Poštnina plačami v gotovini. m %yw/r W/‘ Ljubljana, 5. oktobra 1939..— Leto XII. Št. 41. AVICfl GLASILO KRJČANJKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA DelaTsivo in prava demokracija »Jugoslovanska strokovna zveza« in vsa njena zgodovina, razen strogo strokovnega dela, sloni na popolni demokraciji, tako v notranjem njenem življenju, kakor tudi v javnem. Ni še bilo v »Jugoslovanski strokovni zvezi« važnejšega odločilnega dogodka, da bi ga prej ne odobrile njene najširše instance. Tako imamo v naši organizaciji najbolj povezano skupno delo od njenega načelstva preko širših forumov, do sej vodstva, pri katerih sodeluje po svojem zastopniku sleherna naša skupino. Pri tako tesno povezanem delu je popolnoma razumljiva nerazdružljiva skupnost, ki vlada v »Jugoslovanski strokovni zvezi«. Eden za vse, vsi za enega, je geslo naše skupnosti. Srčna kri te naše skupnosti pa je borba za gospodarski in moralni dvig delavstva duhu krščanskih načel, ki so osnova vsega našega gibanja. Zato predstavlja pri nas vsak posameznik le del te skupnosti, ki mu je svet predvsem ugled vsega delavstva kot celote, ne pa kaka avtoriteta posameznih odborov ali pa celo posameznikov. Naša najvišja avtoriteta so osnovna načela našega gibanja in njihov nositelj v idejnem smislu, to je Bog, vsi drugi smo enak z enakimi samo v službi te ideje in po njej dobrobiti vsega delavstva. V tem je vsa skrivnost »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki je tako srečno preživela vse težke zadnlje čase, ko se je bilu bitka za njen obstanek. Januarska seja vodstva je dokazala to trditev v polni meri. Kakor koli bi JSZ delovala v svoji preteklosti drugače, bi njena skupnost ne bila tako močna in bi iz boja izšla prav gotovo, če ne popolnoma uničena, pa vsaj tako zelo oslabljena, da bi ne bila več zmožna življenja. V es boj proti JSZ, ki se je vršil zadnja leta v tako ostri smeri, je predvsem veljal tej skupnosti. Krogi, ki so ta boj vodili, so imeli predvsem namen, da se delavsko gibanje podredi nekaki politični skupnosti, kjer bi se želje in zahteve izenačevale v smislu te skupnosti. To se pravi, da se iniciativnost v socialnem napredku odvzame delavstvu in se ga napravi odvisnega od milosti in darežljivosti dru-Sfli činiteljev, ki režejo kos kruha in pravice tistemu, komur sami hočejo P° mili volji. V tem je začetek nove, kakor danes Plavijo, mlade delavske organizacije, s katero so vodili gotovi ljudje boj Pfoti JSZ. Toda ta boj, kakor danes lahko ugotovimo, je doživel neuspeli, kajti zmagala je delavska zavest, ki je pravo zdravo jedro naše orguniza-c'je in vsega našega gibanja. Kratko 'n malo rečeno, v krščanskem delav- 14 obletnici smrti dr. Janeza Evangelista Kreka Pravilno je, da se krščansko socialistični delavci spominjamo vsako leto smrti svojega ustanovitelja in socialnega učitelja slovenskega delovnega ljudstva dr. Janeza Evangelista Kreku. V gospodarsko socialnem oziru pred Krekom ni noben Slovenec toliko sto- za trpeče ljudstvo v teoriji zelo privlačen. Ob nastopu dr. Kreku je med delav. stvom obstajal samo marksistični socialni nauk. šele po dr. j. Ev. Krekn je dobil krščanski socializem tla pri Slovencih in predvsem med delavci, ki so ril za delovno ljudstvo kot dr. J. Ev. Krek. Brez dr. J. Ev. Krekn bi ne bilo pri Slovencih nobenega krščansko so-cialnega gibanja in socialnega dela, ki se je izvršilo zu delavce po delavskih društvih In posebno po »Jugoslovanski strokovni zvezi«. Delavstvo krščansko socialnega mišljenja, če bi sploh bilo, bi bilo brez vsake zaslombe, ker bi bilo sicer na zunaj krščansko, a brez zavesti, da je v krščanstvu temelj socialnemu življenju vseli ljudi. Delavstvo bi tudi najbrž ne imelo nobene lastne organizacije, ki bi ga bodrila k resni borbi za obrambo lastnih koristi. Idejno bi bilo delavstvo morda navezano na marksizem, ki je v gotovih pogledih, četudi v fantastičnih oblikah, bili po večini še krščansko misleči, a brez socialne zavesti, ki jo vsebuje krščanstvo. Socialno vprašanje je zelo staro in obsega vse ljudi in vse narode. Vendar pa je treba veliko truda in znanja, da se vsaj nekoliko so-cialno gospodarske zavesti vcepi delovnemu ljudstvu, ki včasih ne more sprejeti misli, da imamo po delu vsi enake dolžnosti in po dolžnostih pravice do dostojnega življenja. To je Krek dobro vedel, zato je z vso vnemo svoje" volje in razumom svojegu znanja in svoje duše poprijel za delo, ki naj'prinese našemu delovnemu rodu boljše materialne in duhovne razmere. Temelj Krekovemu socializmu je bil krščanski nauk, ki ga je učil Kristus in je zapisan v Evangeliju. Krščanska zapoved: Ljubi Boga nad vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe, je dala Kreku ono moč, s katero je šel v socialno borbo proti vsem kapitalističnim Goljatom. Kršč. načelo: česar ti nočeš, da bi kdo tebi storil, tega tudi ti drugemu ne stori, mu je bilo orodje za uresničevanje socialne pravičnosti. Socialna pravičnost v navedenem smislu je tudi med kristjani zelo redku čednost, četudi je temelj krščanske pravičnosti in socialnega problema. Dr. Janez Ev. Krek je dobro vedel, da brez moralne podlage ne bo mogoče nikdar in v nobenem sistemu izvesti in rešiti socialnega vprašanja, ki bi dalo delu njegovo pravico, čast in veljavo, delavcem pa dovolj kruha in za življenje