r, Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inocemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA List slovenskih,delavcev v Ameriki. P3' | The largest Slovenian Daily in | the United States. □ Issued every day except Sundays »and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbs Post Office at New York, H. Y., under Act of Con^rsas of March 3. 1879 NO. 287, — ŠTEV. 281. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 7, 1923. — SOBOTA. 7. DECEMBRA 1929. TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVII. _ LETNIK ^ XXXVII. MEHIŠKA REPUBLIKA NA PRAGU NOVE REVOLUCIJE PORAŽENI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT VASCONCELOS IZDAL MANIFEST NA NAROD Poraženi kand'dat ima baje na razpolago dovolj denarja in drugih sredstev za oboroženo vstajo. Manfest poziva vse Vasconcelosove pristaše, naj nasprotujejo vladi novoizvoljenega predsednika Ortiza Rubia. S AN ANTONIO, Tex., 6. decembra. — V Mehiki je začelo zopet vreti, in kot vse kaže, ne bo mogoče preprečiti nove revolucije. Dr. Francisco del Rio Canedo, bivši tajnik Jose Vasconcelosa, ki je bil poražen pri zadnjih volitvah je objavil, da je na razpolago dovolj denarja in drugih sredstev za oboroženo vstajo. Obenem je objavil vsebino mani£esta, ki je bil podpisan dne I. decembra v Guyamas v državi Son-nori. Manifest poziva vse pristaše Vasconcelosa, naj nasprotujejo vlac?i novoizvoljenega predsednika Ortiza Rubia, ki se mudi sedaj v Združenih državah. Canedo je slovesno izjavil, da revolucijonarji niso dobili nikakega denarja iz Združenih držav. — Mi imamo dovolj denarja, — je izjavil. — Nam ni treba nikogar prositi miloščine. Soglasno z dr. Canedo, bi dobil Vasconcelos pri volitvah 95 odstotkov vseh glasov, če bi se volitve pošteno vršile, V manifestu je rečeno, da je edini postavn: predsednik mehiške republike Jose Vasconcelos. Vse oblasti, pa tudi armado, ki podpira sedanjo vlado, bo zadela stroga kazen. Takoj ko bo Vasconcelos organiziral svoje sile, se bo dal zapriseči kot novi mehiški predsednik. POSLEDICE NAJNOVEJŠE ODREDBE Trije so bili aretirani, ker so vedeli za kršitev pro < hibicjske postave,* p a niso hoteli javiti kršilcev. NAPAD NA AMERIŠKI KONZULAT IZGREDI NA HAITSKEM OTOČJU Poljski komunisti so p ro Ko je bilo proglašeno voj- testirali proti ameriški no pravo, so se usluž- intervenciji v kitajsko • kenci carinskega urada ruskem sporu. — Polici- j nekoliko pomirili, ja j e razgnala demon strante. VARŠAVA. Poljska, G. decembra. Včeraj zvečer je začele, skupina ko- PHILADELPHIA. Pa., 6. dec. — Najnovejša suhaška odredba določa. da je kriv tudi tisti, ki pozna kršilca osemnajstega amendmenta, pa ga ne javi. Prve žrtve te odredbe so Louis Wenzler. bivši lastnik Ice and Beverage Company; Samuel Marks. To se je zgodilo po demonstraci-predsednik družbe, in Leon Lebo. ki- ji. na kateri so udeleženci prote- je delničar te družbe. Aretirani so bili zaeno z Leonom Morshbackerjem in Samuelom Brittonom. Obdolženi so. da so se zarotili proti suhaški postavi in da so podkupovali suhaške uradnike. Pridržani so bili pod S3000 jamšči-ne. Obravnava proti njim se bo vršila dne 21. decembra na temelju cbdolzbe, cfa so dobro vedeli, da je bila prohibicijska postava kršena da pa tega niso sporočili oblastim. Agentje zatrjujejo, da so izdelo- PORT AU PRINCE, Haiti, 6. dec. Na tukajšnjem otoku so se nitio vrnile normalne razmere, potem ko so ameriške oblasti proglasile vojno pravo. To je bilo baje potreb-munistov metati kamenje v poslop- } „ je tukajšnjega, ameriškega gene rahiega konzula. stirali proti Združenim državam, ker so skušale posredovati v rusko-kitajskem sporu. Komunisti so potili več šip. pred-no so jih policisti razgnali. Demonstranti so oddali tudi voč strelov, pa k sreči ni bil rr.hče ranjen. Nadaljoe skupine komunistov so demonstrirale pred vladnim poslopjem ter pred jetnišnico. KITAJCI VALE VSO KRIVDO NA RUSE COMM. BYRD BAJE V SLUŽBI ČASOPISJA Kitaj, poslanik v Wash-j Norveški raziskovalec ingtonu skuša ovreči ru- j pravi, da ve javnost več sko trditev, da se Rusi o poletu nad Južni tečaj bore le zato, da obranijo same sebe. vali v tovarni močno pivo ter ga pošiljali svojim odjemalcem. i MOSKVA. Rusija. 