naročnina: ..$0.84 ..........$160 _______.$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in hte interest of the Order. Issued every Wednesday. _ OFFICE: 6117 St. Clair Ave. Telephone: Randolph 628. ■ - n a— CLEVELAND, OHIO »M NAŠIM "NAPREDNJAKOM." Pod okriljem naše zvezdnate zastave živi okrog 110 milijonov prebivalcev, katere delimo v 30 raznih narodnosti. Ker živimo v Združenih državah ameriških, se v obče vsi nazivajo Amerikanci. Slovencev nas je bore malo število, okrog 200».-000. Razdelimo torej številno ameriško ljudstvo v dve vrsta: v politično in versko. Glede politične tendence Amerikancev smo kmalu na čistem, ker imamo samo dve bolj važni stranki, republikance in demokrate, saj imajo vendar samo to odločimo besedo pri predsedniških volitvah. Do danes še nismo imeli kakega socialističnega predsednika in ga tudi ne bomo, dasiravno se naši "naprednjaki" potegujejo samo za socializem in komunizem. Via drugačna je pa razdelba Amerikancev po njih vero-izpovedanju. Raznih verskih sekt je pa pri nas toliko, da vseh*sploh ni mogoče našteti; to pa zato,'ker je verska svoboda ta podlagi ustave Združenih držav vsem zajamčena; ta postava je v veljavvi že od 15. decembra, leta 1791. Leta 1922 so našteli v Združenih državah okrog 21,000,-000 rimo-katolikov, 1,200,000 pravoslavnih, 66,000,000 protestantov in 2,500,000 j udov, 100,000 konfucionistov in 100,000 buddhistov; ostali spadajo k drugim verskim sektam. Med ogromno maso ameriškega prebivalstva je le mala peščica bogotajcev, ali takozvanih ateistov, in žal, v to vrsto moramo prištevati tudi naše "naprednjake." Besedo naprednjak smo zaradi tega z narekovajem "......" označili, ker jo hočemo s tem posebno zaznamovati, in cenjen čitateljem pokazati, kake naprednjake imamo ameriški Slovenci. Da so Amerikanci v- obče veren narod, nam spričuje že njih zgodovina sama. Prvo ali najstarejše mesto Saint Augu stine v Floridi nosi ime svetnika; poleg tega najdete v uradnem poštnem seznamu še okrog 300 drugih mest in krajev s svetniškimi imeni; med temi so večja mesta: St. Francisco, St. Louis, St. Paul itd.; celo okraje (counties) so krstili na ime kakega svetnika. Dalje nam afneiriška zgodovina dokazuje, da so baš razni misijonarji že pred več stoletji največ pripomogli k na predku in kulturi Združenih držav. Kjerkoli so delovali, so polagoma nastajale cvetoče naselbine, ki so se pretvorile v velika mesta. Father Marquette, odkritelj michiganskega jeze ra, reke Mississippi in pijonir mesta Chicago ima krasen spomenik v Chicagu; dalje so postavili ogromen spomenik ustanov niku mesta San Fraficisco, frančiškanu Juniperu Serra. Mi ameriški Slovenci se laMfo ponašamo s prvakom naših misijo narjev,' pokojnim škofom Baragom, po kojem se imenuje Gorenjem Michiganu cel okraj (Baraga County) in mesto Baraga. Takih slučajev in zgodovinsih dokazov bi navedli lahko še dosti. S tem je torej povedano, da Amerikanec kot "gentle-man" še dandanes visoko čisla one može, ki so že pred toliko leti tukaj oznajevali luč svete vere. Da so Amerikanci v resnici verni, nam spričujejo tudi številne krasne cerkve in farne šole, katere so si širom držav zgradili s svojim privatnim denarjem in ne z državnim. Vrednost teh veličastnih poslopij presega milijone in milijone. Samo v mestu New York se nahaja okrog 1600 cerkva raznih verskih sekt; med temi je 395 rimo-katoliških. Po drugih znanih mestih imajo katoličani svoje cerkve kakor sledi: v Santa Fe škofiji 386, v pitt^burški 384, v chicaški 363, v Philadelphiji 359, v St. Louis 324, v Milwaukee 303; to so mesta, oziroma katoliške škofije, ki imajo več nego 300 cerkva; naša cleve-landska škofija šteje 235 katoliških cerkva, v mestu jih je pa vseh skupaj 410. ^ Ena izmed najlepših čednosti pravega (gentlemcnske^a) Amerikanca jc ta, da je ponosen na svoje versko prepričanje, pa naj že spada k tej ali oni cerkvi. Nikdar te ne bo napadal, ali ti predbacival, če hodiš ob nedeljah v cerkev k službi božji; če pošiljaš svoje otroke v farno šolo, ali če daješ Bogu, kar je božjega. Najsibo že episkopalec, me^odist, prezbiterijanec ali ka| drugega, te ne bo nikdar-gledal po strani zato, ker si rimo-katolik; pravi Amerikanec se vedno zaveda državne ustave, ki dovoljuje vsakemu popolno versko svobodo. Ta točka ustave sc glasi v izvirniku takole: "Congress shall make no law respeeting an establishmenl^of religion, or prohibiting the free exercise thereof." (Kongres ne sme delati npbene postave v zadevi uvedbe kake religije (vere aH prepovedi svobodnega izvrševanja iste. Kako pa naši prosvitljeni "naprednjaki" kot ameriški državljani izvršujejo in izpolnujejo točko te postave? Baš na-obratoo. črtijo vse, kar je verskega, preklinjajo Boga, napadajo rase duhovnike in šolske sestre in nas nazivajo z nazadnjaki, ker hodimo v cerkev. O, kolika razlika med tefcii "naprednjaki" in med pravim Amerikancem, čeprav slednji ni bil krščen v rimo-katoliški cerkvi. Osobito zadnji čas.je pričela "napredna" svojat chikaških avobodomislecev v "Glasu Svobode" tako preklinjati in blatiti Jezusa, kar prekaša že vse meje bogokletstva. Kaj hočejo ti "naprednjaki" pravzaprav dosegi? Ali hočete morda še en krat našega Učenika in Izveličarja križati? 0 prav ijadi bi ga, če bi ga dobili v roke, ker nimajo več Človeške duše, ampak pravo hudičevo. .. Najbolj zanimivo je pa to, da ameriški slovenski "naprednjaki" najrajši napadajo bal nilo rimo-fcatdliSičo vero; judji, protestantje in mohamedanci so jim stokrat ljubši, ter označene pustijo pri miru; baš mi, dasiravno smo žal njih rodni bratje in dasiravno so bJU enkrat vsi v naši katoliški veri vzgojeni, danes so pa nje odpadniki in največji sovražniki. To je vprašanje, katerega ne moremo razumeti, čemu na napadate judovskih rabincev in protestantovskih pastorjev? Hvala Bogu, da Amerikanci ne razumejo kar piše "Glas Svobode", "prosvet^", "Proletarec", "Glas Naroda" ali "Del. Slovenija", glasila naših "naprednjakov". Smejali bi se nam in reklf, da so ameriški Slovenci najbolj hudoben in nekulturen narod, Sirom držav, ker javno napadajo sv. vero, cerkev in duhovnike; to ni gentlemansko. Ako čitate velike in znane ameriške dnevnike, ne boste našli v njih niti besedice sovražnega zoper vero; baš nasprotno. Nekateri izmed njih prinašajo v svojih kolonah citate iz Sv. Pisma, posnetke slovečih pridigarjev in ob sobotah naravnost čitateljem raznih veroizpovedanj priporočajo: Pojdite v cerkev v nedeljo. To razvidimo na posebni strani z velikim nadpisom: "Go to Church on Sunday." In še več! — Zgodovina nam dokazuje, da so bili vsi dosedanji predsedniki Združenih držav verni in Veliki prijatelji cerkve. Nepozabni, prvi predsednik George Washington je bil velik prijatelj molitve. V kritičnih vojnih trenotkih se j'e rad zauprib v molitvi zatekal k Bogu za pomoč in tolažbo. Tako je še dandanes videti v New Yorku pred poslopjem državne podzakladnice lepo relif sliko, kako Washington kleči pod nekim drevesom in v molitvi obrača k Bogu. Ali je bil po sodbi naših "naprednjakov" torej George Washington na-zadnjak, ker je rad molil? Odgovorite nam na to vprašanje vi prosvitljenci! V Že leta in leta je riavada vsakega predsednika Združenih držav, da gre sleherno nedeljo s svojo družino v cerkev, da podpira svojo cerkev in spoštuje vse, kar je verskega. Ali je torej najvišji uradnik naše 110 milijonske ljudovlade (predsednik) tudi bedast in nazadnjak? Odgovorite nam na to vprašanje vi ameriški slovenski naprednjaki! že leta in leta je navada, da opravi pred vsakim zasedanjem kongresne zbornice v Washingtonu, tako tudi v senatski zbornici poseben duhovnik kratko primerno molitev. Za to. dobi letno plačo od države. Ali so gospodje kongresniki in senatorji nazadnjaki, ker med to molitvijo lepo mirno stoje in poslušajo.duhovnika? Odgovorite nam na to vprašanje vi naprednjaki". Ali mislite, da ste zato napredni, ker ste odpravili molitev s konvencij in na sejah vaših društev? Kaj je več, ali zasedanje kongresne zbornice, ali vaša društvena seja? Iv. Z. čaj, da se odškodnina dobi. V takem slučaju si odvetnik odbije dogovorjeni odstotek. Kazenski slučaji imajo za posledico toliko dela in pripravljanja, da mnoga društva za brezplačno pravno pomoč s svojim omejenim osobjem niso v stanu sprejeti tako dodatno delo. Pravde, tičoče se Tazporoke. se dostikrat ne sprejemajo, kajti v mnogih slučajih je postopanje tako zavozlano in pro-vzročuje toliko stroškov, da bi bilo treba zaračunati odvetniške stroške. V mnogih slučajih se najde, da pritožitelj potrebuje socijalne in ne pravniške oskrbe. Tedaj je najboljše obračati se na kako društvo za socijalno oskrbo. Treba pa je povdarjati, da te omejitve ne veljajo za vsa društva za brezplačno pravne pomoč. Nekatera društva imajo zadosti osobja in sredstev, da lahko sprejemajo vse sluča j^, nekatera pa ne. Najboljše je vprašati društvo za informacijo o tem. • Dostikrat ne gre za pravdo, marveč klijent potrebuje le kak enostaven prav niški nasvet ali informacijo zakonu. Naj si bodi stvar eno stavna ali komplicirana, je društvo vedno pripravljeno z na svetom in, ako stvar spada delokrog drugih oblasti, pove klijentu, kam naj se obrne. Ako kdo potrebuje adresc tega ali onega društva za brezplačno pravno pomoč, naj se obrne na: Foreign Language Information Service, 119 W. 41 st Street, New York City. priseljtftfec in društva za brez-plačn* KAKEGA ZDRAVNIKA NAJ POKLIČEMO? ' čno pravno pomoč. Priseljenec se dostikrat nahaja v položajuT ko mu je treba pravniškega nasveta in pomoči. Za siromaka — najsi-bodi tujerodec ali Amerikanec — je to vselej sitno vprašanje. če plačati ostanka dolžne mezde. Delavec se na to poda v društvo za brezplačno pravno pomoč, ki zapiše vse navedbe pritožitelja. Na to društvo pošlje pismo delodajalcu, v Prijatelji mu nasvetujejo tega katerem ga pozivlje, naj pove ali onega odvetnika, ali stroški svoje razloge, ako ima kakšne, io dostikrat taki^4a jih dotič- Običajh$ l>b dotičnik odgovo-nik ne more premagati. Da se ril s tem, da brž pošlje, kar je pomaga ravno v takih slučajih, dolžan. 