potrebnih snovi, ki se množe in izpopolnjujejo z delom človeka. Naš slovenski narod je s Krekovo smrtjo sicer utrpel ogromno izgubo, a ohranil se je njegov družabni nauk, ki more, nko bi ljudstvo po njem živelo, osrečiti vse delovne in ostale stanove. Žal Kreka danes spoštuje in upošteva edino delavski stan po organizacijah, ki jih je on zamislil in pomagal ustanoviti. V teh organizacijah nain je zapustil svoj socialni nauk, ki ga je tudi praktično vršil v svojih dejanjih. Nauk krščanskega socializma, ki ga je osebno vlival v srca delovnega ljudstva, delavcev obrtnikov iu kmetov, bi mu moral prinašati v izvrševanju najlepši spomin. Poštenje, samozavest, vera v Boga in njegovo pravičnost ter potrebna mera odkritosrčnega poguma naj sprem-Ijujo vsakega krščanskega socialista na poti v borbi za pravičnost, izboljšanje materialnih in duhovnih razmer ter v spomin dr. Janeza Evangelista Kreka! Dan 8. oktobra 1917 je dan Krekove začasne smrti. Ta dan bodi krščanskim socialistom ob Krekovem spominu dan vstajenja za njegove nazore! Bog mu bodi plačnik! Jože Gostinčar, starosta slov. kršč. isoci,ai!d«to\. skem gibanju je zmagala prava demokratična miselnost, ki je globoko zasidrana v osnovnih krščanskih načelih. Vsakomur, ki bo naše gibanje poznal s te prave strani, bo razumljivo njegovo stališče do vseh socialno političnih vprašanj, kakor tudi do vseh vprašanj, ki se v kakršni koli obliki dotikajo delavstva. Krščansko socialno delavstvo hoče, dn o vseh delavskih vprašanjih odloča delavstvo samo, kajti to je njegova pravica in dolžnost. delavski Uokdauek 194-0 je v tisku. Imeti ga mora vsak zaveden delavec in član Jug. strokovne zveze! Mr&koona poročila Posmrtne rente svojcem zavarovancem OIIZD Obisk pri Hrvatskem radničkem savezu v Zagrebu Zavarovanje za starost, onemoglost in smrt, se razlikuje od ostalih dveh zavarovanj v tem, da določ.a dobo plačevanja prispevkov, da si pridobi zavarovanec pravico do podpore zase ali za svojce. Po ZZD je določeno, da znaša doba plačevanja prispevkov za starostno rento 500, za onemoglost-no 200 in za posmrtno 100 tednov. Dne 1. septembra 1957 so se pričeli pred-pisavati in pobiraiti prispevki za starostno zavarovanje, do 1. avgusta letos je poteklo torej okrog- dve leti ali doba, ki je predpisana iza pridobitev posmrtne rente po simrti vzdr-ževatelja družine. Če je kdo umrl po 2. avgustu 1939 in bil zavarovan dve 'leti nazaj nepretrgoma pri OUZD-u, je pridobil s tem za družino pravico do posmrtne rente. Kateri svojci so upravičenii do posmrtnih rent in kolikšne so te, smo točmo navedli že v št. 37 našega lista. Zato tega o celo renta zavarovanca za primer starosti znašala pa najvišjem mezdnem razredu na mesec saino 532 dinarjev. — Posmrtne rente svojcev sp še sorazmerno nižje. Otroška renta znaša po 9. mezdnem rajzredu 42.30 din, v 12. mezdnem raizredu pai 72 din na mesec. Skoro vedno pa se 1k> morala renta posebej izračunati, ker se plače delavstva navadno menjavajo, z njimi vred pa seveda tudi mezdni razredi, pri določanju rente pa je treba upoštevati vse mezde iiz dveletnega obdobja pred smrtjo zavarovanca. Po povprečnem zaslužku se odreja tudi renta. Svojci, ki ne bodo mogli dokazati zakonitega članstva, seveda ne bodo mogli dobiti posimrtne rente, tako da bodlo njihove prošnje gotovo neugod-,no rešene. Pri tem pa opozarjamo, da ise šteje v dobo članstva tudi čas orožnih vaj, doba prejemanja lirana-rine in tudi čas, za katerega se more dokazati, da so bili odtegovami1 zavarovalni prispevki. Za posmrtno rento lahko zaprosi zakonski drug pokojnega člana, njegovi otroci, pa tudi sta.rši in stari starši, končno pa tudi vnuki in bratje ter sestre pod 16. letom, če ie za njih vzdrževanje pretežno skrbel pokoj ni zavarovanec, dokler ao navezani na podporo, toda največ za tri leta po smrti člana. Toda prvi so na vristi pri pravici do rente članii rodbine. Šele, če oni ne izčrpajo vse rente, pridejo na vrsto starši, ki imajo zopet prednost pred1 delom in babico ter vnuki, brati in sestrami. .Kdor je dosegel 100 tednov zavarovanja, pa preneha biti zavarovan, ker je izstopil iz dela ali bil odpuščen, lahko nadaljuje zavarovanje za smrt prostovoljno, tako da bodo imeli njegovi svojci pravico do posmrtne rente takrat, ko bo umrl. Tega prostovoljnega zavarovanja pa ne more nadaljevati, kdor še nima 100 tednov zavarovanja. Končno pripominjamo, da je treba priložiti prošnji za posmrtno rento tudi nekolkovan mrtvaški list kot dokazilo o smrti izavarovanca, poleg tega pa tudi izjavo župnega urada, v kateri so navedeni točni podatki o sorodnikih, ki prihajajo v poštev za posmrtno rento, z navedbo dneva njihovega rojstva. Prošnji s prilogami je trdba pošiljati na OUZD v Ljubljani neposredno ali preko njihovih poslovalnic. lahko pa tudi preko občin. Konferenca strokovnih organizacij v Trbovljah V nedeljo 1. oktobra t. 1. se je vršila v Trbovljah važna konferenca, ki so jo sklicale svobodne strokovne organizacije. Razpravljala je: 1. o uvedbi plačanih dopustov za rudarje, :2, o spremembi pravil bratovske &kladn:ice in 3. o tolmačenju § 221. obrt. zakon a, glede odtegljaja po 10 din od mezde za čas orožnih vaj. Konferenci, je prisostvovalo večje število delegatov iz vseh podružnic strokovnih organizacij. Predsedoval je predsednik 11. skupine