6. decembra. Prohibicijski - administrator Sa- j Uradno glasilo* "Izvestja" bi rado muel Wynne je izjavil, da so suha- ' izvedelo, zakaj so Združene drža-ški agentje sprejeli podkupnino ter ve baš ta teden nastopile in zakaj j 1915. v svrho da se zajamči stabil-izročili denar njemu. i so molčale meseca junija, ko je Ki- j nost vlade, je poveljnik ameriških _____ ;_____npt rwvtriln rvHrprtHo no vsledtega, ker so bili trije Ame-rikanci napadeni tekom izgredov, ki so bili posledica stavke carin- j skih uslužbencev. Čeprav je vladal povsod še pre- j cejšen nemir, niso kazali nikaki | znaki, da bi se obnovili včerajšnji ■ izgredi, ki so se omejevali večinoma J na to mesto. Položaj v notranjo, ti otoka je še j vedno resen. I Neki ameriški zrakoplovec. ki je ' | vprizoril nad otokom poizvedoval-J ni polet, je sporočil, da se je zbralo tiri Aux Cayes več tisoč ljudi. Vladne oblasti so najele stavko-kaze. da nadom^te stavkarje. Uslužbenci Narodne banke so proglasili 24-urno simpatijsko stavko. Čeprav je bojno pravo uveljavljeno že izza podpisanja pogodbe leta j DOUGHERTY DOSPEL V RIM RIM, Italija, Kardinal 6 Dougherty, Philadelphije. je dospel GENERAL ČANG KAJŠEKJE RESIGNIRAL Nankinški državni svet je je bil obveščen, da je odstopil predsednik nacionalistične vlade. —-Sovjeti in vstaje so o-grožale režim. TOKIO, Japonsko, 6. decembra. Tukajšnja Nippon Dempo časniška agentura je dobila iz Nankinga poročilo, da je general Čang Kaj-Šek, načelnik nacionalistične vlade na Kitajskem, obvestil eksekutivni odbor, da je odstopil. Iz istega vira se je izvedelo, da je hil sklep Čang Kaj-Seka posledica poročil o obnovljenih vstaških delavnostih v južnem delu Kitajske, kjer so čete iz Kwangsija pretile poraziti nacionalistično vlado v Kantonu. Malo je manjkalo, da ni pričet-kom tega tedna postala narodna vlada žrtev zarote. Zarota je bila osnovana v Puko-vu ter se je kmalu razširila do Kantona. Položaj vlade je postajal vedno bolj resen, posebno radi kitaj-sko-ruskega spora v Mandžuriji. Nekateri opazovalci so mnenja, da Je bil Kaj-Sek izpostavljen največji krizi v svojem režimu, ko se Je Kitajska skušala pogajati s sovjeti. DVERTISE "GLAS NARODA" KOEHL BO POLETEL V AFRIKO BERLIN, Nemčija, 6. decembra. Kapitan Hermann Koehl, trans-atlantiški letiec, je izjavil danes, da bo organiziral in načeloval prvi leteči misijonarski ekspediciji v Afriko spomladi prihodnjega leta. Rekel je, da se je že naveličal izjavljati vedno: — Enkrat junak, vedno junak — in da pričakujejo prijatelji od njega, da bo storil še dosti slavnih činov. decembra. — nadškof iz danes v Rim iz Združenih držav ter upa o-stati tukaj do konsistoriia. ki se bo vršil dne 16. decembra. Kardinala Dougherty-j a so obiskali v hotelu številni visoki prelati, med njimi tudi kardinal Cerretti. Dougherty je naprosil za avdiienco pri papežu, ki ga želi videti čimpreje. I tajska zaplenila kitajsko iztočno j železnico. Če je bila akcija Zruženih držav posledica enostranske informacije iz kitajskih virov, ker nimajo Združene države nikakih stikov z Rusijo, je ameriška vlada nastopila proti Rusiji ignorantno. Amerika ni prijateljica Rusije. Združene države so izgubile vsako pravico za posredovanje v rusko-kitajskem sporu. OPERIRANJE S POMOČJO ELEKTRIKE PARIZ, Francija, 6. decembra.— francoski znanstveniki so si starih vprašanje, kdaj bo električna skra nadomestila nož pri operaci-ah bodočnosti. To se je zgodilo po /peraciji, ki je bila izvršena na lochenoes kirurgični kliniki. To o->eracijo so zasledovali številni od-ični zdravniki ,ki so pozneje 4zja-'ili, da bo postal ta način operacij splošno uveljavljen v bodočnosti. SOCIJALISTi V C0LUMB1JI AKTIVNI BOGOTA, Colombia, 6. dec. — Revolucijonarna socijal. stranka je objavila danes tukaj ime svojega predsedniškega kandidata. To se je zgodilo baš ob obletnici, ko so zaštrajkali delavci na bananskih nasadih in ko je vojaštvo usmrtilo večje število štrajkarjev. Vlada je odredila podvojeno paž-njo, da prepreči možne nerede. čet še pooetiilo odredbe. Ko so se pričeli nemiri, je bilo v i carinskem uradu aretiranih šest- j intrideset oseb. I LINDBERGH ODLETEL. DA IŠČE POŠTNEGA PILOTA CLEVELAND, O., 5. decembra. — Petnajst aeroplanov, kojih nekateri so pilotirani od najslavnejših letalcev, med njimi tudi A. Lind-bergha, bo odletelo jutri zjutraj, da poiščejo Thomas Nelsona, poštnega letalca, katerega pogrešajo že izza pondeljka. Iskanje BEOGRAD IMA EPIDEMIJO LEGARJA BEOGRAD, Jugoslavija, 6. dec.— To mesto trpi na ostrem izbruhu legarja. Nekako tristo slučajev je v bolnicah, dočim se jih zdravi na domu nekako enako število bolnikov. Ni za enkrat še znano, na kakšen način se je razpasla bolezen. POČAŠČENJE ŠKOFA BRENTA ŽENEVA. Švica, 6. decembra. — Spominsko ploščo za škofom Henry Brentcm so odkrili tukaj. Poje organiziral ; mežni škof Brent je umrl v Lausan-danes L. Smith, divizijski manager ■ nu zadnjega marca in spominsko National Air Transport. $500 na- i ploščo so posvetili v navzočnosti grade je bilo razpisanih za onega, ! številnih Amerikancev ter tudi Anki bo našel letalca. I g leže v. WASHINGTON. D. C, G. dec. -Kitajski poslanik Wu je objavil seznam obdolžitev, s katerimi skuša ovreči rusko trditev, da se moraio Rusi branili pred Kitajci ob man-džursko-sibirski meji. Poslanik Wu zatrjuje, da ni noben kitajski vojak stopil na ruska tla. Po