30 bila organizirana takozvana V takih slučajih se navadno društva za brezplačno pravno zahteva od klijenta, da plača pomoč (Legal Aid Societies). Leta 1924 je bilo sto takih dru- na račun" majhno pristojbino, od 10 d6 50 centov; ta pri štev in podružnih organizacij v stojbina se zove "retainer fee." v Združenih državah. V me- fo plačilo se rabi za poravnanih, kjer ni takega društva, se vo malih izdatkov, ki jih i^ia mnogokje nahaja poseben od- društvo v tej zadevi. Ako dru-bqr odvetniške organizacije štvo prevzame iztirjanie kake (Bar Association), ki ponuja svote, si večinoma zaračuna brezplačno pomoč. odstotek, ki se odbije ob izro- Društva za brezplačno prav- čitvi stranki. Ta odstotek je no pomoč imajo svrho, da daje- različen, nikdar pa ni več od jo 'strokovnjaški pravniški na- 10 odsto. svet onim državljanom ali ino- Plačilo neznatne svote zemcem, ki ne morejo plačati strani klijenta, ki se obrne na predpisanih odvetniških stroš- društvo, odgovarja splošni od- kov. Kdor to zmore, naj se o-brne do dobrega - odvetnika. Odvetniki^ ki sodelujejo pri društvu za brezplačno pravno pomoč, so na razpolago strankam tekom svojih uradnih ur; društvo vedno pazi na to, da se pravda izroči takemu odvetniku, ki je posebno vešč v oni vrsti pravniških zadev, radi katere se je stranka obrnila na društvo. Ako je stvar taka, da se lahko poravna izven sodišča, se društvo poteguje za poravnavo v korist stranki in se 3tvar hitro reši. Ako pa je stvar taka, da je treba sodnega postopanja, društvo začne postopanje in poskrbi za to, da bo stranka pravilno zastopana. V mnogih slučajih, ko proti-strahka najde, da društvo za vetniški praksi, kajti vsak odvetnik zahteva od stranke, da plača nekaj na račun. Dru štvo navsezadnje ima razne stroške, stroške za poštne znamke, telefon in vožnino in jc čisto pošteno, da klijent po ravna te stroške, ako more. Izkušnja tudi uči, da v vsred težkim ali zagonotnim lučajem, on se ne dela strašno nodrega, kot da mu je vse jas-' io, in ne ugiba tjavendan, narveč on študira ta slučaj norda za več dni, predno izre-:e svoje končno mnenje. Ako nu bolezen ni jasna, on se ne oji priznati to in, ker nima mkriti ničesar, mu je ljubo, ikn je drug zdravnik poklican c skuppemu posvetovanju. U-enjaški zdravniki, ki so na •.vetovnem glasu, nikdar se ne lajejo prignati k temu, da bi zrazili svoje mnenje, predno si liso na čistem, in radi priznavajo sv"o}| omejenosti.J Vešč zdravnik ima \ doma •vojo zdravniško knjižnico, pa :aj bo še tako skromna, in> jo •abi. Dobiva najmanj eden •.dravniški list in ga čita. Ako nu pe mogoče, poleti tupatam ' kako zdravniško središče, da i svoje znanje malce osveži, ^ej se še poslužuje laboratorija kot pomoči za proučevanje vojih slučajev. Oni, ki živijo na deželi, kjer e le en zdravnik na razpolago n ni torej izbire, naj bodo zagotovljeni, da so precej sigur-li v rokah povprečnega zdrav-lika na deželi. Kar mu manjka na dovršenosti tehnike, on itegne nadomestovati z iznajdljivostjo in zdravim razumom. Ker nima koga, na katerega bi >s v sili zanašal za pomoč in nasvet, se je naučil misliti in izvršiti sam za sebe v vsaki sili n dostikrat ob najtežjih okol-sčinah. Na koncu je Dr. Brooks dal O.edeČi nasvet: "Ako vas leči dravnik in se vam zdi, da ne napredujete povoljno, spomnite se na to, kar je Lincoln nekoč rekel o menjanju konj sredi reke. Ničesar nc pridobite, %ko menjate zdravnika vsak teden. Vsak novi zdravnik mo-•a začeti znova od samega po--ietfca. Ako niste zadovoljen, recite zdravniku, naj pokliče drugega v svrho konzultacije. Končno, ko ste si izbrali zdravnika, ne pozabite, da on, dasi doktor, je še vedno človek in ne nadčlovek. Ne pričakujte od njega, kar je nemogoče." F. L. I., S. J. O. i-o- onim rižem gostijo vsi nor-voodski vrabci. Jaz bi za take slučaje priporočal bonbon-čfcjp, da bi se tudi naša šolska mladina malo poveselila. Boljše bi bilo ijamesto riža rabiti kuhan fižol, ali pa okusne krofe ; to bi več zaleglo. • Ko sem bil zadnjo nedeljo v družbi pittsburških gostov, so mi pravili, da se jim tamošnji Butler St. bolj dopade kakor pa naša slavnoznana St. Clair Ave. Vzrokov imajo zato več, osobito v sedanji poletni dobi. Pri tem sem menil, da bi bilo umestno, ako bi obe cesti skupaj potegnili in zvezali in napeljali dolge podzemeljske cevi, pa ne za naš plin, ampak za nekaj drugega. Ker imajo Pittsburžani posebne privilegije, ali izjeme, zato imajo tudi to prednost, da morajo eno uro prej vstajati kot mi. Mi se pa vedno .držimo starega reka: Star ča^, star denar in stara ohiojska kapljica. * Naši prijatelji iz znanega "Smoky" • mesta nas s svojim Butler St. v marsičem prekašajo; osobito s svojimi številnimi lepimi domačimi hoteli; tukaj na St. Clairju pa nimamo niti enega. Doba ribolova jc odprta. V Clevelandu pa ne lovijo samo ob erijskem jezeru, ampak i-mamo tudi posebno vrsto nočnih ribičev-uzmovičev, ki iz sob skozi okno z dolgimi palicami lovijo in jemljejo hlače, suknjiče ter telovnike. Potem pa zunaj pred oknom pregledajo vse žepe, če se nahaja kaka zlata ribica v podobi $, ali kaka zlata ura in verižica. O tem imam jaz sam bridko izkušnjo. še celo lep žepni no-žek so mi odnesli in mal zavitek angleškega obliža za rane. V bodoče bom jako previden in pozoren na te nočne ribiče brez licence. Naprosil bom svojega prijatelja Jakata, da mi posodi oba svoja Porkuža, ki bosta s svojimi ostrimi "zobmi pomerila hlače vsakega na-daljncga nočnega ribiča-uzmo-viča. Dalje bom napeljal čez vsa okna bodečo žico. Svetoval bi tem ribičem tudi, da naj pustijo uboge urednike pri miru, saj je tam na Shaker Heights dosti milijonarjev. v • Velikega shoda v Greater New Yorku se je vdeležil tudi žlobodravi Peter Zgaga, čul sem, da je celo korakal poleg paradne vrste, in da ga je nek fotograf pritisnil na svojo "muho." Ko bo slika te skupine gotova, jo bom priobčil na tem mestu. Radoveden sem. Če sc je Pe Terčku nos zadnjih deset let kaj izpremenil? Bomo videli. %fitfcl*irski paberki. (Pile urednik) V Jolietu se vršijo običajno poroke ob sredah; tukaj v Clevelandu pa ob pondeljkih. Povsod je navada, da prijatelji novoporočen par obsipajo z rižem, ko pride iz cerkve, čemu se v to svrho rabi ravno riž, te-ttft še nisem mogel zvedeti. VOJAŠKE REORGANIZACIJA V ŠVICI. švicarski zvezini svetnik Scbeurer je te dni predaval o potrebi reorganizacije švicarske armade. Za sedaj ne grozi neutralni republiki sicer še nobena nevarnost, vendar pa se z ozirom na motno politično ozračje nad Evropo ne sme ostati s prekrižanimi rokami. Švicarska armada naj 8e izpopolni v mejah sedaj veljajoče-ga zakona. Uvedejo naj se nove specijalne čete, reorganizirajo sedanje vojaške edinice, odpravi Četrta četa pri pehotnih bataljonih in postavi na njeno mesto mitraljezki oddelek. Tudi zrakoplovstvu naj se posveča večja pozornost. Njegovemu predavanju so številni poslušalci sledili z velikim zanimanjem. -o- Morda bo pa to znal naš znani i V najfinejšem mestnem hotelu, trgovec Matjašič, ki proda baš .... Gost pozvoni, natakar ob pondeljkih največ riža? pride. Gost: "Prosim plačrft.i!" Takoj po poroki ima dosti Natakar: "Imate kruh, juho, posla tudi naš mojster Rožnik, goveje meso s špinačo . . . pe-nakar se prične Ženitovtfnj- čenko s krompirjem, dva vrč-ska gostija na domu ženina ali ka piva, kavo s slaščicami .... neveste. Pred cerkvijo pa ve- prosim ali imate še kaj?" selo slačejo, čivkajo in se z Gost: "Lakot in žejo!"* GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE „ , Izhaja vsako prvo sredo v mesecu. Naslov uredništva "Angelčka": Rev. Luka Gladek, 395 So. 2nd St. Stoeltoi^Pa. Uradno naznanilo. IMENA ČLANOV IN ČLANIC PRISTTOPLIH V MLADINSKI ODDELEK K. S. K. J. MESECA APRILA, 1924. K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111.,'10349 Julia Ansel. K društvu sv. Jurija, št. 3, Joliet, Al., 10347 Mary Pire. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 4,- Tower, Minn., 10350 Edward Stepan; 10351 Rose Stepan. K društvu sv. Barbare, št. 23. Bridgeport, O., 10353 Louis Hočevar; 10354 Joseph Kovačič. K društvu sv. Vida, št. 25, Cleveland, O., 10322 Albert Žagar; 10323 Frank Žagar; 10324 Josephine Žagar; 10325 Stanley Žagar; 10326 Rudolph Noše; 10327 Dorothy E. Hra-star; 10341 Joseph Baznik. K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, . Joliet, 111., 10352 Frances Ecimovich. , K društvu sv. Barbare, št. 40. Hibbing, Mjan., 10411 Pauline J. Gersich. K društvu sv. Jožefa, št. 56, Leadville, Colo., 10321 Angela Mohar; 10375 Mary Sasek; 10376 John Sasek; 10377 Rose Sasek; 10378 Joseph Sasek. K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 60, Wenona, 111.