g. Pliberšek. K vsem trem točkam dnevnega reda so podailii. poročila in stališča zastopniki strokovnih organizacij. Debata, v katero so posegali tudi ostali, jv pokazala, da vluda med rudarji za ta vprašanja veliko zanimanje in da tso bili odločeni vsa ta vprašanja postaviti tako odločno, da se čimprej u rede. Glede plačanih dopustov je^ bii.o ugotovljeno, d;a jih iimajo sedaj že vsi rudarji v državnih rudnikih, kakor tudi delavci po raznih drugih večjih podjetjih. Ker je rudarsko tlelo izredno naporno in težko, je gotovo, da bi rudarji bili teh dopustov še najbolj potrebni. Ker se delodajalci, posebno TPD, izgovarjajo, da bodo takoj pristali na dopuste, čim bi bili uzakonjeni, je bila konferenci stavljena spomenica, ki zahtevo rudarjev po plačanih dopustih primerno utemeljuje. Prav tako je konferenca temeljito proučila predloge glede spremembe pravil bratovskih skladnje. Že ponovno je rudarsko delavstvo zahtevalo, da se nekatere točke popravijo, ker so za rudarje zelo krivične. Tako so rudarji med drugim tudi zahtevali popraviti tudi §§ 50., (>4., 82. in 119. Daljša debata se je razvila o vprašan ju § 221. obrt. zakona in odtegljaja 10 diin na šilit delavcu za čas orožnih vaj. Delavska zbornica to stvar tolmači tako, da je vsak odbitek nezakonit. Tudi strokovne organizacije stoje ves čas na tem stališču, vendar so delodajalci dosledno vztrajali na tem, tla imajo pravico do odbitka 10 din. Navzoči so bili mnenja, da bi bilo potrebno doseči pravilno tolmačenje te točke, kar bi bilo mogoče najlažje doseči, da bi Delavska zbornica ob kakšni tozadevni tožbi nudila nekomu pravno zušoito in bi tako prišli v tej zadevi do potrebne jasnosti. K vsem tem vprašanjem so bile sprejete spomenice, ki pristojnim ministrstvom pojasnjujejo dejanski položaj vseh zadev. Konferenca je končno sklenila, 'naj bi se te spomenice čimprej osebno izročile resornim ministrom, da bi bilo tako mogoče tudi bolj podrobno pojasniti, zakaj delavstvo želi, tla se ta vprašanja čimprej rešiijo in uirede. Zahteva po povi* šanju prispevkov Centralno tajništvo Delavskih zbornic je na svoji seji v Splitu soglasno sklenilo, da bo predlagalo povišanje prispevkov za Delavske zbornice od 3 na 4 odstotke. Na tej seji je bil tudi nastavljen kot zastopnik slovenskega dela »Jugorasa« (ZZD) bivši tovariš g. Albin G a s e r. Njegovo službeno mesto je v Belgradu. Pretekli teden se je oglasilo zastopstvo JSZ pri HRS-u v Zagrebu. Na-men obiska je bil predvsem v izme-njanju misli ined obema stanovskima organizacijama o delovanju na strokovnem pofju in o načelnih pogledih z ozirom na razvoj socialne politike v državi. Vsi zastopniki so se porazgovorili o perečih socialnih vprašanjih in mar-sikaka dobra misel je padla o delu v sindikatih. Ta konferenca ni napravila nobenega važnejšega sklepa, ker je vsak sindikat popolnoma samostojen in neodvisen tako v načelnih kakor tudi v or- ganizacijskih vprašanjih. Le v važnejših vprašanjih, ki se bodo tikala vsega delavstva, se bodo po potrebi izmenjale misli, po katerih bo vsak sindikat izluščil za sebe potrebno stališče, kar naj bo v korist in zdrav napredek socialne politike v državi. Vendar so tudi mnogi izmed voditeljev vanj verovali, a zaradi farizeje* niso priznavali, zato da bi ne bili izobčeni iz shodnice. Ljubili so namreč svojo čast pred ljudmi bolj ko čast božjo. (Janez 12, 42—44. vrst.) Strokovna šola JSZ »Jugoslovanska strokovna zveza« je sklenila prirediti za večjo strokovno izobrazbo svojih članov, predvsem pa onih tovarišev, ki vodijo posamezna okrožja ali skupine in so stalno sredi strokovnega dela, šestmesečno »Stro kovno šolo«. »Strokovna šola« začne s svoljim delom v nedeljo 8. oktobra. Učni program za to nedeljo je sledeč: Srečko Žumer: Otvoritev. Dr. Andrej Gosar: Katoličani in socialno vprašanje v sodobnem svetu. Dr. Jože Pokorn: Podjetniške organizacije. Anton Marinček: Pomen socialne zakonodaje. Anton Marinček: Bolniško in ne- zgodno zavarovanje. Rozman Jožko: Ustroj in organizacija JSZ. Na seji »Jugoslovanske strokovne zveze« je bilo v »Strokovno šolo« sprejetih 22 mladih ljudi iz celotne organizacije, ki jih naj »Strokovna šola« usposobi za zmožne in stranko pripravljene strokovničarje. Graditi — ne pustošiti Novi časi, novi ljudje in nove zmote. To čutimo, ko slišimo nova gesla, ki padajo okrog nas. Med temi gesli je tudi zahteva po uničenju marksizma, kar naj bo namen skupine, ki se hoče razrasti in razbohotiti med našim delavstvom. Vemo, da je delavstvo dolga desetletja imelo namen s svojo borbo uničiti zlo kapitalizma ali pa mu vsaj pristriči peroti. Dr. Janez Evangelist Krek, Leon XIII. in vsi voditelji krščanskega ter ostalega delavstva so klicali delavstvo na boj proti kapitalizmu kot njegovemu skupnemu sovražniku, ki je držal in še drži delavstvo v socialni stiski. V'borbi za delavske koristi in pravice so nastopale več ali manj složno vedno vse strokovne delavske organizacije, krščanske, svobodomiselne in marksistične. Tako je še danes po vsem svetu, kjer se spoštuje združevalna svoboda delavstva. Ne rečemo, da taki skupni nastopi zabrisujejo razlike med posameznimi skupinami meti delavstvom. Ne, te ostanejo. Saj n. pr. program Krščanske strokovne mednarodne zveze izrecno pravi, da krščansko strokovno gibanje odklanja socializem, na drugem