njegovem mnenju bi bila najboljše, da bi kaka nevtralna sila preiskala resničnost njegovih trditev. — Rusija se je že od prvega priče tka posluževala sile, da uravna spor radi kitajske iztočne železnice. — Boljševiki so napadali Kitajce na kopnem, na vod{ in iz zraka. Vsi ti napadi so se vrnili na kitajskem ozemlju. — Kitajci so imeli velike izgube, in tudi civilno prebivalstvo zavoje-vanega ozemlja je trpelo veliko škodo. — Kitajska vlada pa se je zavedala svojih dolžnosti, ki jih ima, ker je podpisala Kelloggovo vojno po-pogodbo, ter se je kljub skrajnim provokacijam držala le samoobrambnih odredb. — Kitajsko vojaštvo ni niti v enem slučaju prekoračilo ruske meje. Ker pa izjavljajo sovjeti, da so Kitajci odgovorni za vojno stanje, namerava kitajska vlada imenovati posebno komisijo, ki bo preiskala, kdo je v resnici odgovoren za polož. i, ki je zavladal na meji. — Kitajska vlada je pripravljena predložiti celo zadevo nevtralcem kot je to običaj pri miroljubnih u-ravnavah. — Kitajska vlada je bila vedno pripravljena dokazati, da se točno drži Kelloggove proti-vojne pogodbe, dočim vodi sovjetska vlada proti Kitajski dejansko vojno. kot pa vesta Byrd in njegov pilot Balchen. BERLIN, Nemčija, 6. decembra. Znani norveški polarni raziskovalec major Gran je rekel, da je bil polet na Južni tečaj, ki ga je vprizoril commander Richard Byrd v prizor j en kot senzacija ameriškega časopisja. Gran ki je spremljal Scotta na njegovi ekspediciji, na Južni tečaj, je izpremenil svoje urvotno ugotovilo. v katerem je izrazil dvom, da je Byrd poletel preko Južnega tečaja. Major Gran pravi: — Prav nič ne dvomim, da jc-Bvra poletel preko Južnega tečaja. Trdil sem le, da ni poleta pravilno opisal. Polet je bila izredna senzacija za ameriško časopisje. In ke; poznam prihologijo ameriškega naroda. moram priznati, da je bil polet potreben. — Pripomniti je treba lud, da ie spremljal Byrda ameriški časniški j poročevalec, vsled česar se ni ču-I diti, da ve ameriška javnost o poletu več kot pa vesta Byrd in nje-" gov pilot Balchen. PAPEŽ INŠPICIRAL MOZAIK VATIKAN CITY, Vatikan. 6. dec. Papež Pnj XI. je obiskal danes vatikanska mozaična dela ter si ogledal dragoceni možak Brezmadežnega spočetja, katerega sestavljajo za katoliško vseučilišče v Washing tonu. Papež je rekel, da mu stva. zelo ugaja ter je čestital ravnatelju naprav za izvrstno delo. V teku pn: dni bodo poslali mozaik v Združb ne države. Naročite se na "Glas Naroda" -največji slovenski dnevnik v Zdru ženib državah. ^MlHII^^^^IM^m^WMMHg—UWHBPOni^ MCtrtmMiKlijmiBI WtrPrW HIT Wlft, fciSfitfttife', EKSPLOZIJA V WASHINGTONU MACMURRAY ZAPUSTIL JAPONSKO JOKOHOMA, Japonska, 6. dec. — John Van MacMurray, ki je pred cratkim dovršil službo kot ameriški psolanik na Kitajskem je odpotoval danes v Seattle, Wash., na parniku MacKinley. Malo pre dno je odpotoval, je pogostil ameriškega poslanika Baron Ki j uro Šidehara, minister za ^zunanje zadeve. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem I ceniku: v Jugoslavijo Dim. B00 ........ $ 9.80 1,000 ,....... $ 18.40 8,600 ........ $ 48.75 H 8,000 ........ 8 »0.50 * 10,000 ........ $180.00 Ux M ▼ Italijo 188 ......................f 8.78 800 ........fll.8« 800 ......................$16.86 800 ...................$27.40 1000 ......................$54.24 8tranko, ki nam naročajo itplačila * ameriikik dolarjih, opo- , »arjamo, da smo vsled sporazuma t nahm sv«sam 9 tiartm kraju v stanu enižati pristojbino ta tQka it plačila od 3% na 9% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. 60c; Nedavno tega se je pripetila v neki trgovini v Washingtonu. D. C., velika eksplozija, ki je zahtevala več Človeških žrtev. Na sliki vidite ognjegasce, ki spravljajo ranjence in mrtvece izpod razvalin. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj naveden«, bodiel v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoje. Pri velikih na** olih priporočamo, da ee poprej s nam eporazmmet« fled* načine nakazila. 1 IXPLA&tkA PO POftTI SO REDNO IZVRŠENA V DVBft DO TRM TIDNil NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER f A PRISTOJBINO 75o. SAKSER STATE BANK OOBTLANDT STREET, Ttlophonot HMW XOMK, WL B. 9889 3s . _ • -aty :-.. -.f-ar «G L NEW YORK, SATURDAY. DECEMBER 7. 192!» The LARGEST SLUTENE DAILY In O. S. L **Gias Naroda" Owned and Published by SLOVE NIC PUBLISHING CO MP ANT (A Corporation) frank Bakser, President Louis Benedlk, Treasurer i Čudna objektivnost. 22-letni delavec Vilko Vreček, stanujoč Za gradom, jo je mahal Place of business of the corporation and addresses of above officers: | ob poldevetih zvečer po Kapucin-HC W. 18th Street, Boroufh of Manhatan, New York City, N. Y.*jski ulici proti kapucinskemu mostu. Spotoma je srečal 50-letnega krošnjarja Majetiča Jakoba z Brega, stopil brez besed proti njemu in ga udaril s pestjo po glavi, da je " 6 LA 8 NARODA" __(Voice of the People?