-, 10252 Margaret Schiffer. K društvu sv. Lovrenca, št. 63, Cleveland, O., 10339 Stan-ley Prhne. K. društvu Marije pomagaj, št. 78, Chicago, 111., 10420 Vio-let B. Osterman; 10421 Louise Gorjanc; 10422 Rose Gorjanc. K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pitttsburgh, Pa., 10412 Kristina Berkopec. . K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 84, Trimountain, Mich., 10423 Paul Judnich; 10424 Valentin Judnich; 10425 Leo Judnich; 10426 Rudolph Judnich; 10427 John Judnich; 10428 Fannie Judnich; 10429 Mary »Judnich; 10430 Catherine Judnich; 10431 Anna Judnich. K društvu Marije čistega Spočetja, št. 85, Lorain, O., 10394 Edward Svete; 10395 Evelyn Svete; 10396 Frank Tomazin; 1(5397 Michael Tomazin; 10398 Magdalena Tomazin; 10441 Katie Nekič. K društvu Presvetega Srca -Jezusovega, št. 8, Ročk Springs Wyo., 10355 Anton Pevec; 10356 Katie Pevec; 10357 Tony Pevec; 10358 Joseph Boznar. K društvu Friderik Baraga, št. 93, Chisholm, Minn., 10432 Angela Jenko. K društvu Marije Zdravje Bolnikov, št. 94, Sublet, Wyo., 10399 Agnes M. Piki. K društvu sv. Alojzija, št. 95, Broughton, Pa., 10413 Thomas Maury; 10414 Ethel Maury; 10415 Matilda Maury. K društvu sv. Jožefa, št. 103, Milvvaukee, Wis., 10328 John Sekula; 10329 Louis Sekula; 10330 Ferdinand Marolt; 10331 Edward Marolt; 10332 Anton Marolt; 10333 Rudolph Marolt; 10334 William Marolt. K društvu sv. Jožefa, št. 110, Barberton,'O., 10336 Jennie Lintol; 10369 Vera Lintol; 10370 Frank Liijtol; 10371 Olga Lintol; 10372 Christine Lintol; 10373 Victoria Nedoh. K društvu sv. Srca Marije, št. lil Barberton, O., 10359 Mary Bavetz; 10360 Andrew Bavetz; 10361 Magdaline Gregorich; 10362 Augustine Gregorich; 10363 Julia Grego- rich; 10366 Albert Bajuk. K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, C9I0., 10348 Frank Cerjak. K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 10400 Anna Hočevar. K društvu sv. Družine, št. 13, Willard, Wis., 1Q364 Wil-liam Bajuk; 1035 Veronika Bajuk. K društvu sv. Rozalije, št. 140, Springfield, 111., 10418 Edward Žaubi; 10419 Anna Bresan. x K društvu sv. Janeza Krstnika, št. 143, Joliet, 111., 10367 Stephen J. Vertin. K društvu sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., 10344 Max J. Rapenshek; 10345 Veroniea Rapenshek; 10346 Arthur A. Rapenshek; 10448 Valeria Gluck; 10449 Frank Gluck; 10150 John Gluck. , K društvu sv. Ane, št. 156, j Chisholm, Minn., 10340 Tony Henigman; 10433 Louise Bren-cich. K društvu Kraljica Majnika. št. 157, Sheboygan, Wis., 10374 Margaret Ribich; 10379 Frank 'Cigale; 10380 Stanley Cigale; 10381 Roman Majcen; 10382 Hedvvig Majcen; 10383 Leo Majcen; 10383 Leo Majcen; 10384 John Susha; 10385 Ma-ry Susha; 10386 Frank Susha; 10387 Frances Susha; 10388 Anton Susha; 10389 Olga Rakun; 10390 Wilma Rakun. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 158, Hostetter, Pa., 10342 Josephine Arch; 110343 Tony Arch. K društvu Marije čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, I Kans., 10401 Rosalia Novak. K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O. 10318 Mary Dejak; 10319 Frank Dejak; 10320 Amelia Martin-čič; 10434 Ludwick Race; 10435 Ferdinand Race; 10436 Rose'Race; 10437 Antoinette Race; 10438 Caroline Schmuck 10439 Joseph Schmuck; 10442 Olga Prijatelj; 10143 Bertha Mulec; 10444 Jennie Mulec. K ,društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 10402 Mary Mateša: 10403 Catherine Mateša; 10404 Bertha Widonič; 10405 Helen Wido-ni^; 10406 Milka Novosel; 10407 Jagica Novosel; 10408 Florence Skolan; 10409 John Kakuruga; 10110 Joseph Mateša.* K društvu Presvetega Srca Jezusovega, št» 166, So. Chicago, Ill.> 10335 Anna Plesa, 10336 Mary Ladisich; 10337 Thomas Ladisich; 10338 Catherine Ladisich; 10451 Anna Jergovič. K društvu sv. Jožefa, št. 168, So. Bethlehem, Pa., 10259 Ma-ry Kojek; 10445 Helen Soldo; 10446 Joseph Charni; 10447 Catherine Lajnar; 10392 Rose Lajnar; 10393 Theresa Lajnar. K društvu sv. Elizabete, št. 171, New Duluth, Minnn., 10440 Mary Subič. K društvu Presvetega Srca Jezusotega, št. 172, West Park, O., 10416 Anthony Pe-itek; 10417 Anna Petek. JOSIP ZALAR, -gl. tajnik. --o- Poredni otroci. V šoli. Učitelji "Kako se imenuje četrta Božja zapoved?" Jožek: "Spoštuj mater. . ." Učitelj: "Morda ti nimaš več ločeta?" Jožek: "O pač, toda on doma nič ne ukazuje, marveč 1 mati." j JOHN JERIC: VARČNA ROZIKA. Možetova Rozika je bila stara pet let. Njen bratec pa sedem. Vedno sta bila zdrava in zato tudi vedno vesela in živa, kakor živo srebro. Rozikin bratec Tinček je hodil že v šolo. Tam v mestu so prodajali pri Oškercevih vsakovrstne slaščice in šolarčki so pridno smukali v prodajalno a covenant of Paray, in France. She was chosen by God as the instrument to accomplish His holy desire. The first tirne that Jesus ap-peared to this humble and holy servant^ she was praying before the Blessed Sacrament. Showing her His Sacred Heart in His open Breast, which was surrounded with fire and flames, He said: "My Divine Heart is so full of love for men that, being unable to contain within Itself the flames of Its burning, It must needs spread them abroad through thy means, and manifest Itself to men to enrich them with the treasures It contains. I dis-cover to thee the priče of these treasures; they contain the graces of sanctification and salvation •necessary to draw men from the abyss of perdi- tion. I have chosen thee, not-withstanding thy unworthiness and ignorance, for the accom-plishment of this design, in order that it may be clearly evi-dent that aH is done by Me." These are the first words of our Savior concerning the public worship of His Most Sacred Heart. Our Savior's only ob-ject was to instill His love in the hearts of men. On another occasion when Jesus appeared to her, he showed her His Heart which looked as if it were set on a throne of fire and flames, shedding on ali sides the most brilliant rays. The Heart was encircled by a crown of thorns and surmounted by a cross. Jesus explained to her that these instruments were but the symbols of aH that he suffered for the love of men. It was His wi8h, therefore, th(*t this Heart be loved by men. This prompted Him to reveal His Heart to them. He made known to her that this Heart, the treasure of love, mercy and grace, was ever open to them and that by honoring and lov-ing it, they may be made par-takers of the bouhdless treasures contained therein. On June 16, 1675 Jesus again revealed to her that it was His earnest desire to have a special feast introduced in honor of His Sacred Heart and that it be on the first Friday after the Octave of Corpus Christi. Therefore, St Margaret Mary, a poor feligious, hidden from the world, was chosen as the instrument for this great work. Assisted in her task by a few other holy servants they used aH means to the accomplishment of the desire of Jesus. Devotion to the Sacred Heart spread rapid-ly. The Popes became pro-moters of this worship. Final-ly, it was Pope Pius IX who had ordered that the feast of the Sacred Heart be celebrated throughout the world. : Devotion to the Sacred Heart has become the devotion of the world. This can be seen from the many beautiful and pious practices that have been introduced: the Apostleship of Prayer, the observance of the first Friday of each month, the devotion of the nine Fridays and the special devotion of the month of the Sacred Heart. The Heart of Jesus wishes to be honored and loved by each and everyone of us. Let us con-secrate ourselves with ardor and love to this Sacred Heart, for, "Who," says St Francis de Sales, "will not love this royal Heart so full «of mercy for us?" In this way we shall share in those abundant riches which are contained in the Sacred Heart of Jesus. PENTECOST SUNDAY. The feast of Pentecost comes this year on June 8th. It is so-called, meaning fiftieth, in commemoration of the fiftieth day after Chrisfs resurrection. It is also called Whit-Sunday. We have this name from the custom which existed in the early ages of the Church, when the newly baptized assisted at the M ass in white garments which the^r received the day before in Baptism. After our Lord had ascended into heaven the disciples re-turned to Jerusalem where they were to await the coming pf the Holy Ghost Whom Jesus had promised to send to them. Jesus, their Lord and Master, had been taken away; thus they were left in the midst of the Jews who hated the disciples, because they werfe follow-ers of Jesus. Their hearts being sad and weary, they assem-bled into one large room, there to comfort one another by humble prayer and holy con-versation. The tirne had at last come for the fulfilment of our Lord's promise. Suddenly they became frightened; a great sound like the rushing of a mighty wind filled the cham-ber where they were gathered; the whole house shook, trem-bling as with an earthquake. And they beheld glittering tongues of fire descend from above, and rest on the head of each one present. Immediat-ely they were filled with the Holy Ghost. The Comfort, projnised by Jesus, descended from, Heaven and rested in their hearts. • Their sadness, fear and weakness instantly vanished. They felt themselves changed into strong, fearless and cour-ageous men. The Holy Špirit had bestowed upon them a most marvelous gift, by which they were able to speak other languages, sueh as they themselves never before under-stood. They who in the Gar-den of Gethsemane became frightened at the sight of the soldiers approaching to seize Jesus, now, full of light, zeal and courage, hasten forth into the streets. Boldly facing the Jews they preach Jesus Crucified, in al languages and to aH classes of people. The life-giving presence of the Holy Ghost had enabled them . to understand and to preach to others the doctrines which Jesus had taught them. Going forth they carried those truths to the ends of the earth, preaching to aH nations and baptizing them, according to the command of our Lord. This Holy