mestu pa ravno tako krepko poudarja, da gibanje ni proti sodelovanju z delavstvom ostalih smeri v hrambi pravičnih delavskih zahtev. In dru- gače tudi ne more biti, dokler priznamo drug drugemu pravico do svobode mišljenja, prepričanja in svetovnega nazora. Saj če sodelujeta krščanska in marksistična strokovna organizacija v boju za izboljšanje delavskega položaja v tovarni ali v celi gospodarski stroki, s tem še ni rečeno, da so se izneverili svojemu programu prvi uli drugi strokovničarji. Oni samo delajo, kar morajo, kar je v delavsko korist in za kar so poklicani. Strokovne organizacije niso za pričkanje med seboj, temveč za delo za delavsko stvar. To dejstvo ne izključuje stremljenja krščanskih s (rokovni čar jev, si pridobe na svojo stran večino delavstva ali celo vse delavstvo, kar je nujno za zmago krščansko-socialistične misli. Naša ideja bo zmagala med delavstvom, ker je poštena in v prospeh delavskega stanu, samo če bomo zares požrtvovalni in nesebični. Kakih nasilnih sredstev se krščanski stro-kovničarji nismo in ne bomo posluževali, ker smo jih in jih bomo odklanjali tako zase kot tudi za druge. Tak je bil in ostane tudi naš »boj z marksizmom«. Naj dostavimo, da v tem stališču nismo osamljeni, temveč da tudi vsi naši tovariši v inozemstvu o tem boju ne marajo govoričiti, temveč skušajo utrditi svoje postojanke med delavstvom z delom za delavstvo. Še brezposelne podpore in vojaški vpoklici Knjižnice Delavske zbornice Knjižnici Delavske zbornice v Ljubljani in Mariboru sta odprti vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 8 zvečer. Nabavljata si vedno nove dobre knjige, izposojnina knjig je pa zelo nizka. Brezposelni delavci in nameščenci imajo še 50% popust. Poučne knjigo se izposojajo na 4 tedne. Tudi na deželo sc izposojajo knjige. Delavci in nameščenci, ki še niste člani knjižnice, vpišite sc v njo! Vsaka delavska im nameščenska družina naj bi bila včlanjena v svoji knjižnici, ki nudi z dobrimi knjigami najlepšo in najcenejšo zabavo in pouk. Knjižnica Delavske zbornice v Celju bo začela poslovati to jesen, tako da l)odo imela tri glavna naša mesta svoje delavske knjižnice, ki širijo prosveto med najširše plasti našega delovnega ljudstva. »♦♦♦♦M »♦♦♦♦♦♦♦♦«**«« »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»♦♦♦« Naš slovenski človek se čuti domačega samo še kot »somišljenik« in »pristaš«, kot Slovenec nikjer! V zadnji številki »Delavske pravice« smo priobčili članek »Brezposelne |K>dpore in vojaški vpoklici«. Z ozirom na ta članek pa so potrebna še nekatera pojasnila. Za čas prvih šest tednov ima vsak delavec, ki je bil vpoklican, pravico do svoje plače, ki mu jo moira plačati podjetje, v katerem je bil zaposlen. To pravico ima pa delavec le v tem primeru, če je bil zaposlen najmanj leto dni že v dotičnem podjetju. Kdor pa je bil zaposlen manj kot leto dni, ima pravico do plače za teden dni. Borza toda bo tedaj izplačala podpore za Čas, ko delavec ne bo imel več pravice do plače po § 212 OZ od podjetja. Za podpore, ki jih bodo dajale Borze dela, je postopek v tem primeru prav is tli kot za redne podpore. Kdor pa je namreč 'podpoiro že izčrpal, tu do |x»dpore nima več pravice. Kakor običajno, je treba tudi tu predložiti Borzi dela delavsko knjižico, kateri je treba priložiti tolčen naslov in diru-žinsko stanje kakor tudi potrdilo občine, kdaj oziroma kateri dam je bil delavec poklican pod orožje. To potrdilo je namreč dokaz za brezposelnost in botlo Borze dela računale delavcem brezposelnost od tegadnevada-lje. Vse to lahko uredi žena delavca ali ikdor koli. Najboljše je, če si to potrdilo doma Oskrbite in skupno s knjižico pošljete nam na centralo, nakar bomo mi ma Borzi dela vašo prošnjo prijavili in vse potrebno uredili. Socialno zavarovanje V juliju 1939 je imel OUZD zavarovanih povprečno 106.452 delavcev, in sicer 69.395 moških in 37.057 ženskih oseb. Povprečni stalež zavarovancev se je zvišal od lanskega leta za + 2.548 oseb. Povprečni stalež bolnih, za delo nesposobnih zavarovancev je znašal 2967 oseb, to je za + 224 oseb več nego v lanskem letu ob tem času. Dvignil se je tudi odstotek bolnikov od lanskoletnih 2.64% na 2.97%, to je za + 0.15%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v tem mesecu 24.92 din. Padec, ki je že nekoliko manjši otl padca v juniju t. 1., je znašal —0.22 Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala v juliju 1939 2,652.990.80 din in se je od lanskega leta dvignila za 40.823.60 din. Ta dvig pa je izkazan le pri moških zavarovancih, in sicer za + 49.416.40 din, medtem ko je pri ženskih zavarovancih izkazan celo padec in sicer za —8592.80 din. ^6 umih kra jih Zagorje Skupina rudarjev »Jugoslovanske Mnokiovne zveze« sklicuje za nedeljo 7. oktobru ob 9 dopoldne v gostilni Rancinger, ustanovni občni zlx>r »Delavske prodajne iiii nubovljalne zadruge«. Vabimo vse člane, da ise tega občnega zbora v čini večjem številu udeleže in poskrbijo hidi za1 udeležbo drugih. Če je .kdo službeno rzudržan. naj ga nadomesti žena! Obenem bomo poročali tudi o konferenci rudarjev, ki se je vršila v Trbovljah v nedeljo I. t. m. Preserje pri Kamniku V nedeljo 8. oktobra ob 13. uri ima skupina lesnega delavstva Preserje svoj članski sestanek v prostorih gostilne Kriiškar. Sestanek je važen za celokupno