____ Issued Ererv Day Except Sundays and Holidays. Z% celo leto velja Ust In Kanado ___ Za pol leta----.<------ četrt leta _________ Ameriko -.....-$e.oe _____$3-00 Za New York za celo leto-----*7.00 Majetiču odletel klobuk z glave. V Za pol leta --------------------.$3.50 tem je Vilko opazil, da se bliža oko' Za Inozemstvo za celo leto----i postave in jo je urnih krač popi- ! ..$1.50 Za pol iefca ______ Subscription Yearly $6.02. Advertisement on Agreement. Huj hal po Savinjskem nabrežju proti 'Zavedni. Vilku žilica kar ni dala miru in ob pol 12. ponoči se jc "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzema nedeli in praznikov. ipcjavii pred hišo Mihelčiča na Bre- ------— oeo« wlJ sTbl^!^ Na cesti je našel novo žrtev v 'osebi Alojzija Rajniša z Brega. Vil- je urno podrl na tla in ga Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. jtevoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, j trosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo k dobrodelnim' Tod,a ffntje' med katerimi jeAbil 1 1 najbolj kerajzen neki Jakob Ze- III narodnim nainenoni. jbola s Hrabovškega vrha. niso od- Katerini dobrodelnim in narodnim namenom, pa do" .-edaj št* ni bilo natančno definirano. Kolikor je nam znano, je med prejemniki edinole ula mIo slovenskih soeijalistov. Oe bo skušal Frank Y>idinar izvesti splošno glasovanje vseh darovalec v, bo naletel na velike težkoee. Že večje težkoče bi pa nastale, če bi javno glasovanji samo na tovariša, s katerim pojd> enake slave, vsled njegove zdravil- Ker se že božični prazniki približujejo. voščim vsem vesele prazni-kc in pozdravim rojake širem Amerike, Petra Zgago pa povabim, naj pride enkrat v Chicago, da se osebno spoznam ž njim. Jaz mislim, du mora imeti jako debelo glavo, ker nehali in so na vsak nači hoteli ? Rozmanom malo porešetati. Zaleteli so se proti njemu. Rczman pa je skočil n3glo v kot na klop in hotel uiti iz krčme. Fantje pa ga niso pustili, nakar je Rozman prosil gostilničarja, naj jih pomiri. Pa tudi gostilničarjevo prizadevanje jc bilo brezuspešno. Ko je hotel j ne možnosti za želodte in je prava sreča za ljudi, ki trpe na želodcu. Preskrbite si naš stenski koledar zas.onj od vašega lekarnarja, ali pa pcšljite 10c za poštne stroške vedno toliko pogrunta. na naslov: Joseph Triner Co., Dept. 72, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111- I Adv.; Frances Laurich. zastopnica. , , . j , . . w., . .Rozman mimo vrat. so mu lantie določilo* najse denar uporabi za podporo nasili zatiram b j ^^ pot v silobranu je ^^ nil nož iz žepa in začel z njim mahali krog set?. Zadel je pri tem bratov v Priinorju. Materijalno jim s skladom ne moremo pomagati, ker je na*ih zatiranih bratov preveč, denarja v skladu J. K. Z. pa premalo. Vsak naš poskus, da se direktno ali indirektno vmešavamo v Mils.soli ni j evo politiko, bi imel za posledico š< večje zatiranje slovenskega »naroda v Primorju. Vsi naturaliziruni Jugoslovani v Ameriki, oziroma Amerikanei jugoslovanskega rodu bi ne mogli pripraviti ameriškega državnega departmenta k oficijelnemu posredovanju. Mussolini je zaenkrat absoluten gospodar v Italiji, in v njegov delokrog se niti jugoslovanska vlada noče vtikati, Uasi bi bila to storiti njena moralna dolžnost, ker so zatirani ljudje na Primorskem Jugoslovani po krvi, po jeziku in rodu. V Evropi je društvo za zaščito narodnostnih manj" šili. Žetolo v levo roko, mu prerezal žilo odvodnico, poleg tega pa je do- j bil fant tudi sunek v trebuh. Kljub j takojšnji zdravniški pomoči je drugi dan podlegel težki poškodbi. Po krvavem dejanju je Rozman pobegnil, pa so ga že naslednjega dne orožniki od Sv. Trojice prijeli in I pripeljali v sodne zapore v S. Le- ! nart. Krvav pretep v Framu. 17. novembra zvečer so se zbrali pri gosUlničarju J. Pliberšku nad Fr a mom vaški fantje in deklsta. Vino jim je kmalu stopilo v glavo, začeli so se prerekati in izzivati, baseda je dala besedo, psovka je sledila psovki in končno je nastal i splošen pretep, v katerem je bilo sedem oseb ranjenih. Kolovodje pretepa sta bila men- i Slovence zastopa v njem primorski rojak dr. Wilfan, da logar Anton Kukovec. ki je pri- pa jih le zastopa, pomagati jim ne more. Edinole kak nenadni državni preobrat v Italiji jih za" more rešiti. v Mi j z Amerike .ne moremo pripravljati tega prevrata. Priprafil in završil ga bo italijanski narod, ko se bo naveličal bremen, katera mju Jfatisšolmi nalaga. Te besede naj bodo nekak komentar k Vidmarjevemn članku. •. v *r J* K, L t fc , ^ . ^ . . ORTIZ RUBIO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH MEXICO CITY, Mehika, 5. dec. Izvoljeni predsednik Pascual Ortiz Rubio se nahaja sedaj že v Združenih