Špirit is the same that is given to us in the Sacrament of Confirmation, that, like the Apostles, we may be ever ready to stand up and courageously defend our holy faith against the attacks of the enemy. Let Ms gladly welcome Him into our hearts and let us e*rn-estly and sincerely pray to Him to keep God's law forever plear before our eyes; to pro-tect us from sin and to give us the necessary grace to go through the struggle with courage, that we may so prove ourselves to be true soldiers of Jesus Christ. A. Bratina. -o- ST. ALOYSIUS, CONFESSOR. June 21. St. Aloysius, or Louis Gon-zaga, was the eldest son and heir of Ferdinand Gonzaga, Marquis of Castiglione. He was born in 1568. His saintly mother from his earliest infan-cy instilled into him the ten-derest and noblest sentiments of piety, and her instructions bore sueh fruit that the youth never lost his baptismal in-nocence, and was styled by his dependents "the little prines exeippt from the weakness of the flesh." Desiring to con-secrate his life entirely to God, he with difficulty obtained his father's consent to resign his heritage to a younger brother, and entered the Society of Jesus before he was eighteen years old. He continued his studies for a few ye»rs, dis-tinguished by his talents and angelic piety; but died in con-sequence of a fever caught in attending the sick during an epidemic in Rome in 1591. St. Aloysius is the especial patron of young students and scholars. --o- Teacher: (To a little girl that hadn't been paying atten-tion). Name the five parts of a letter. Mary: Paper, envelope, stamp, pen and ink. YOU NEVER CAN TELL. Speak a shadc more kindly Than the year before, Pray a little oftener, Love a little more. Cling a little closer To the Savior's love And life below will daily grow More like the life above. Twilight was setting over the city as Agnes Williamson left her Office in a sky-scraper in "Little Wall Street" and hurried to St. Mary's Church which nestled securely amidst the warehouses down by the wharf. The sacred edifice was de-serted, so the weary stenog-rapher knelt near the gleam-ing sanetuarv lamp to whisper: "I've come to ask for courage, dear Lord. Three more people in our office were laid off to-day and times are getting worse. What will happen if I lose my position? We have rented part of our house, and mother's sewing helps, but if I am out of work how can Richard remain at college? It is his life's dream to be a priest. "And help my patience to hold out until. Aunt Matilda's visit is over. She will drive us wild with her queer ideas, and her desire to manage every-body j ust because she has a little money. Father was not like that She never dreams of the sacrifices we are mak-ing for Richard—and the great joy we shall have when he sayB his first Mass. Teach me to guard my tongue in memory of Thy silence. In Your hands I plače ali my cares. Amen." She kept assuring herself "One never can teli juat how prayer will be answered," as with a lighter heart she went home, where a good supper was enjoyed before Aunt Ma-tilda launched her surprise — although Agnes scented some-thing unusual in the atmos-phere. "I've got to leave to-morrow, Agnes. Had a telegram from my attorney right after you had gone this morn-ing. He is closing a deal — it will net me a good profit I went downtown at once to se-cure a berth, and — and— I got a few things for you. Come and see them." t Mrs. Wililamson wigwagged warning to her daughter as she entered the bedroom where dainty femininity and sweet spirituality reigned. On the lacy cotfcnterpane lay the "bread and butter gifts" of the departing guest—a flimsy blue dresa and a stri n g of beads. As Aunt Matilda held the dress up to display any merits it might have, Agnes noted the low neck and short, tight skirt in silfence. Her modest office suit and her dresses were in quiet taste and good material, and the tears of vexation that welled up in her eyes were taken as a token of gratitude. Therefore the old lady was highly pleased. "You're so old-fashioned that I bought this string of pearl beads in čase you thought the neck was too low. It will brighten the dress a bit anyway. Isn't this a long string for five dollars?" "You certainly were kind to think of me," remarked Agnes, remembering her prayer for charity. After the aunt'^ departure, Agnes returned the dress to the store, and by an extra outlay of cash which she could not well afford j ust then, got a dark blue silk suitable for her work Learning that it was both humiliating and expensive to returp purchases, the long necklace lay in its little paste-board box in the dresser draw-er. Every night Agnes would lif t the lustrous string to her throat to admire the tints re-flected from each bead, and resolve to return it on the mor-row; but the next morning she would feel that work at the office might prevest the ex-change that day, so it was sev-eral weeks before she took her gift to the large jewelry store named on the box lid to see if she could get back the sum her aunt paid for the bauble. • The elerk who came for-ward, on hearing her request, called the manager; he in turn sent for the proprietors. Agnes waa asked to step into a pri-vate office where she was plied with questions. "Gentlemen," she said at length, "if the return of these beads causes you so much trou-ble, never mind. 1*11 keep them and save you ali this annoy-ance." "Trouble, annoyance! We've hunted these pearls for weeks. We missed them the day they disappeared from the čase and we searched with locked doors far into the night. The elerk we suspected of taking them must have become frightened and must have slipped them into the tray with the cheap pearls—it's about the only plače , we did not look—we could find nothing on him. Evidently the string was sold innocently by one of the new elerks the very next morning, before the thief could secure them." "Are they genuine?" asked the girl in amazement. "I'll say theyre genuine," sighed the junior partner. "Why did you bring them back?" questioned the mtn-ager. "We had given them up as being gone forever." "I noticed they were beautiful and I would try them on at night to se the lovely gleams and think what elever imita-tions they \vere—but at our house—every dollar is needed —if—my brother is to remain in college. So I decided to-sce if I could get the money that my aunt paid for them." "Are you sorry that >ou brought them back, Miss Wil-liamson?" asked the senior partner. "Oh, no! If I had not learned they were genuine, they woirid always be artificial to me—and if I had ever dis-covered their true worth, I would be obliged to return them to their rightful owners." "Who would 'oblige' you?" "My conscience. I could not receive absolution—in the confessional you know—until I had restored them. I need the money. I have been pray-ing for means and as we should help the Lord to answer our prayers, I brought them back to get the priče for them." "I understand. Excuse us a minute." When the men returned* from their conference, the senior of the firm asked: "Would you be satisfied with one-tenth of the value of the necklace? Will you sign a paper to that efffect?" "Certainly," she acquiesced, bewildered over so much ado. "Well, then, sign here. This si your payment" he said, giv-ing her a box which the manager handed him. ■ "Take it home before you open it. We feel greatly in-debted to you, Miss William-son," he said, as he walked to the door with her and smiling-ly bowed her out. Agnes told her mother of the incident while untying the box. It contains a tiny gold pin with a little pearl on it. The check that lay beside it was for five thousand dollars. With tear-dimmed eyes Agnes fastened the good luck pin on her blue silk, and going to her room knelt beside "her bed to whisper her act of per-fect f«ith which she phrased thus: "Thank you, dear Lord. How prayer is going to be an-swered, one never can teli." —Aimanac of the Sacred Heart. Do «11 the good you can, To «11 the people you can In ali the ways you can J ust as long as you can. ITEMS OF INTEREST The Great or Sahara Desert is about as large as the United States. The telephone operators in Egypt must be able to speak English, French, Italian, Greek and Arabic. It was a French soldier who made the calculation that in digging the trenehes between the opposing armies in the World War, there was twice as much ground removed as in digging the Panama Canal. The Vatican is a group of buildings united. It contains about 1000 rooms and halls and covers fourteen aeres. Italy has an area of 110,550 square miles. Texas is nearly three times the size. The states of Arizona, California,' Montažna, Nevada and New Mexico, each and every one is larger than Italy. The sun never sets on American soil. When it is 6 o'clock in the evening at Atto Island, Alaska, it is thirty-six minutes past nine of the nex day on the eastern coast of Maine. Our Government warns against emtpy tin cans in yards, alleys and open lots. The rain water gathered in them are ex-cellent breeding places for the Malaria spreading mosquito The oranges of the United States are the offsprings of slips brought by Missionaries from South America. The deepest valley in the world is in Palestine, about 1300 or 1400 feet below sea level. The Dead Sea is in it A veteran of the Spanish American War, who lived in fear of death for 20 years with a bullet embled in his brain, died short time ago in New York of acute indigestlon Usually