delavstvo naše tovarne zaradi pogajanj, .ki so se vršila in je dolžnost vseh, da se ga 'polnoštevilno udeleže. Pride zastopnik centrale. — Že v juliju je delavstvo, zaposleno pri podjetju Feliks Stare v Preserjih predložilo podjetju zahtevo I*> 15% zvišanju urnih mezd. Na podlagi tega predloga se je vršilo več razgovorom, ki jih je vodila JSZ po svojem zastopniku tov. Rozmanu in obrat-niih zaupnikih tega podjetja. Na razpravi 1. t. ni. je bil .končno dosežen •sporazum. Podjetje je pristalo na 5% zvišanje plač. Ker položaj v lesni •strnki spričo razmer ni prav ugoden, ko delavski zastopniki na to pristali. Trbovlje Na seji »Stno/kovne zveze rudarjev«, ki se je vnšila 24. septembra t. 1. v Trbovljah in o kateri smo že poročali v izadmji Številki, smo med drugim tudi razpravljali o brezposelnih podporah članom bratovskih skladnic. ki so bili poklicani pod orožje. Javna borza dela je namreč .strokovnim organizacijam sporočila, da bodo vsi vpoklicani dobili v kolikor bi to ne dobili drugje, za čas orožnih vaj brezposelne podpore. Ker veljajo vsa določilu glede brezposelnih podpor tudi za rudarsko borzo dela, ki jo vodijo ,iu upravljajo bratovske slk.ladnice, bi moralo to sporočilo veljati tudi v tem primeru. JSZ je nato iskala tozadevne informacije in dobila odgovor, da o tem bratovski skladnici ni ničesar znanega. Zato je »Zveza rudarjev JSZ« naslovila na Glavno bratovsko skladni«) v Ljubljani vlogo s prošnjo, naj skladnicai izposluje enak odiok glede izplačevanja brezposelnih i>odpor vpo-iklicancem, kakor so ga dobile od centralne uprave iza posredovanje dela podružnice borz dela v državi. Aiko veljajo enake pravice im dolžnosti iza rudarje v vseh ostalih primerih, simo mnenja, da morajo veljati tudi v tem. Hrastnik V nedeljo 8. oktobra t. 1. se bo vrši-ila širša seja naše skupine ob 8. uri zjutraj (po prvi sv. maši) v dvorani »Prosvetnega društva« v Hrastniku. Obvezno se morajo seje udeležiti člani odbora in nadzorstva! Obenem pa vabimo vse ostale člane. Poročali borno o sklepih konference vseh strokovnih organizacij v Trbovljah. Namesto edstopišega tajnika bomo ko-opfciruli v odboru tildi enega izmed članov. Odbor izreka ob tej priliki zahvalo bivšemu tajniku in obžaluje, da je svoj odstop utemeljil čisto iz osebnih razlogov. Veseli nas njegova izjava, da bo v bodoče še vedno pomagal pri delu kot član naše skupine! Pridite vsi! Na sestanek pride tovariš Križnik Filip iz Trbovelj. — Odbor. za učenje, da se priglasijo v ta tečaj. Nemšiki tečaj za one služkinje, ki so se že učile, se l>o zaradi nepredvidenih /aprek pričel kasneje in bomo pravočasno vse obvestili.. Kuharski tečaj se bo pričel v ponedeljek 9. oktobra ob 7 zvečer. Prosimo one tečajnice, ki so ise priglasile, da pridejo točno ob navedenem času. Tečaj se bo vršil redno vsak ponede-Ijek in četrtek. Izobraževalni tečaj se bo vršil visak torek in petek. Pričetek tega točaja bomo pravočasno s'[X).noeili. Za vse tečaje se dekleta lalilko še priglasijo in sicer v pisarni »Pdselske zveze«, Miklošičeva cesta 32/1, desno. (Delavska zbornica.) Služkinje! Letos poteče 20 let, odkar smo ustanovile svojo stanovsko organizacijo »POSELSKO ZVEZO«. V nedeljo 5. novembra hočemo proslaviti svojo dvajsetletnico. Spored proslave: Ob 6 zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom v stolnici. Ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani slovesna proslava dvajsetletnice z igro »Žena s srcem«. Služkinje! Udeležite se vse svoje lepe stanovske slovesnosti! Stanovska zavednost naj vam bo prva dolžnost! Poselska zveza. Vojno gospodarstvo v Franciji fj)fr£el£ka zi%eza Poslovne poselske knjižice za služkinje iPonovno opozarjamo vse služkinje, da si nabavijo nove poseteke knjižice in .sicer najkasneje do 51. decembra 1. I. 28. septembra 1938 je izšla uredba z zakonsko močjo o poslovnih 'knjižicah in pravila za izvrševanje te uredbe. Službodajalci me smejo pod kaz-nij)o zaposliti nobene služkinje, delavca ali nameščenca brez redne poslovne knjižice. 'Po tej uredbi se smatra vsaka oseba preko 14 let brez raz-lilke spola, ki daje svojo telesno ali umsko moč v službo drugega za plačo, torej tudi začetnice ali vajen,ke. Služkinje, ki imajo .stare knjižice jih lahko zamenjajo na vsa.ki občina, v kateri so zaposlene. Novo knjižico izda občina, v kateri je rojena ali pristojna. Priložiti je treba dve enaki fotografiji oblike 4.5 X 6 cm in kolek za 10 din. Tečaji Nemški tečaj za začetnice .se je pričel v nedeljo 1. oktobra. Vršil se bo visako nedeljo ob 5 popoldne, Vabimo M^e one služkinje, ki imajo veselje V zadnji »Delavski pravici« »mo objavili članek o vojnem gospodarstvu v Nemčiji. »Hrvat-ski dnevnik« objavlja 27. septembra t. 1. zanimiv članek o vojnem gospodarstvu v Franciji, ki ga prinašamo, da bo slika popolna. Bruxellski dopisnik časopisa »Deutsche Allgenieine Zeitung« je poslal v Berlin prav zanimiv članek o položaju, v katerem se je znašla Francija po vojni napovedi Nemčiji in ki je karukteriziiran po raznih gospoda tiskih in finančnih ukrepih, ki jih je pod-vzela francoska vlada v prvih dneh vojne. Predvsem sta bila uvedena 60 urni delovni tednik in dalje kontrola mednarodne trgovine, ki prav lepo dokazujeta, .kako hitro je morala Francija s'cditi 'potrebam, ki jih je izzvala mobilizacija. Francija in predvsem finančni minister Reynuud sta se mnogo bolj upirala tem ukrepom in zahtevam, kakor Anglija, ki je bila pripravljena takoj kreniti po poti vojnega gospodarstva. Finančni minister je trdno upal, da bo mogel zraven vojnega gospodarstva Se vzdržati neodvisno civilno gospodarstvo. Danes pa francoske oblasti izjavljajo, da je gospodarstvo v vojni enotno in da morajo vse njegove komponente sodelovati skupno in harmonično. Treba se je bilo spoprijazniti z dejstvom, da se bo civilno gospodarstvo vedno bolj krčilo na korist vojnega. 