državah in tukajšnje politične aktivnosti so za enkrat popolnoma prenehale. Jgjegovi pristaši še vedno vztrajajo, da'ni Ortiz* Rulolc še izčrpal vseh postavnih virov glede trditve njegovih nasprotnikov, da je zmagal pri volitvah s pomočjo sleparije in pravare. IZGREDI SOLUNSKIH DIJAKOV ATENE. Grška, 6. decembra. — Dijaki solunskega vseučilišča, ki niso zadovoljni z opremo v šolskih sobah, so se oglasili včeraj pri dekanu ter zahtevali izboljšanje od o^llsti. Potisnili so nazaj orožnike, ki so bili poklicani, da jih razpršijo. Koriečno so morali poklicati celo škadron kavalerije, da je razpršila dijake. _ šel z nabito vojaško puško v gostilno ter opekarniški delavec Ludvik Lešnik iz Slivnice, ki je imel pri sebi bodalo. Oba sta imela s sodiščem, policijo in orožniki že ponovno opravka. Pijani fantje sc izgubili vso razsodnost. Med pretepom je nenadoma počil strel iz Ku-kovčeve puške, obenem pa so se zabliskali noži, po zraku so frčali stoli in kozarqi Ženske, zaradi katerih je prepir najbrže nastal, so se prestrašene raz be Žale iz gostilne, t upa tanj je dobila kakšna tudi mimogrede udarec po glavi. GosUlničar Pliberšek je hotel razgrajače pomiriU. pa je slabo na- j lezeL Med splošnem pretepom je dobil 14 sunkov z nožem, oplazil pa ga je tudi strel po glavi. Hudo ranjen je bil nadalje 21-letni posestnikov sin Jože Napast iz Ranč, ki ga je nekdo z nožem sunil v levo roko .^katero ima tudi prestreljeno. V pretepu je bilo, kakor rečeno, vsega skupaj ranjenih sedem oseb, ki pa so vse zbežale. Samo Na pasta in Pliberška so z rešilnim avtom KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1930 so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjigza 50 KNJIGE SO NASLEDNJE: VODNIKOVA PRAT1KA vsebuje veliko zanimivosti iz naravoslovja, narodopisja, fizike ter razne dragocene nasvete za hišo in dom. V BORBI ZA JUGOSLAVIJO Ta knjiga bo posebno zanimala ameriške Slovenca, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno zavzemali za Jugoslavijo. LECTOV GRAD — je zanimiva povest KOZAKA. mladega pisatelja J V Š A ZGREŠENI CILJI bodo zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov za svojo povest globoko i/. življenja. Za pošljemo slehernemu omenj-ene štiri knjige in SL0VENSK0AMER1KANSKI KOLEDAR z* leto 1930 . ki je letos izredno zanimiv. ^ KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18 Street New York, N. Y. Kakor znano, se na Ruskem postopno uvaja "nepretrgani teden ' s 7 delavniki. Od 1. nov. velja v Moskvi za vse državne urade in po državi podpirana gledališča (tudi tludožnike«. A vladni odbor za to reformo se še vedno ne more zedi-viiti glede novega koledarja, ki bi latrl vsak spomin na nedeljo. Od iraja je odbor predlagal sledeča lepa imena: zvezda, srp, kladivo, snop solnce i. dr. »namesto ponedeljka. !orka itd.t a predlog je naletel na ogorčen odpor. Organ delavcev — '"Trud" vprašuje "Ali ne bo pre-faedasti slišati: solnca nam ne smete zasesti, na ta dan smo določili svojo sejo. v zvezdo pa imamo gledališko predstavo itd.? Razen nesmiselnosti oživljajo ti stavki pogansko vero v solnce in zvezde." — tsti list predlaga druga, bolj zavedna imena: pelitdan . dan komunistične omladine i sreda • itd. Večinoma pa so delavci za to. da bi sploh izgubili dnevi svoje označbe: stare so neumestne, a nove bi povzročile zmedo. Boljše bi bilo pisati in govoriti samo: 16. XI. t. I. ali 1. V prihodnjega leta! A na ta način bo lahko nastale pomote in ljudstvo sploh ne bo hotelo govoriti samih številk. Zato predlaga v "Trudu ' samem neki drugi dopisnik, da bi obdržali dosedanja imena in črtali samo soboto pa nedeljo, ker sta židovski in krščanski praznik. Potem bi imel teden samo pet dni in bi sledil petku vedno takoj ponedeljek.. . POTUJOČA UNIVERZA V Parizu se zdaj mudi na obisku ameriška potujoča univerza. Šteje samo 62 slušateljev, kajti vsak mora plačati po 150.000 Din za šest mesečne potovanje okoli sveta. Sli-čnega razkošja si ne more vsakdo privoščiti, celo v Dolariji ne. Z dijaki vred potuje 8 profesorjev. En teden si ogledujejo tuje kraje, naslednji teden pa se vršijo predavanja in izpiti. Dijaki so prispeli z železnico in letali iz Bruslja. Za er. teden se ustavijo v Grenoblu. kjer bodo imeli predavanja. Odtod potujejo v Napolj in na Grško. PRVA ŽRTEV Pariški mestni svet je sklenil i-menovati neko prometno ulico po kaplarju Peugeotu. ki je poginil kot prvi francoski vojak na fronti. Peugeot je pri službenem obhodu slučajno prekoračil nemško mejo in ga je dne 2. avgusta 1914 ustrelil nemški kapitan Mayer. To se je zgodilo 30 ur pred uradno vojno napovedjo. samomor izumi- telja Čudaka Na Dunaju je izvršil zelo čuden samomor penziionirani strokovni učitelj Karel Czerny, izumitelj "letečega motornega kolesa". Na tla je problil budiljko. jo naravnal