the thing we fear most is not the one that infliets the greatest harm. The bureau of biological sur vey says that rattlesnakes are susceptible to their own poison and may cause death by hiting themselves. Snakes are not likely to bite themselves ex-cept when severely injured or infuriated and unable to wreck vengeance on their tormentors. Salt water does freeze, and the resulting ice is virtually free from salt The freezing point is 27 degrees Fahrenheit. Because it is impossible to get enough German postage stamps on an evelope, the German Government has given up the use of stamps. Officials of the post office department were also notified that the cost of printing the stamps is great-er than their face value, and that letters coming from Ger-many hereafter will bear only a cancellation indicating that the necessary postage has been paid. A letter from Germany now, at the lowest unit of wejght costs 200,000 marks to deliver to this country. On the very top of the eter-nally snow covered Rocciame-lone, a peak of the AIps, has been raised a colosal bronze statue of the Blessed Virgin— the Madonna of the Snow. Soldiers carried the heavy pieces up the rugged mountain sides. It cost $150,000, raised by the children of Italy, the King and Queen, her brother, the Duke of Genoa, and her stepbrother, the Duke ob Abruzzi, contrib-uting. The mountain peak is called the Sentinel of Italy, and stands above the town of Susa, presenting a view of the River Dora in the vaHey below, the confines of France way off to the left. , The clock of the Straasburg Cathedral shows these won-ders: The base is a copper sphere and shows more than 5,00p sUrs in 110 respeetive constellations. The sphere re-volves from East to West Near the sphere is a calendar showing the months, days, festivals of the Church, names of saints, Dominical letter, etc. The movable feasts appear in proper month and day, «11 ; mechanically. It shows the days of the week. The quar-ters and hours are struck. At the first quarter a child ap-pears and strikes the beli. At the second quarter a youth ap-pears as a hunter, stri king the beli with an arrow. At the third quarter a man in coat of mail strikes the beli with a sword. An old man leaning on a eruteh comes last and strikes the beli with his eruteh. In the upper compartment is a figure of Jesus, before whom pass the twelve apostles once a day after twelve o'clock. The giving or len din? of ro-saries has always been a source of perplexity for many people. The follovtfng quota-tion from the New Code of Canon Law should suffice as an answer to the many ques-tions relative to indulgences on prayer beads. Canon 924 No. 2 reads as follows: "The indulgences attached to rosaries and other articles are with-drawn only at the moment when sueh rosaries or other articles entirely cease to exist or are sold." Canadian Mes-senger, S. H. -o- DO THE BEST YOU CAN. Suppose, my little lady, Your doli should break her head; Could you make it vhole by crying Ti 11 your eyes afnd nos« were red ? And wouldn't it be pleasanter To treat it as a joke, And say you're flad "twas Dolly's, And not yours, that broke? Suppose your task, my little man, Is very hard to get; Will it make it any easier For you to sit and fret? And isn't it, my boy or (irl, The w i sest, bravest plan, Whatever comes—or doesn't come, To do the best you can —Selected. -0- THANKS. My God, I thank Thee for the love That called me to Thy fold; The hand that held me vhen I sought To loose its gentle hoid. I thank Thee for temptatitfns past When Thou didst hide away To let me learn the feebleness Of my poor heart of ctay. I thank Thee for the triale sent To erush my naughtv pride, I thank Thee, too, that otners knov My very weakest eide. I thank Thee for the silent fight — Tke vict'ry Thou didst win ; Thongh hidden, Thou hast aided me, To conquer self and sin. I thank Thee for the broken ties That bound me to the earth; I thatak Thee for the sorrow seeds That to bright buds five birth. y " I thank Thee for the lessons taught To lean on none save Thee; That rest in any human heart Must ne'er be sought by me. But, oh! my God, I thank Thee most For coming back once more And bringing e'en a greater peace Than eTer I felt before. Brain Teasers Answers to Brain Teasers in the May issue: SAWING A BOARD—5.4 ft. SELLING APPLES—To ac-cept the offer of $2 per barrel. WEIGHT PUZZLE—1 lb. weight 3 lb. weight 9 lb. weight and 27 lb. weight. Grazing Territory. | If a cow is tied at the corner of a square field by a tether 100 feet long, what territory would be grazed over? Cutting Wood. A man pays a dollar a cord for cutting four-foot wood in three pieces. What should he pay per cord for cutting eight-foot wood into pieces of the same length? A Suit of Clothes. A man purchased a suit of clothes. The coat cost as much as the trousers and vest; the coat and two pairs of trousers cost $52.50; and the trousers and two vesta cost $80. Find the cost of the suit? Mail your answer sad any new "tonser" on yomi mind to tke Editor ot "Little Angel," 395 So. 2nd 8L, Steelton, Pa. ki bo očistilo kolo, Vi bo nj»n obrai pomladile tli oldttalo. Ko b6st« ta mašilo samo parrat rabili, se bosta prepridaii o njegovem čudovitem učinku. Cer.a la«a !on5ka ».£<. ' NO POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ, prilniite aamn u 10« poštnih s nam k, ostanek $».15 bost« pa plačali po prejemu blaga. Naslov: BELLA DONNA LABORATORY, 3341 Davlin Ct, Dept. 1». Ci»ica*o, IU. štiri leta v ruskem ijljetništm Pile Joaip Grdina, Weat Park, Ohio. Odhod iz 2merinke. Pogovor na vlaku. Vendar enkrat! V Voločiški. Na rusteo-avstrijski meji. Slovo od Ruti je. Ni še preteklo 5 minut po tistem, ko je odpeljal vlak iz žmerinke proti Galiciji in tedaj sem ponovno vprašal svoja dva tovariša, če sta kaj poiz-vedela, če vozi ta vlak prav do avstrijske meje. Potolažila sta me, da bomo že jutri na domačih (avstrijskih) tleh, ako Bog da srečno vožnjo. V istem vagonu se je z nami vozilo nekaj potnikov namenjenih v Galicijo; med tem je stopil v voz sprevodnik, ki nam je na zelo prijazen način povedal, da se bomo peljali prav do Galicije in sicer do postaje Voločinska, kjer se nahaja 'rusko-avstrijska meja, tja dospemo že jut^i. Ta vesela, prevesela novica je bila za nas več vredna kot zakladi zlata. Vsi naenkrat smo radostno vzkliknili: "Živijo! Kmalu bomo na cilju!" Jaz bi bil najrajši veselja zavrikal Živijo! Zopet sem svoboden; kmalu bom prost ruskega ujetništva. Zelo sem bil tudi hvaležen to-varšema, ker sta me baš še pravočasno - poklicala na ta vlak; še bolj sem bil pa hvaležen Bogu, ki me je varoval na potu, da sem doživel ta veseli trenotek. Nestrpno sem pričakoval minute, Ijo prestopim rusko-av-strijsko mejo. * O, kako dolge so bile ure na vlaku; meni se je vedno zdelo, da se vozimo prepočasi navzlic temu, da jo je vlak še prec^ naglo sopi-hal. Naša družba na vlaku je bila vedno "bolj in bolj veselo jrazpoložena. Več izmed sopotnikov se je vračalo domov v Galicijo, v svoj ljubi rojstna dom. Oj, koliko veselja pri zopetnem povratku v domovino, dasiravno si bili svesti, da bodo našli doma vse porušeno, požgaao in razorano; domovina je vsakemu pač najdražji biser, četudi siromašna kot je bila Galicija, kjer je vojna vihra najbolj divjala. Med seboj so se* razgovarjali, kako si urede doma gospodarstvo in drugo. Tudi več ruskih potnikov je bilo na onem vlaku ; med temi sem najbolj z zanimanjem opazoval neffega slabo oblečenega in bolehnega Rusa, ki je hropeče kašljal in otožno pripovedoval vso svojo zgodbo. Pravil je, da se je pač pa sama brezobzirnost, sovraštvo in brutalnost;" tako je odgovoril oni ubogi bolni Rus, ter kašljal, da se nam je v resnici smilil. Res je tako, kakor je omenil mož; revež je revež, pa bodi tu ali tam. Naš vlak se je tuint^m za malo časa ustavil, potem pa hitel še dokaj naglo naprej navzlic tedanjim slabim prometnem razmeram. Zjutraj, ko se je že zdanilo, stopi v naš kupe j sprevodnik :er nam naznani preveselo vest, da bomo že čez nekaj minut na rusko-avstrijski meji na zadnji postaji Voločiska. Ne morem popisati radosti, ki sem io občutil pri tem naznanilu sprevodnika, da bomo kmalu ia meji. Torej vendar enkrat! Kvala Bogu! Trnjeva je bila pot po Rusiji in sedaj se bližam zadnji postaji dolgega potova-lja. Kakšna bo še le radost, ko stopim na Kranjsko, vLjub-jarno in na Prevale v svojo roj-itno vas! Že čez nekaj minut smo dospeli na kolodvor Voločiska; /lak se ustavi, nakar smo ho-eli takoj izstopiti, toda špre-/odnik nam veli, da potrpimo ie malo, ker bo vlak takoj od-leljal čez mejo na prvo postajo na avstro-ogrskem ozemlju lo Podvoločiske; do tja bo trajala vožnja samo nekaj minut. \z srca smo se uljudnemu spre-/odniku zahvalili za njegovo ielovanje, ker nam je šel tako ia roke, da smo srečno in zastonj dospeli do cilja; niti za /ožne listke nas ni vprašal. Obljubili smo mu, da ga zato ivaležno ohranimo v vednem pominu. Lukamatija je zažvižgal, ter se pričel pomikati >roti označeni postaji; ta tre-lotek, ^zadnji na ozemlju Velike Rusije sem pa jaz porabil, da se zadnjič poslovili od nje in njenih prebivalcev, br&tov Slovanov, zaeno pa, da se tudi -ahvalim Rusiji pri tem slovesu, saj sem imel došti vzroka za to. Svetovna katastrofa me' je leta 1914 potegnila ^ bojni vrtinec kmalu potem, ko sem prišel iz Amerike. Usoda me ie zanesla globoko v Rusijo, kjer sem izgubil vse upanje, da .,e še kedaj vrnem domov. Zdaj je pa napočil oni srečni trenotek. Vse prestane bridkosti in težave sem pri