60 umi delovni| teden je bil uveden predvsem zaradi dveh dejstev: mnogo delavcev je bilo vpoklicanih ,in zaradi možnosti napadov iz zraka so morali izprazniti večja mesta in naselja, ki so v gospodarsko industrijskem pogledu vužnu. Zaradi tega je bil v vsem gospodarstvu zraven podjetij, ki skr-bijo za vojaške potrebe, uveden 60 urni delovni teden, ki se more z dovo- ljenjem inšpektorja dela podaljšati na 72 ur. Pri tem se za prvi 5 ur nadurnega dela ne plača nič poviška, a za ostale 75% normalne mezde. Od teh "5% plačujejo še delodajalci 25% v novi podporni fond za pomoč družinam onih delavcev, ki so mobilizirani. Prejšnje uredbe o arbitražnem postopku v tovarnah so nehale veljati. Nadalje je Francija te dni uvedla kontrolo nad uvozom in izvozom. Prej SO pa še bili izdani mnogi predpisi in prepovedi, ki urejajo izvoz. Uvoz produktov, ki niso neobhodno potrebni je zmanjšan na minimalno količina, a nu drugi strani je urejeno vso tako, da se izvoz podpre z vsemi sredstvi, ker je treba plačevati uvoz, predvsem pa uvoz onih produktov, ki so potrebni za vojno gospodarstvo države. Uvedena je tudi devizna kontrola. Samo nekatere banke dobe lahko dovoljenje za trgovanje z devizami. Devizni urad daje devize za plačevanje dovoljenega u voza, za plačevanje dolžnih obvez, ki so bile sklenjene pred 10. septembrom t. I. in za potovanji; v inozemstvo. Za potovanje v inozemstvo se odobri največ 5000 frankov (t. ji v našem denarju 5500 din) za osebo in za enkratno potovanje. Pri daljšem bivanju v inozemstvu je dovoljena najvišja vsota 10.000 frankov (t. j. 1.1.000 din) na mesec. Večjo vsoto more dovoliti samo finančni minister. Na drugi strani je pa treba deviznemu uradu oddati vse devize. S posebno uredbo se bo tudi uredil uvoz francoskih novčanic. Za sedaj je tu uvoz svoboden, tako da v najkrajšem času pričakujejo povratka pretežnega dela novčanic, ki so bile razvrščene po inozemstvu v zadnji dobi svobodne trgovine z devizami. Izdana je tudi uredba o prepovedi izvoza kapitalu in morajo merodajne oblasti potrditi visako trgovanje z zlatom. Krščansko strokovno gibanje in svoboda strokovnih organizacij (Nadaljevanje) Sindikalna svoboda Gospodarski sistemi, ki so zelo dobro uspevali v zadnjem stoletju, so imeli za delavstvo izredno težke posledice. I’a doba je bila tako žalostna, da je (Mivzročila veliko protestov, tudi posebno svečanih. Na primer protest papeža Leona Xilll. V svoji okrožnici »Rerum novarum« je ožigosal nezasluženo bedo, v kateri se delavstvo nahaja, in skoraj suženjski jarem, pod katerega so spravili nečloveški delodajalci brezštevilne proletarce. Ne bomo se dalje mudili pri tem in pob liže orisali položaja delavstvu, saj je splošno znan. Razvoj delavskega in družbenega življenja v 19. stoletju je bilo treba omeniti zaradi tega, da bi mogli dokazati "ujmost sindikalne svobode. 'Moremo celo trditi, da je bila beda delavstva v tej dobi obsežena v naravi stvari same. V resnici je bila pošlega misli in naziranj, ki so odušev-gospodarski in politični sistem; da je posledica prepovedi in ostrih ‘»nejitev, ki so delavstvo ovirale, da "1 podvzelo korake, ki bi izboljšali nJejgov položaj. . dva sistema sta slonela na inate-JJalni, celo na materialističnih zaskrbljenosti. Nobeden izmed njiju ni pri-£*1 nravnega zakona; nobeden se ni Postavil v službo človeka; nobeden se "^Prizadeval, da bi 'ustvaril za dedov-človeka take delovne pogoje, ki bi odgovarjali najiskrominejšini izalhte-vam spoštovanju, ki ga dolgujemo človeški osebnosti. Gospodarski liberalizem je skrbel le za to, da dvigne produkcijo dobrin. Vse je bilo podrejeno produkciji, ta pa konkurenci, ki ni poznala meja. Kapitalizem je produkcijo obvladal in jo uredil v svojo korist. Pojem dobička je dobil prednost. Vse je moralo biti podrejeno dobičku. Vsak izmed teh dveh sistemov je smatral delo za trgovsko blago, katero sii. je treba preskrbeti čim ceneje. tPri tem se ni nihče vprašal, če zadostuje dosežena cena za človeka dostojno življenje delavca in njegove družine. Res je, da sta dala ta dva sistema delavcu pravico, da sme delo pod določenimi pogojil ali sprejeti ali pa zavrniti. Toda dobro vemo, da je bila taka pravica le na papirju. Dejansko so uživali tako svobodo le delodajalci, ker so le ti bili v položaju, da so mogli čakati, dokler niso sprejeli delavci delo po od njih določenih pogojih. Taka »svoboda« je pa prav za prav diktat. Delavci so bili gospodarsko in socialno šibkejši. Niso imeli močnih organizacij, ki jih naj bi ščitile. Niti niso .imeli brezposelnega zavarovanja, ki bi jim omogočalo, da bi čakali, dokler ne bi dosegli ugodnejših delovnih pogojev. Ker .so bili ubogi, so morali sprejeti delovne pogoje, katere so jim stavili podjetniki. Svoboda, ki jih nuj bi varovala, se