take. da bi morala zabrneti ob 8. zjutraj, na ključ za navijanje brnilne naprave je rpitrdil kos vrvice, tako da bi se morala med brnenjem navijati na ključ, na drugi konec vivice je privezal zamašek, ki ga je vtaknil v cev plinske napeljave in je legel spat. Naprava je funkci-jonirala tako dobro, da ga je našel zjutraj neki njegov prijatelj Zv? mrtvega. Iz poslovilnih pisem, ki so jih našli. ni razvidno, kaj ga je gnalo v smrt, bavil pa se je z mislijo na samomor že dolgo let. Hotel ga je izvršiti na ta način, -da bi nihče ne našel njegovega trupla, vendar mu je za izvedbo te ideje manjkalo denarja. Pred smrtjo je uničil vse svoje spise, edino načrte za svoj leteči motor je ostavil društvu, ki je nabila s članskimi prispevki sredstva za dograditev prvega modela in ki mu je bil Czerny predsednik. Že pet in dvajset let se je bavil s tem izumom kot pravi fanatik, a ga ni mogel javno uveljaviti. Izum je ob stajal v tem. da bi dal navadnemu motornemu kolesu nekakšna ptičja krila, ki bi se gibala s pomočjo posebnega motorja in dvigala kolo z vozačem vred v zrak. Na Dunaju je vzbudila njegova stoična smrt veliko senzacijo, čeprav .si je ni želel. Bil je tam namreč precej popularna osebnost. j Peter Zgaga M mmmmtmmimm ibih—hiihimii i i Dva prijatelja se srečata na u-uiici. — Kako se počutiš? — vpraš-prvi. — Hvala, že gre! Postal sem srečen papa. — Kaj? Čestitam! Kako pa s tvojo ženo? — Ah. ona se počuti zaenkrat dobro in upam. da ne bo zvedela, da sem papa. ^ — Od kod pa prihajaš pravzaprav, možiček? — Pametna žena nikoli ne vpraša. kaj počenja njen mož. — Toda pameten mož sme vprašati, če njegova žena.... — O, draga ženica, pametni možje se sploh ne ženijo. V družbi nanese pogovor na ljubezen in zakon. Mlad zakonski mož pravi: — Zaljubljen sem bil v svojo ž -no kakor maček, obletaval sem jo kakor metulj v ljubezni sem b:l zvest kakor pes. v splošnem pa bedast kakor osel. — Izvolite me ostriči. Ali naj odložim ovratnik? — je vprašal ple-šec brivca. — Seveda gospod, ^jo^ujc lahko obdržite na glavi. — se je glasil oatrovor. V skoro vsakem dopisu čitam neumestno opombo: — Pa še z.gaga naj pride k nam. da se uomo malo pcveselili. Vabijo me v vse mogoče kraje in prostore. Ne vem, če delajo to namenoma ali pa kar tako. Le redki so pa tisti prijatelji, ki se človeka v sili spomnijo. J Ko o vsem tem premišljujem, se mi poraja v duši vprašanje: — Hej. Zgaga, zakaj te pa ni po-' leti nihče vabil?' Takrat, ko je biia suša in je vsak skrival sodeč v najtemnejšem ko-( tu kleti ter ga meril na kapljice? Lahko je vabiti zdaj, ko ga imajo toiiko, aa jsm je v nekem kraju v Downtown u posode zmanjkalo in i mi kar v -xa.shtubih dovreva. Lahko je vabiti v teh lepih časih. ko pozabijo rojaki, kekšen o-kus ima voda in ko v kleti kozarce z vinom izpiakujejo. Vsa drugačna numara je pa poleti. Takole julija, začetkom avgusta meseca, ko človeka kar zanaša. Lahko je, če te po sv. Martinu zanaša. usmiljenja si pa vreden, če te zanaša ob svetem Jakobu. Kajti o sv. Jakobu ter premetava žeja semintja. j Blagor ti. če moreš v največji 1 suši kam pod streho. Mene je zaneslo v takih trenutkih na Hrib. kjer smo ugibali, kako bo kaj grozdje obrodilo, če je boljše belo ali črno, in po čem da bo. Ugibali smo in gasili žejo z lansko kalifornijsko kapljo. In tako so mi na Hribu neštetokrat pomagali čakati sv. Martina. Čakali smo ga in čakali in pričakali smo ga. Zato naj jim bo iz-srečena prisrčna hvala. To mi je pa povedal neki slovenski gostilničar v Downtonu: — Biznes je slab, zato ker je bilo grozdja dovolj in poceni. Se mi zdi. da bom oštarijo zaprl tja do Velike noči. Pred Veliko nočjo se začno oglašati najprej z praznimi kvarti, potem pa s praznimi galonami. Če bi mogel od Velike noči pa do Malega Šmarna vsem ustreči, bi lah-kdo dobro pil in jedel, tri sizne zaporedoma bi mi ne bilo treba delati in še v stari kraj bi lahko šel pogledat. * Italijani imajo odprto leto in dan. In točijo ga leto in dan, podnevi in ponoči. Kakšna je tista njihova tvarina. pa dosedaj še ni ugotovila moderna znanost. Vedno nekoliko motna, pošastno močna, toda zdi se mi. da je bolj z zlodjem kot pa z grozdjem v žlahti-Vse mogoče stvari vidiš po nekaterih italijanskih prostorih, le tega ne, da bi grozdje mastili ali pa prešali. mBsammBmmmmmmsm _ ■ ___ ____ "OLA!! NARODA* ~ ■ NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER ?, 19*9 The LARGEST fllOTRfl DAILY d 0. A O. L. DOR: MADAME D A VIDSONO V A V petek zvečer prispe iz mest?, monsieur Davidson posetit rr.ada-me Daviasonovo v morskem kopališču na finski obali. Na mizo pride nadevana ščuka. To je za rncnsietira-. Davidsona. Madame Davidsonova je sicer debela dama. drugače pa izobražena in zato gleda nadevano ščuko za-nlčljivo. Nji prineso šunke. • Monsieur Davidson čuti že ob pogledu na šunko nepremgljiv odpor. Prizadeva si sploh ne gledati na te "koščke prašiča" in vpraša žene: — Je to res dobro? Madame Davldsonova se našobi in odgovori samozavestno: — Seveda je dobro. Bolje, nego ta tvoja židovska ščuka. Monsieur Davidson pravi užaljeno: — Židovska ščuka! .. Takole nadevano ščuko so jedli že naši o-četje in dedi in kakšne kupčije so sklepali! Moj oče še vedel ni. kaj jc sunka, pa je obračal v rokah .