tej priliki pohabil ; saj se vendar vračam povsem zdrav v rojstno domovino. Odprl sem torej okno vagona, ko se je v!,ak pomikal s kolodvora Voločiska, snel z glave kučmo, ter mahal ž njo Rusiji v zadnje slovo in na glas zaklical: "Oj, z Bogom Rusija ! Z Bogom in srečen mi o-ntani ruski narod!" Pri tfcm cem se zatopil v prvotno zgo- TeirVse najboljše ter se zatem podali v kolodvorske prostore, kjer smo našli številno naših Avstrijcev, ki so se vračali iz ujetništva iz raznih delov'Velike Rusije; bili so Slovaki, Madžari, Hrvati, Nemci ter par Slovencev. Veselo smo se pozdravili kot najboljši prijatelji, čeravpo se nismo prej še nikdar videli in poznali. (Dalje sledi) , -o- Razne vesti. Vsled strahu izgubil — vid. Zelo redek slučaj je, da človek oslepi od strahu. Oglušiti, onemeti, vse to se večkrat čuje, ali da zamore strah toliko delovati na fcloveka, da izgubi vid, to je res nekaj novega. Neki Holandec se je nahajal na pa-robrodu, ki je plovil preko kanala La Manche. Strašna burja, ki je divjala na morju, je silno poškodovala parobrod ravno na mestu, kjer se je nar hajal mladi Holandec. V groznem strahu, ker fantič še nikdar ni bil na morju; se je zaprl v neko kabino in ko so ga slednjič našli tamkaj, je bil revež popolnoma slep. Ko je parobrod prispel na suho, so poslali mladeniča v Portsmouth, kjer so mu zdravniki potom operacije zopet vrnili vid. Dober vid in sluh. Že pred več nego 100 leti je opazil Callins, da imajo avstralski zamorci ostrejši vid in tanjši sluh, kakor mi Evropej- vega ministra Talleyranda. Baš ko so srce položili na mizo, da ga balzamirajo, se je prikradla ipačko in je pojedla srce. Tako so morali trupli pokojnikov balzamirati brez src. Japonke. Največja čednost, ki diči japonsko ženo, mater ln hčer, je pokornost. Najprej je pokorna staršem, potem možu, a naposled celo svojim otrokom. Preko teh mej vobče lie sega modrost japonske žene. Japonska dekleta se uče/čitati, računati, igrati na kakem instrumentu in plesati. Ko odrastejo, jih starši omože, ne da bi se menili za to, ali so s tem zadovoljne ali ne. Kot soproga je Japonka sužnja, služkinja svojega moža. Po mnogih krajih si niti ne upa fi soprogom sedeti za isto mizo. Ves dan se bavi z gospodinjstvom in ni nikdar v družbi z drugimi moškimi. Ako se pritožuje radi moževega slabega ravnanja, jo more mož tak&j zapoditi. Kot vdova je Japorika po postavi dolžna, pokoriti se svojim sinovom; toda običaj zahteva, da jo obda 'jajo sinovi z nežno ljubeznijo. Jasno je, da po teh načelih vzgojene Japonke nimajo nikake volje, nikakega značaja da so slabotna in nežna bitja, ki zaslužijo naše sožalje. Zato ni čudno; da se je začela tu pa tam dvigati tudi japonska žena iz boljših krogov ter hoče pre-drugačiti in preurediti razmerje med možem in ženo na Japonskem. Preden se bo to v KAJ VAM POLAGA, čE STE MILIJONAR? • 7 če ste milijonar, pa ste slabotnega zdravja, vam bo vaš zdravnik vedno svetoval: "Tega in tega ne smete jesti!" ali Tega ne smete delati!" Odjemalci Trinerjevega grenkega zdravilnega vina lahko trdijo: "Da, mi sicer ne premoremo milijonov, toda smo povsem zdravi, kar je več vredno, kakor pa vse * bogastvo sveta!" Trinerjevo grenko vino jim daje potrebno odporno moč in silo. Vsakdo požira ali vdihuje vase kali jetike in drugih bo lezni, toda odporna sila zdravega telesa zabranjuje njih pomnoževanje in te kali izločuje. Osobito slabotno telo, če je zabasano ne mere teh kali izločevati. Trinerjevo grenko vino odpravlja vse slabe in strupene snovi iz vašega telesnega sistema, ki se nabirajo v Črevih; daje vam dober tek (okus) in mirno in sladko spa nje. Zglasite se torej pri bližnjem lekarnarju ali prodajalcu zdravil in kupite Trinerjevega grenkega zdravilnega vina zar zdravje. (Advertis.) oi. Isto je ugotovil tudi svetovni ^tnik PanaS Jasjniaucil_kat!' resnici izvršilo, bo pa preteklo seveda še precej časa. Sto in stoletni nazori in ukoreninje-nje stare šege se ne dajo odpra- rih potomci so že davno izumr H, so bili na glasu radi svojega vonja. Vohali so vodo na veli- ko daljavo. Mnogo boljši vid in mahoma. 1 sluh kakor človek pa imajo go-tovie ptice. Sokol je znan po izvornem vohu. Med orli so tudi ptice, ki vidijo več kilometrov daleč. Pravijo celo, da je vonj pri nekaterih FARMA NAPRODAJ. Farma obsega 224 akrov rodovitne zemue v lepem kraju tako / čudovito Iv bližini me^ta Burlington, N. raz vi ^ da lahko določijo, če je Y. (Otsego county). Fina pit-zival, katero so si izbrale za na voda; 25 gav goveje živine, pltjp in ki leži n%ttteh, mrtva ,3 konji; pkr^g,60 rov je lepe-ali pa če leži samo v nezavesti. bukovega, pavorjevoga m Srce, pes in mačka. brezovega gOjzda^ Na farmi je Francoski .listi opisujejo za- tudi vse potre^no poljedelsko nimivo usodo src'moža angle- orodje. Pro.da se za zmerno ške kraljice Anell. ih Napole- ceno zaradi ^osl^rtlosti in onovega ministra Talleyranda. lezpi lastni^. Ana jK. je dala truplo svojega Natančnejše poizve pn moža balzamirati. Pri odpira- lastniku: sladkor cele kare ali marnj. Sladkor iz trsa ali iz pese. Pišite nam po cene l WINKLER HONEY CO. JOLIET. ILL. nju trupla pa je bil navzoč tudi pokojnikov pes. Ko je-zdrav-' nik vzel srca iz prsne dupline, se je vrgel pes na srčno mišico, jo odnesel in požrl. Zdravnik in dvorjaniki so kričali, toda niso mofli oteti srca. Podobno se je zgodilo s srcem Napoleono- J Louis Skubitz, Box 21, Burlington, $ Y. JOS. KLEPEC Iwrmnce, R*al Estate, Loana. 215 N. Chicago SC (Nad Woobrertb 5 & lOc prodajalno). Phone 5768. JOLIET. ILL. nahajal v avstrijskem vojnem ujetništvu, odkoder se je pajdovino ruskega naroda in na razsulu Avstrije vrnil nazaj na Rusko, kjer je prej delal v nekem premogovniku. TCer ni imel svojega doma ter je bil bolan in nesposoben za delo, je zaprosil sovjetsko oblast za kako denarno pomoč, katero so m0 pa enostavno odbili. Zaman se je skliceval, da je dolgo garal pod zemljo v premogovniku. Sovjeti so mu odklonili vsako pomoč; tudi v bolnišnico ga niso marali, češ, da imajo več drugih in še večjih revežev, in tako se je mož obrnil nazaj v Avstrijo. "No, in kaj'boste delalM Avstriji?" ga vprašajo drugi. "Tam me sprejmejo v kako bolnišnico kot ujetnika, sicer pa itak ne bom več dolgo živel." "No, pa boljševiki vendar niso taki, se oglasi eden, ki ni hotel verjeti temu Rusu. "Sovjeti so vendar rešitelji za siromake in delavce?" "Da, da," pravi oni ubogi Rus. "Na jeziku, odzunaj se res kažejo blage duše za nizke sloje, toda v dejanju pa niso prav nič boljši kot taki, ki revne sloje naravnost izžeinajo. Kdo se neki briga za siromaka, zlasti če je bolan? Niti boljševik, niti monarhist; za denar se vsak peha, ti siromak 'ljcgovo sedanjo usodo, vsled česar sem ga omijoval. Vlak prevozi kmalu zatem na rusko-avsstrijsko mejo. "Živijo! Na meji smo!" Tedaj em se domislil onega trenotka >red štirimi leti nazaj, ko sem irekoračil to mejo pri Brodi, )bdan od ruskih vojakov kot u-jetnik v družbi mojih vojnih tovarišev In prijatelja Lojzeta. Kako sem bil takrat žalosten. Kam gremo, sem si mislil tedaj, ko sem se poslovil od AVstrije. Se li še kedaj vidimo? In da-les se vračam nazaj. Kolika zprememba! Darn^s in tedaj ? Takrat potrt in obupan, danes pa vesel, da bi najrajši vriskal veselja. Toda o<$ t^rat se je že dosti spremenilo. Dva velika cesarstva, monarhiji dveh držav, kojih meja je bija tu kaj,' kje sta 6edaj? Avstro-Ogrska v kosih, Rusija pa v "franžah;" vse mine, tudi cesarstva ! V tem dospe naš vlak na kolodvor Podvolocisk, kjer se ustavi. M( smo želeli, da bi ta vlak kar naprej peljal do T^rnopola, cU bi ftlj prej doma. Sprevodnik, ki je stopil v oni naš kupej nam veli: "No, zdaj ste pa na avstrijski zemlji; ta vlafc pe vozi dalje; le izstopite !" Želel nam je še j srečno pot v rojstni kraj in tu- j na pogini na cesti. Poštenosti srečno pot v rojstni Kraj m tu-in usmiljenja dandanes ni več, jdi mi amo uljudnemu možu ze- ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm, Ki so nam stali ob strani s tolažbo in dejanji ob izgubi nam ljubega sinčka harmonike ,« ,, Predno se odločite kupiti harmoniko, pišite po cenik največji slovenski trgovini jn izdeloval-nici harmonik v Združenih državah in gotovo boste zadovoljni kakor so bili že vsi drugi, kateri' so že naročili. LUBASOVE Tiarmonike im^ffl tudi vedno v zalog* po- natfliijih coaah. Importirane harmonike na eno, dve ali tri vrste, pripravne za mUde fante, od $4.00 do $45.00. piane . gramofone kakor tudi popolna zaloga rol in ploSč., Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za *nizko ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music House, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEYELAND, OHIO. V1CT0R J. DEBEVEC, I mEwm izrekamo tem potom iskreno zahvalo. V našo dolžnost si štejemo izreči lahvalo družinam, ki so podaHle vence ln cvetlice, kot družina Anton Debevec, Karoline Sešek, Alojzi) Debevec, Lekše, Modic E. 6vSrd St., družini Ogrinc, Brodnik, Pakii, Mifcelčič, Gornik, Vrh, Miss Mary Marolt in Anica Lušin, Erwin in Viktor Mcle, Frank in Tonie Zakrajšek, Miss Anrtabelle Holland, delavci Cyclone Fence Co. in neimenovani. Se enkrat iskrena vam hvala. Srčna hvala Rev. J. Sodja za lepe cerkvene obrede na dan pogreba, hvala mladeničem nosilcem-krste, k zadnjemu počitku, hvala častitim šolskim sestram in oWncem ter učenkam I. razreda, ki so sa v tako obilnem Številu spremili od hiie žalosti do cerkve. Hvala pogrebniku Mr. Zakrajšku, ki je skrbel, da jo bil sprevod v najlepšem redu. Sploh se zahvaljujemo vsem, ki so na ta ali drugi način pomagali frf izrazili svoi« sočutje. Bog in Marija naj vas »varujeta vseh nesreč. Ti pa ljubi Viktor, ki se raduješ med nebeškimi krilatci, prosi Boga za ras, da se snidemo nad zvezdami, kjer ni lalosti in ločitve, žalujoči ostali: FRANK in FRANCES p.EBEVEC, startši, FRANCES, FRANK, ERNES^, EDWARb, seathi in bratje. Cleveland, O., 1. Junija, 1924. POZOR! Jugoslovani v Chicagu! Kakor vsako leto, priredi tudi letos Jugoslovansko,Samostojno Podporno društvo "Zarja" izlet v Summit Grove. Torej rojaki Slovenci in bratje Hrvati v Chicagu: vsi na ta piknik, nikomur ne bo žal, če se ga vdeleži. Obeta se vam obilo zabave in plesa. Piknik se vrši v nedeljo, dne 15. junija ob drugi uri popoldne. Vstopnice v predprodaji 35c; pri blagajni' 50c. Z rodoljubnim pozdravom, Charles Kapelj, tajnik. 