je obrnila proti njim. V takem položaju so se mogli sklicevati le na zakone, da bi zboljšali svoj položaj. Toda v sistemu gospodarskega liberalizma je bilo to nemogoče. Kajti ta sistem je poznal v tem pogledu samo en zakon in ta je biil, da i&e moru dogovor izvršiti tuko, kakor so bili sklenjeni. Pod kapitalističnim režimom je bil poseg zakona mogoč. Pod' pritiskom delavstva in javnega mnenja, ki je bilo ganjeno zaradi bede, v .kateri je delavstvo tičalo, in pod pritiskom srditih pretenj, ki so se od strani delavskega razreda javljale vedno odločneje, je zakonodajalec izprevidel, da ne bo mogel več ostati brezbrižen in da bo moral dati delavstvu zakonito zaščito. Toda ta zaščita je bila zelo majhna, in sicer pod pretvezo, da je treba biti previden. Knpitalizem je situlno zaviral. Kajti njegova moč je rastla od dne do dne. In s to močjo je vedno bolj pritiskal na državno kolesje. So se ,lji mogli delavci organizirati in poklicati na pomoč organ izuči jo:? Gospodurski sistem in zakon sta sc združila, da bi onemogočila z odredbami akcijo delavstva. Gotovo je, da so obstojale v mnogih deželah ustave, ki so obsegale nekatere temeljne svoboščine: svobodo tiska, pravico zborovanja. Toda skozi več let iso zakoni prepovedovali delavstvu, da bi se smelo združevati, da bi moglo svoje zahteve braniti in doseči zvišanje plač. Brez dvoma niso bili zakoni nikdar dovolj močni, da bi mogli delavstvu preprečiti, da bi se združevalo. Poklicna organizacija je namreč v naravi stvari same. Delavstvo je dalo svojim združevanjem različne cilje, toda zakon so strogo uporabljali proti tistim, ki so izrabljali združevanje v isvrhe, katere je zakon prepovedal. V letih 1830. do 1960. so v Belgiji našteli 1610 delavcev, katere je zakon preganjal zaradi štrajkov. 520 je bi'o oproščenih, 1090 pa obsojenih; od teh 946 na ječo, 144 pa na denarne kazni. Posto[>oma — ker pač ;ni 'bilo drugače mogoče — so te prepovedi in omejitve popuščale. Zaradi tega in pa zaradi dejstva, da se je delavsko strokovno gibanje vedno bolj Sirilo, so bila tudi ostala sredstva strokovnih organizacij vedno bolj učinkovita, dokler ni bil dosežen cilj, to je: popolno svoboda delavskih istrokovmih organizacij. Neizpodbitno dejstvo je, da so mogle delavske strokovne organizacije šele od tega trenutka dalje razviti polno delovanje in doseči za delavstvo zboljšanja, ki so vplivala zelo učinkovito na položaj delavstva. Dovolj jasen dokaz, kako zelo je potrebna svoboda delavskih strokovnih organizacij in da ni prave delavske strokovne organizacije brez svobode. Toda položaj v totalitarnih državah se kaže v veliko slabši luči kot v gospodarskem in političnem sistemu XIX. stoletja. Videli smo, da ne obstoje pri teh sindikalna svoboda in da niso tako imenovani sindikati nič drugega kot izvršilni organi, -kolesje režima, in kar je še slabše: vsa gospodarska socialna in politična moč je združena v eni roki. Ker je vse podrejeno tistim smotrom, katere je postavil režim, je tudi izključena možnost gibanja v korist delovnega človeku. Suj je obče znano, da mora povzročitelj, za gibanja, ki ne bi bilu ljuba režimu, računati z najneprijet-nejšiimi posledicami. (Dalje prihodnjič.) Št. 41. 1939. DELAVSKA PRAVICA Po enem mesecu vojne ,se pripravljajo najdalokosežnejšc odločitve po Evropi in vsem Isvetii. Začetek tedna se je pričel z odjavami o posvetovanjih Italije in Nemčije, Nemčije in Rusije, Rusije in Turčije, Turčije iiin Anglije. Vsa diplomatska posvetovanja pripravljajo na odločitev in razjasnitev Italije in Rusije. Obenem s stališčem teh dveh držav bo dana smer tudi za stališče drugih manjših držav. Za zaključek viseni posvetovanjem je Nemčija napovedala za ta teden govor Hitlerja pred nemškim državnim zborom. Zgodovinski teden za Evropo so na-zvali italijanski časopisi ta teden. Vsi italijanski časopisi pripisujejo največji pomen razgovorom imed italijanskim ministrom Cinnem in Hitlerjem v Berlinu. Gotovo iso ti razgovori bili največjega pomena za nadaljuj mednarodni razvoj. Napetost glede nadaljnega Istališča Italije gotovo ni bila 'nikdar večja, kot je ravno ta teden. Nemški listi so v nedeljo zapisali, da se je prijateljstvo obeh narodov, ki sta tako tesno med seboj povezana, pokazalo v viseli odločilnih urah. S tem prijateljstvom bosta morali obe zapadni sili vedno računati. Nemški listi so dalje poudarjali, da sta obe državi zvezani z vojaško zvezo, ne samo s pogodbo, da se v vseh važnih zadevah posvetujeta' o nadaljnjem. Nomška diplomacija vodi isvoje diplomatske bitke tako, da bo hotelu Anglijo in Francijo proglasiti za napadalca. Če torej Anglija in Francija nemških ponudb za mir ne bosta sprejeli, bosta napadalki in Italija bo — po pisanju teh listov — morajo priti Nemčiji 11 u pomoč. Ali ise bodo pre-varili? Dramatičen teden so predvidevali nedeljski londonski listi. Visi listi ®o popolnoma enoglasni v tem, da mirovni pogoji Nemčije ne bi1 mogli biti taki, da bi Anglija in Francija mogli o njih razpravljati. Obe državi nikdar ne bosta priznali uničenja Češko-Slo-vaške in Poljske, nikdar tudi ne nadvlado Nemčije v svetu. »Berliner Bbr-senzeitung« pa je napisala nu naslov Anglije in njenih politikov, da morajo uvideti:, »da je nemogoče še naprej se boriti proti režimu in proti državi kot nasprotnikoma miru, ko je ta država (Nemčija) na tako nedvoumen način dala dokazov, da iskreno želi1 mira. Obenem jo Nemčija tako zelo okrepila svoj položaj, posebno še po svoji zvezi z orjaško ruisko državo. O stališču Rusije za primer, da bosta Anglija in Franciju odklonili nemške predloge je v nedeljo zapisal glavni moskovski list »Pravdat: Ako bo ostal oemiškoruski ipdskus za mir brezuspešen, potem bo odgovornost z.a nadaljevanje vojne padla na Anglijo in Francijo. Sovjetska Rusija je bila, je še in ostane zatočišče miru in prijateljstva med vsemi narodi sveta.