«totisočake. In les je bil takrat cenejši in dobrih kučij* je bilo več. Pri nadevani ščuk se je živelo lažje, nege se živi pri šunki Madame Davidsonova molči. Kdo bi se prepiral s takim neizobraženim in zaostalim človekom? kakor je monsieur Davidson! Šele višnjev kom pot je potolažil zakonca. Madame Davidsonova ne vidi v višnjevem kompotu nobenega greha proti veri očetov. Že pri njegovem dedu rabinu so jedli vsak petek pred šabesem višnjev kompot. Zakonca sta slastno jedla višnje in z nebenimi narodnostnimi vprašanji si nista kvarila npetita. Po večerji sta odšla zakonca Davidson na vrt. Madame Davidsonova se nenadoma stisne k mcnsieu-ru Davidsonu, diha mu toplo v j-braz in zašepeče nežno: — Poljubi me, mili moj! Monsieur Davidson jo začudeno pogleda. — Kaj? Kaj praviš? Poljubi me, — zašepeta ma-dame Davidsonova znova strastno. — Poljubiti?! Kaj si znorela? — Zdaj ti diši šunka, zdaj zopet poljubi! Kdo je pa šc slišal, da bi pošten žid kar tebi nič menič nič začel poljubljati ženo pri belem dnevu? — Prvič zdaj ni beli dan, temveč bela noč, — pravi srdito ... — No torej pri beli- noči ... — A drugič: vsi izobraženi možje poljubujejo svoje žene. Tamle nasproti nas stanuje nekak umetnik. za nami pa provizor iz lekarne. In da vidiš, kako ti oba poljubljata svoje žene! Provizor pokliče vsako minuto ženo in ji pritisne poljub. A ta umetnik, ta je šele tič .... Skoro bi lahko rekla, da se od ust svoje žene sploh ne odtrga. Vidiš. to so izobraženi ljudje. Ti razumejo, kako in kaj je treba, če je človek v kopališču. Monsieur Davidson skomigne z rameni. — To so lepe reči! Človek prispe iz mesta utrujen in vesel, da si ob morju oSpočije, a tu imaš!.... Tu ga j čaka nova muka ... ženo naj po-j ljublja. Nc, pa naj bo. — Danes sem se kopala, da je bi-■ lo veselje. — pravi s pritajenim g lase m. — Voda ima 19 stopinj Reamura. Od sile je topla. Mcnsieur Davidson molči. Ta i "Reonir" v ženini izgovarjavi mu ne ; ugaja. Vsak dan je bolj izobražena,' kmalu se ne bo več brigala za go- ; spodinjstvo. Madame Davidsonova pa nada - ( ljuje: — Tu se kopljejo vsi na plaži. — A kje se kopljejo Židi? — Židi tudi na plaži. Tu ni no- j benega judofobstva. — Kako0 Židi tudi? Koliko pro- ] centov jih pa puste tja? Moževa vprašanja so madame j Davidsonovi neprijetna. Vedno imaš v glavi same pro- j cente.... Tu je izobražena družba, j tu rasnih predsodkov ne poznajo, t med Židom in nežidom ne delajo 1 nobene razlike. Monsieur Davidson maje z glavo. Je izkušen žid, preživel je na svetu i že nad štirideset let in ve. da na ■ vsem svetu ni kotička, kjer bi ne. delali razlike med Židom in neži-: ^om in kier bi ne veljala procent- j na norma. Vendar pa noče dražiti žene noče se z njo prepirati takoj prvi večer. Madame Davidsonova pa.čuti nje- , gove očitke tudi brez besed in zato zagodrnja srdito: Vsi se kopljejo v kostumih. — Kaj praviš? V kostumih?! To- | rej v suknjičih in hlačah. — Bože moj. kako si zabit! Saj i so vendar posebni kostumi za go-spode in posebni za dame. Tole tu , ostane golo. Madame Davidsonova pokaže,' kje vse ostane človek nag. — Saj se kopljejo gospodje in dame skupaj. — In ti se tudi koplješ? — Seveda. Kai sem slabša od drugih? Lekarnarjeva se koplje, u-metnikova žena se koplje in tudi zdravnikova. Zdravnik bo že vedel, kaj se sme in kaj ne. Če zdravnik dovoli svoji ženi kopati se z moškimi, bo to pač potrebno za zdravje. — Hm ... hm. .. maje monsieur Davidscn z glavo, madame Davidsonova pa nadaljuje: — Po kopanju pa sedimo na o-bali. Prihaja mlad gospod, pesnik je in zato piše verze. Obeduje in piše verze, večerja in zopet piše verze. Celo ponoči jih piše. .. — A kaj počenja sicer? — Saj ti pravim, da piše verze. — To sem že slišal Toda vprašam te od česa živi.... Morda kup-čuje z lesom ali pšenico. Verzov vendar ne more nakladati na vagone. Pa tudi če bi jih. kam naj jih pošlje? — Ničesar ne razumeš. Verzi se tiskajo v novinah in zato se plača. A njegovi verzi so vsi na ljubezen. Prispevateljem za J. R. Z, Božična nakazila ZA VASE sorodnike v domovini. Priporočamo Vam, da nam Vašo letošnjo denarno pošiljatev naročite čim prej, in sicer iz dveh razlogov: želimo, da se denar izplača prejemnikom vsaj en ■-----—*- teden pred prazniki. To Je mogoče le tedaj* če nam naroČite nakazilo še pred koncem novembra. DRUGIČ-iehlno v*«n računati dinarje