1921 W. 23rd*St., Chicago, 111. (Advertis. No. 23-24) denarna nakazila dolarjih. kakor tudi DINARJIH in LIRAH izvršujemo brzo in saaesljivo. Za Isplažfla DOLARJEV ▼ lUIip, Avstriji in Nentiji raionamo naslednjo pristojbino, ki vVjljuiuj« vse t nakaailum sve*ane stroške: Za ■neska od t6. — do tJ5. — po 78 centov, sa sneske nad »J6. — po 1% ali S cente od vsakega 'dolarja. Za isplaiilo DOLARJEV v JUGOSLAVIJI raiunjuno sa snesk« od $5. — do 12». — po 11.««. aa sneska nad IZ4. — po 4* od sacaka. ki naj sa isplada. DOLARJE dostavimo naslovljeacu na sadaji poiti. DINARJE in LIRE "raituiamo p« najniiji dnevni ceni ia jatnttmo v vsakem slučaja sa brso in solidno postreibo. katera ir naiim prijateljem dobro snana. Oi.im pa. ki dosedaj iuho ie imeli prilike preprifiati M • tem, svetujemo obrniti se v vseli DENARNIH ZADEV AU m' Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St N«w York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. DA ŽIVIMO v času katoliškega preporoda? Da moramo napeti vse sile, da dvignemo katoliška društva naše dične K. S. K. Jednote? AKO SE ZAVEDATE tega. tedaj na delo vsepovsod za katoliški tisek! Priporočajte in širite katoliška lista: "edinost " in "ave maria" čE HOČETE biti dobro poučeni^ delavskem gibanju in razmerah tedaj čitajte "EDINOST", ki izhaja dnevno štirikrat na teden in prinaša raznovrstne delavske in gospodarskkc članke. Prinaša najnovejše vesti in je pravi boritelj zatiranih delavcev. Sune letno $4 DO. ^ POŠLJITE NA "EDINOST* $1.00 IN DOBIVALI JO BOSTE TRI MESECE ZA POSKUSNJO. "AVE MARIA" je edini slovenski nabožni katoliški list. Izhaja dvakrat na mesec. Prinaša najlepše nabožne članke in raznotere zanimive razprave. Kjer ni slovenskega duhovnika, je ta list pridigar rojakom v naselbini. Letno stane $2.50. POŠLJITE NA "AVE MARIA" $1.25 IN PREJEMALI BOSTE LIST(1. POL LETA ZA POSKUSNJO I Knjigarna "Edinost" je največja slovenska knjigarna T AmerikL Pišite po cenik. Tiskarna "Edinost" je danfrs edina slovenska katoliška tiskarna T Ameriki. Ladclojc vsa tiskarska dela in se priporoča katoliškim društvom v naklonjenost. Za pojasnila pišite na "El> J 1849 West 22nd Street. Chicago, IIL Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadir potrebujete kakorSnekoii vrste tiskovine, obrnite s« vselsj ■« jo slovensko Suilsko tiskarno v Ameriki "ameriška domovina" •117 SL Clair A va. Clevolaad, O. Pri nas ste sigurni, da dobife jako lične tiskovine, pe ail-iih cenah kot drugje ter točno postrežbe. V naM " trnka "Stani* K. 8. K- Jedrn*". IMAM T ZALOGI iS NAD ^^ 12* LET tri In itiri-vrsfne, dva, tri in »ti-r ikra t, nemško ln kranjsko uglašene kako/ tudi kroraatičfte in pa kovčeke. Harmonike so najboljšega dela in opremljeoe • zaporo M lapreti. Imam v zalegi tudi ic raolje-ne harmonike vsakovrstnih Izdelkov po nizkih cenah. Imam v zalogi tudi STAROKRAJSKE IMPORTIRANE NA ROKO KOVANE KOSE po $1.50 komad, 6 skupaj ali več naročenih po $1.25 s poštnino vred. Imam na zalogi tudi klepalno orodji dvoje vrste, BERGAMO brusilne kamne itd. po nizkih cenah. " " '' ' ALOIS SKULJ, S2S Epsilon PL, fcooUj«, N. X SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO . Na 2. julija odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v staro domovino in sicer na splošno priljubljenem par-niku francoske linije "Pariš." 2a te potnike bodo na parnikn preskrbljene posebne ugodnosti . In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uracTnik naše tvrdkc.. ki bo radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter potoval znjimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni V stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni, da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozadevna pojasnila se obrnite na: SLOVENSKO BANKO zakrajšek & češark 70 Ninth Ave. New York, N. Y. Dostavek: ' Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju da ste namenjeni dobiti kako osebo is staresa kraja, ia vselej, kadar hočet« poslati denar v stari kraj. bodisi ia v dinarjih ali dolarjih, ia »otovo bosta aa bolje poatrašeni. LEPOTA ki vsakega Qcara £cn*l:a a parfektno tn naravno lepoto ja »andanes mJMi popularna. Vsaka ženska bi morala mati. da sa re mor" dopraviti m',xol4kov. lika- jev ia drugih urastkov na obrasu s kakim prstkom ali barvilom (roug*): pred vsem ie treba najprvo te naprijetM stvari odpraviti, ki pati jo »brat. Vsaka seipka. ki v resnici skrbi sa lepoto avoje kole na obrazu in vratu, naj bi rabila jako uspešno mašilo: Važno, pametno in A. GRDINA in SINOVI Odprto dan in noč Telefon: Randolph 1881 pravilno ravna oni, kcfsvojega denarja ne drži doma brez obresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na.leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan piorda celo z dobičkom prodate. T MmM bil doma jednega namesto petrolejke. Zdaj pa imaš dijamante. Tukaj iščemo in brskamo, pa smo veseli, če istak-nemo kak prah, o katerem pravijo, da je dijamant. Vrabca, poglej enkrat moje roke, kako so zrezane, in kake žulje imam na koncu prstov od tega večnega brskanja po kamenju. Pa oči, oči, kako me bolijo. Če jih bom še nekaj časa napenjal tako, izbuljijo se mi popolnoma, ali pa oslepim. Kaj, Blaž, ti si si tudi mislil to stvar nekoliko drugače, ali ne?" "E, jaz sem vedel dobro, kako je vse to," odvrne Blaž ne-voljen. Blaž je bil ponosne narave in ni rad priznal zmote. ( "Ti, ta je pa bosa," pripomni France. "Ti si vedel o tem, kako se iščejo dijamanti, ravno toliko kakor jaz. Ha-ha-ha, ali ne veš več, kako si bil nevo-ljen, ko sem se bil odločil, da grem s teboj ? Ti bi bil najrajši obogatel sam. Mislil si nemara. da boš imel naenkrat polno vrečo žlahtnega kamenja, pa da ga boš pricitral domu. Ko bi ti bil tistikrat jaz le izpolnil voljo in bi te bil pustil samega semkaj, presneto jetniki seveda bolje, nego zdaj, |bi bil zdaj vesel in zadovoljen Blaža so te besede malo spe-kle, ker so bile resnične. Bil je v zadregi, zato se zasuče od leve na desno, kakor bi se hotel otresti neprijetnega čuta, ki so ko morajo delavce plačevati. Pomagajo pa si dostikrat na ta način, da prevzamejo ljudi, ki bo prišli v'Brazilijo, kakor Blaž in France, brez denarja. Taki ljudje si navadno ne mo- mu ga bile vzudile Francetove rejo pomagati in so skoro povsem v tistem žalostnem polo* žaju, kakor so bili nekdaj sužnji. Sploh je v premnogih krajih Brazilije odpravljena suž- opazke v srcu. Neljubo mu je bilo, da ga je bil France tako dobro proučil. S povešenimi očmi odgovori: "Kaj sem ti branil, ali kaj, iti z menoj?" "I branil ravno ne, ali pokazal si pa le, da bi šel rajši sam nad dijamante, in da bi ti bilo ljuhše, če bi jaz ne šel s teboj. Lahko zahvališ Boga, da sem bil tako nespameten in sem šel tja, kamor ti. ✓ Pomisli, kako bi biro, če bi bi Iti zdaj sam tukaj med temi črnci. Ne besedice ne bi mogel izpregovoriti s kom. Veš, ta bi bila huda. Presneto, če si jaz le mislim, da sem tukaj s temi ljudmi, strese me že po vsem životu. Dva precej laže prenašata tako stvar, nego eden." "če ni eden od obeh preveč siten," pripomni Blaž še vedno čemeren. "Lej ga, dej, kakšen si danes," vzklikne France smeje se. "Nobena beseda ti ni prav. Kaj pa bo, če boš tak?" "Kakšen pa si ti včasi?" pripomni Blaž. "Kadar se zmi-sliš 'na tisto svojo Lojziko, se držiš tako kislo, kakor bi jedel limone ali jesih pil." Blaž je pemara pričakoval, da prožene s temi svojimi besedami Francetu veselje do razgovora, toda motil se je. Francetu je bilo danes vse na smeh. Sicer pa je bilo pri njiju večkrat tako, da je čemernost enega vzbujala veselost drugemu. Francetu se je že kdo ve kolikokrat godila ravno taka, kakor danes Blažu. Bili so dnevi, ko je malo nedostajalo,. da ni obupal, Blaž se mu je pa režal v obraz ter se delal, kakor bi bil najzadovoljnejši človek na svetu. Ob takih prilikah se je France ravno tako jezil, kakor Blaž ta dan, akoravno je bil Blaž bolj molčeč nego on in ga navadno ni tako navijal, kakor je sedaj on njega. Sicer pa France ni imel slabe namere in nikakor ni ogovarjal Blaža iz namena, da bi ga dražil in jezil. Bil je človek, ki se ga je lotila včasi globoka žalost, potem pa je hkra-tu pozabil na vse križp in težave. In kadar mu je odleglo, je bil vesel in razposajen, kakor otrok, ki ne pozna nikakih skrbi. . *' i • (Dalje sledi) Najbolj cTT DOVITA IM-PORTI RANA KOLEDARSKA URA Kaie 12 nneetv )* U. 7 dni trd**. XI hmhi, Iu nlne is-MMmbA are, minute in sekunde, ra ura «rre n a t ančno in i« kramo idela-t»a it ok-■ I d ir ane kovine. To je ura. katero vsakdo občuduje: i njo boste lahko ponosni. Vredna je veliko ve«. NE FC41UAJTE DENARJA. Poiljite kun samo avoje ime in naslov; poitnino plačamo mi; vi boste pismonoii plačsli samo S6.S6 ko vam uro na dom doatavi. Ce ne bost. t blagom zadovoljni, vam dent.t oovrnem«. J KAMAR NOVELTY CO. Dept 