« V Londonu so časopisi zapisali, da 19 tem •stališče Rusije še ni določeno, in da bo Rusija v danem primem šele dala odločitev. Vise angleške stranke so tudi soglasnega mnenja, da je pri nem-šlko-ruski pogodbi ostala zamigovalika Rusija, ki je obenem zaprla razširitev nemškega vpliva na vzhod in jugovzhod. O položaju na Balkanu je zapisal napol službeni nemški liist: »Naloge, ki sta si jih kiot svojo dolžnolst nadeli skupno Italija in Nemčija na tem skupnem interesnem področju, iso prav uspešno izvršene. Balkan je bil nekoč od usode določen, da služi raznim silam kot ognjišče neredov, kot sod smodnika; sedaj je postal po modrem .skupnem prizadevanju obeh velesil zatočišče miru in urejenosti. Neuspeli so ostali poskusi, da se Balkan zaplete a sproleta-riziral vso državo, ko je ustvaril razpad javnega hotenja, ko je žrtvoval osebnost človekovo tem ideiam in tako popolnoma razvrednotil človeka, je prišla rešitev ravno po teh razvrednotenih proletarcih. Saj so postali oni nosilci in razširievalei nauka Kristusovega: O vrednosti, da. o najvišji vrednosti človeka in njegovih pravic. O liubezni in pravičnosti. Zdi se mi, da smo danes v istem položaju kot je bil rimski proletarec. Sedanje razmere so nevzdržne. Še bolj duhovna anarhija kot gospodarski izrodek. Zato bodo morali stopiti na plan tisti, ki so najbolj prizadeti od tega stanja. Današnji razvrednoten in zaničevan človek mora postati jutrišnji vladar. Druge rešitve ni. Le ta je sposoben ustvariti pravo demokracijo in prine-sti človeštvu toliko zaželeni pravični družbeni red. NA ROBU ... kakor zakon, tako je tudi raba zakona po božji naredbi; prav tako osnove ter poglavitne dolžnosti in pravice družinskega življenja ne izhajajo iz človeške samovolje, ne iz gospo- Idarskih razmer, ampak od Boga stvar, nika vseh stvari. — (Divini Redemptu-ris.) Seveda ljubezen ne more nadomestiti dolžne in pregrešno odrekam’ pravičnosti. Toda, če bo človek tudi dosegel vse, kar mu po pravici gre, bo še vedno širno področje za ljubezen: sama pravičnost, če se je še tako verno držimo, bo sicer mogla odpraviti vzroke socialnih borb, ne bo pa mogla zediniti src in združiti duhov . .. skupnost duhov... eno telo — Kristusovo telo... — (Qnadragesimo anno) Mgr. Mermillod, škof iz Freiburga v Švici v letu 1884. ob začetku freibur-ške zveze: »Mi imamo pred seboj socialiste, ki so prej izgnanci (exiles) iz krščanskega reda kakor pa naši nasprotniki, iai ono liberalno šolo, ki je v letih 1789. do 1830. razsejala toliko predsodkov in liberalnih zmot po svetu. Mnogo poštenih ljudi, zlasti še med meščanstvom so jim nasedli: treba je sedaj krepkega napora proti samemu sebi, da se te navlake rešimo. Bodimo do vseli teh izgubljenih sinov odločni kakor sv. Hilarij ali tudi blagi kakor sv. Frančišek Šaleški.« Cerkev ima dolžnost, da se brani pred strankami, ki se hočejo »opirati na katoličane za dobro Cerkev« — kakor toki politiki pravijo — pa se v resnici opirajo zato na Cerkev, da. pripomorejo svoji stranki do zmage. (Kardinal Guspurrr.t V zgolj političnih vprašanjih prepusti Cerkev vsakemu svobodo, kakor mu gre. (Pij XI.) # Individualno morejo hiti katoličani pripadniki raznih političnih organizacij, ako te dajejo jamstvo tako po svojem programu kakor po svoji stvarni orientaciji, da spoštujejo (travice Bog« in vesti. (Pij XI.) Mezdna gibanja iz drugih krajev V lesni industriji Gutmanu v Belišču je »Hrvaitski radnički savez« sklonil novo kolektivno pogodbo. Da je podjetje na pogodbo prietačo, je moralo delavstvo stopiti v stavko! ki jfl trajala skoraj mesec dni. Končno j« podjetje pristalo na pogajanja, katerih rezultat je bil. da so se osnovne plače do 24 din povišale za 2 din, a nad 24 din dnevno pa za t.50 din. Akordne postavke na žagi, skladišču, tovarni tanina in pri destilaciji, pa so se povišale za 5%. Akordne postavke za razkladanje in nakladanje so se povišale od 20 do 50%. Vajencem, ki narode pomočniški izpit, .sc je povišala dnevna plača od 18 do 22 din. Vsi delavci brez razlike imajo po šest mesečni zaposlitvi (travico do dvudnev-nega plačanega dopusta. Podjetje bo nabavljalo za vse delavce moko in koruzo po nabavni ceni. Delavstvo je doslej dobivalo dežne plašče /a polovično ceno, sedaj jih bo pa dobilo brezplačno. Dosodit j je v teni podjetju imel večino ORS, t. j. Organizacija Vilka I Ig -ramine. Vse delavstvo pa je korporativno prestopilo v II RS. MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR DELAVCI! Najcenejše in najhitrejše prometno sredstvo je dobro kolo znamk »Diirkopp«, »Triumph«, »An -strodaimler«, »Vesta« in »Miffa«, ki jih dobite tudi na obroke samo pri Cirilu Kmetiču v Dobu lt* pri Domžalah. PRIHRANKE vlagajo delavci v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/L