451 Ml — 44th St.. Brooklyn. N. Y. Zmiana cena $6.35 IMATE LI TRAKUUO? Njena znamenja so: Ako imate vi traknljo. ako ate en izmed Uoterih. ki imajo vsebi tega para rita. upamo, da bodete imen tudi dovolj rasuma. da se va rešite, predno vam uniči vate sdravje. predno se urinejo druge nerednosti v vas. ki Je navadna posledica vsled pomanjkanju dovolj redilnib snovi. Ko se vam to enkrat pojavi, kar mora priU prej ali slej potem f« je selo teiko osdraviti. Zdravniki zatrjujejo, da j* selo teilCo s gotovostjo do-ločiti, ie Imate traknljo ali n«. Vam pa lahko kar povedo če imate je-terne. obistne, srčne ali druge napake. Ko ie govorimo o trakulji. je to samopomdrate samo vrteti obraz, otroka v katerega iivotu sebi s m pip o sa mnoge, vi je it vel« trakulja sa nekaj meaeeev. Imeti traknljo pomenja toliko, kot prenehati jesti. Trakulja poire vse re-dilne snovi is vaie hrane, ki bi imela biti sa vai ilvot in vam dati dobro sveio kri. Prava ' »namenja so drobci trakuije v odpadkih. Podobna snameaja »o: omotica, slab tek, sguba tete. smrdljiv dih. rumena kota, bolečine v delih telesa, hrbta ln nogah, plasenja * trebuhu in ielodeu, ki se včasih vsdiguje v grlo. Bolnik nima volje do dela la ne sa življenje, nobene ambicij«-ia je mriankoMčen. Želodec poeUne večkrat kisel ln hrana noče doli po grlu. Omedlevl-(al napad se tu ln tam pojavi vsled trakuije. Pripetilo se je celo. da je trakulja zlezla Naše zveze s staro domovino . r *v, « ^ v vseh denarnih zadevah so neprekosljlve. VI živite lahko kjerkoli Sirom Združenih Držav in vendar je vam mogsče poslsti denar 'v stari kraj potom naše b^nke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. . NAŠE CENE SO PO DNEW NEM KURZU podvržene spre membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali y dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih na-kaznicah, plačljivih po staro-krajski poŠti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamoinjih bankah. POSKUSITE NASO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cer.e in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorski vi-sici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad nage banke presega sveto $740.000 kar J4 znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. 11 JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomol, kasir. SLOVENSKA NOTARSKA PISARNA ANTON ZBAŠNIK Room 20€ Bakevel! Building, Pittsburgh, Pa. (Nasproti okrajne sodnije) t Izdelujem prošnje za dobavo svojcev iz starega kraja, kupne pogodbe, pooblastila, pobotnice in raznovrstne druge notarske listina xa stari kraj in Ameriko. ALI STE KDAJ PREISKUSIU Severa's Esko MAZILO ZOPER SRBEČICO? • Certa SO eMttov V LEKARNAH VSEPOVSOD. W. F. SEVERA CO. CSDAR RAPIDS, IOWA KOTI ŠKO OSKRBA MATERINSTVA OTROŠKEM ZDRAVJA ZASTAVE, BAND£RA, REGA LIJE ia zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, IIL SVOJI K SVOJIMI Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke t v zalogi imam tudi veliko izbero cev'je v za "ženske, sprejmem tudi naročila za nove moške oblekp po meri. \ JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C St. Pueblo, Colo. ČLANEK 6». Skrb za oči, ušesa, nos in usta. otroka. Skrajne važnosti je, da obdržite čiste oči, ušesa, nos in usta vašega otroka. Vsako najmanjše unetje oči ali tok iz ušes, čeprav mislite, da ni nika-ke važnosti, mora zdraviti vaš zdravnik in sicer neposredno. Hitra akcija lahko prepreči gfuljost ali slepoto. Enostavno in uspešno ižčiščevalno srea stvo za oči imamo v Boracic kislini, razredčeni v vodi, v razmerju ene čajne žličice in pol na en pint vrele vode. Zobje. Zdrav otrok mora dobiti prve zqbe tekom šestega ali sedmega meseca. Dvajset zob obsega prvo vrsto tako-zvanih 'mlečnih zob', vendar pa obstaja velika razlika glede časa, tekom katerega se pojavijo. Skrb za začasne zobe je zelo važna. Treba jih je čistiti po dvakrat na dan z mehko cupjo ali kosom zdravniške pavole, ovite okrog kazalca ter namočene v razredčeni Boracic kislini v razmer- j ju ene in pof čajne žličice na pint kuhane vode. Ko postane otrok starejši, ga je treba naučiti, da je ustna krta-čica 'neobhodno potrebna, kajti zdravje stalnih zob je v veliki meri odvisno od primerne skrbe za "mlečno" ali začasno zobovje. Drugi ali tsalm zobje se prikažejo [ v šestem ali sedmem letu in celo zo- . bovje obstaja iz dva in trideset zob. Srkb za to stalno zobovje je bistvene važnosti. Najboljše je. da se da preiskati zobe otroka na skrben način vsakih šest mesecev od dobrega zobozdravnika. ,v..fi/ DOMAČA ZDRAVILA V salogl imam jedilne diftave, Knajpovo- ječmenovo kavo in importirana domača zdravila, katera priporoča Mgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK PiSit« po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. IMPORTIRANE KOSE IN DZUCO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kose Is garantiranega itajer-skega jekla m rinčkom na vijak. 24, 26. 28. in S« palcev dolge ...............-.......1------------$2.00 6 kos s riački po--------1.76 Srp sa klepati .........................»• K lepilno orodje ..........i,-------1.26 Brusni kamen "Bergamo" —___ .60 Motika ............................................«0 Ribeien sa repo, s 2 noiema__1.10 Pilite po brezplačni cenik. Blago pošiljam poitnin* prosta. math. pezdiijt Box 772. :: City Hali Sta. New York, N. T. Prva slovensko-hrvatska mlekarna F. GRILL'S DAIRY 1818 W. 22nd St, Chicaga, m. Pozor gospodinje! Ako rabite pri Dajajte svojemu detetu vedno na)-boljšo hrano, če tie morete dojiti svojega deteta, ne preskušajte različnih hran, temveč mu pričnite takoj; gospodinjstvu dajati hrano, ki je napravila več moč-i8|adko, ali kislo ametaao, (Cream) ali nih in zdravih možkih in žensk kot! okusno, doma narejen* maslo, Butler, vsa druga živjla skupaj, dajajte^ svo- oglasite se v moji mlekarni. sveže mleko, te pri dobra . >emu detet" Bordenovo Eagle Brand sapaik in zadavila bolnika. Reiite se/mleko, to je hrano, ki ustvarja trdne tega parasita predno vas umori, tega parasita predno vaa umori. Samo po-sebi je rasuraljive rediti traknljo vedoč ali ne vedoč. ja metanje stran hrane. Vi ne morete nikoli preveč plačati, sa sa reilti tega parasita. Ko se tega reiite. bodete kot novo rojeno dete. Bolje je plačati sa dobra zdravila, kot da morajo vaii sorodniki plače veti sa vai pogrek. Kupite hajboljla sdra-vila. ki se dobe sa denar. Naročit« «1 dovolj Laztaa ie danes sa SI0.48 in ne odMUjte na jutri, kar saa biti ie prenosno. Karkoli storite ae kupujte eenih ponaredb. dobra sdravila pa stanejo deaaroana samo Škodujejo. Laztaa s« prodaja e*ino le pri: Laxal Co., 146 Lazal Hl.lt- Bos 96J, Pitta-h. Pa. Ni Škodljivo tudi «e nimate tra-Za zavarovanje zavoja priloilte SS Reiite M^noge in zdrava telesa. To hrano so sprejeli ter zahtevali zdravniki radi visoke kakovosti ter enotne sestave. Milijoni in milijoni otrok so zrasli v močne dečke in deklice vsled kombiniranja dobre prehrane z redilnostjo, katero nudi Bordenovo Eagle mleko. burgh. kulje. centov več. (Adv ■t 1.) Prečkajte te članke vsak teden skrbno ter jih prihranite za bodočo uporabo. Pristopajte h K. S. K. Jednoti! Jaz prodajam mleko, id je pasterill-zlrano; dobivam ga naravnost od farmarjev. Mleko je prej* natančno pre-skušeno in pregledaao od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej gacantiram ali jamčim, ds je naravno. Mleko take vrste je pooebae priporočati otrokom rejeacem. Mleko razvažam po hiUfc toča* vsak dan o pravem časa. Za obilna naročila ss topi* priporočam FRANK GRILL, slsv—sh« kw«hM m ». OU Sfc. CUeaga, n Edina a g en tura za celo Ameriko za najboljše vrste STAROKRAJSKIIl KOS in drugo starokraj&ko orodje. Razpošiljamo na yse kraje po sledečih cenah: '' Stru ške motike ročno kovane pri Dobrem polju po $1.50. F»briške motike, malo težje $1.»0. Kose, najboljše in najmočnejše "moldov-ke", 25. 28, 30, 32 palcev dolge po $2.50. Pri naročilu 6 kos po $2.25. . , Kose. zvane "poleranke po $!.50 in ta širje po f2.00. Pri vsaki kosi je rinkca in ključ. Kosifiča, *na Kranjskem delana po $1.5©; močnejša. tukaj delana po .. «2.00. , Klepanje, dvoje vrste*po $1.50 teška, ročno kovana po S2.SS. "Bergamo" brusni kamni (osle) posebno veliki po 50c, črne vrste po 75c. . Oselniki po 50e. Srpi, veliki za klepati po $1-00, Srpice (pralce) po 75c. — Pošljite denar ali poštno nakaznico z naročilom vred. Poštnfno plačamo mi. Naslov napišite samo: STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN. Vedno v zalogi nove vrste LubasOve harmonike, ro?ne kovane plenkafe, Uterne steklenice. — Pridite osebno ali pišite po cerfik. PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CLEVELANDU, O. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 4. JUNIJA, 1924. Premoženje te banke zna&a $12.000.000.00 Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere lastnje K. S. K. J. smo jih MI prodali ▼ popolno zadovoljnost. Pišite nam za poj&8nila, da vam dopošljem ponudbene cirkularjg. A. C. ALLYN & CO. Established 1857 - Banka, kjer se ljudstvo smeje. Pri poslovanju z nekaterimi bankami se ,vam zdi včasih tako, kakor bi vlagali denar v kak grob. Vse tako nekako hladnočutno in mrzlo. Pri tem bi ai človek lahko mislil, da dela banka VAM uslugo, ko prevzema vaš denar. Tega pa ni v naši banki. Pri nas se lahko popolnoma počutite, kakor doma, ker ste prepričani, da občujete z ljudmi, kakor ste sami. Ce imate radi prijazno in uljudno banko, se vam bo v tem ozir* gotovo NAŠA banka dopadla. čenn torej ne otverite pri NAS kakega računa ie DANES, kar bo v vat« LASTNO korist. 71 W. MONROE ST