še po naši sedanji , ni i, ceni. Pred kratkim se je aačela na&upn* dfc-naejev nekoliko dvigati ter je mogoče, da bomo prim«rani povišati tudi svojo prodajno ceno. cer se pa nadamo, da bomo lahko ostali pri sedanji eeni dokler nismo večino božičnih nakazil odposlali. KJER SMO NAJBOLJE PRIPRAVLJENI ZA TOČNO IZVRŠEVANJE VAŠIH NAROČIL, VAS PROSIMO, DA ISTA POŠLJETE NA SAKSER STATE BANK 8? Cortfcndt Street; Ney/ Yprk, Y. Začenjajo se z ljubeznijo in končajo z ljubeznio.... — Aha. torej trguje z ljubeznijo! Gotovo mnogo zasluži, a? — Ne vem. Nisem ga vprašala, oči vidno pa zasluži več kakor ti. Da vidiš, kako se oblači! Včeraj ti pride k meni in pravi: "V vaših o-čeh se zrcali solnce!" Monsieur Davidson naenkrat prebledi. zgrabi ženo za roko in vzklik -ne: — Pokaži svoje prstane! — Evo jih. Seštej jih, če hočeš! Monsieur Davidson je seštel prstane svoje žene in tudi briljante je seštel. Potem se je pomiril in vprašal: — A kje imaš zlato uro? — Ostala je v spalnici na umivalniku. Lahko greš pogledat. Madame Davidsonova vstane in odide demonstrativno na verando. Drugi dan je bil soparen. Monsieur Davidson je dolgo kljuboval vre čini. toda popoldne ni mogel več vzdržati. Vzel je rjuho in milo in ?e je šel kopat v morje. Madame Davidsonova je odšla \ davno pred njim. — Šla se je nadihat svežega zra- t ka! — je pomislil Davidson. — • Ženske imajo rade to. Dostojanstveno je prikorakal, monsieur Davidson na plažo, toda j komaj je prišel, se je obrnil in | zdirjal nazaj, kakor da ge pičil sr- : šen. Ljudje so se spočetka čudili, potem je pa nekdo zakričal: — Rjuho je ukradel. Primite ga! J Več fan tiče v se je pognalo za i njim. Kmalu so ga dohiteli in vpra J šah: — Zakaj tako bežite? — Pustite me! — je zastokal monsieur Davidson. — pustite me, a sami ne hodite tja. Tam se poljubljata mož in ženska.* Fantiči so počili v smeh. Eden se je prijel za trebuh in dejal: — Ha, ha! To bo gotovo madame Davidsonova s pesnikom. Ta dva se po cele dneve _ kijunčkata tam na obali: Monsieur Davidson se je ustavil in vprašal z drhtečim glasom: — Kaj ste rekli? Madame Davidsonova? Moja žena? Fantiči so se še glasneje zasme-jali. — Kaj je niste spoznali? Ta je pa dobra! Ha-ha-ha! Monsieur Davidson je krenil naravnost domov. Lahko bi jim samo povedal pesniško legendo o očetu Abrahamu, ki je vse dolgo življenje samo enkrat, in še to slučajno videl obraz svoje lepe Sare, toda čemu bi jim pravil to£ Ves potrt se je vrnil mcnsieur Davidson domov, a v nedeljo zjutraj je madame Davidsonova vsa objokana pospravljala svoje stvari. Dva Finca sta nosila njene kov-čege in košare na voz pred vra,ti. Na vse prošnje, naj ji ne dela te sramote, naj ostane v vili vsaj do konca julija, je monsieur Davidson osoroo odgovarjal: —Dovolj je tega! Ajistokrata nočem več igrati! Ne potrebujem vile, ne šunke, ne pesnikov! Sem pravoveren žid in žid ostanem. Debele solze so tekle po licih madame Davidsonove. O tirala jih je pridno z leve roko. Desnice si namreč ni upala dvigniti, da bi monsieur Davidson slučajno ne o-pazil, da nima zlate zapestnice z rubini — njegovega darila k prvi obletnici pbroke zakoncev David-sonovih. Na prošnjo Strokovne zveze rudarjev iz Zla bukov ca pri Celju, ki je bila priobčena pred nekaj tedni v "Pros ve ti", sem pL^al v ' Svobodi" dopis, v katerem sem priporočal, da bi ss preostali denar nekdanjega Jugoslovanskega republican skega združenja porabil v pomoč zatiranih goriških Slovencev. Odgovorni faktorji, to je odbor treh članov cd SNPJ in treh od JSZ se na priporočilo niso odzvali, le sugestije je bilo slišati, da bi bil_> najboljše, če bi tisti, ki so prispevali za JRZ ter so še med nami. glasovali, kaj naj se naredi z do-tičnim denarjem. Veliko je bilo že zabavljanja, da se denar ne porablja za svrhe. v katero je bil nabran. posebno zabavljanja, da o-bresti od preostale glavnice vleče "Prcletareo" Bombaž še vedne kraljuje na Jugu. ali njegov prestol se nekoliko maj o pod njim in v par letih ute?-:ie biti prisiljen pripeznati sovia-do drugih mladih "kraljev" bombaža. ki rastejo drugjd po sv?tu. To ie zrno prorokevanja prof. Ea:l C. Case, univerze Cincinnati. Isti činitelji, ki so prispeli k temu. da je južni del Združenih dr-tav postal glavna pokrajina na svetu za pridelovanje bombaža, prispevajo sedaj k zmanjšanju njegovega svetovnega gospodstva in k razvoju tekmujočih bombažnih pokrajin. Ameriški "bombažni pas" »cotton l>elt > je kompaktna skupina rodovitne zemlje s podnebjem, ki se jako podaja za rast bombaža. Ali rodovitnost prsti pojema, in podnebje je bilo ravno tako ugodno za razvoj sovražnikov bombaža. — boli v/eevil in drugih žuželk — kakor bembaž sam. Slabe letine prizadevajo vso pokrajino in utegnejo skrčiti pridelek na polovico, kajti ves pridelek je ena celota. Bombažne pokrajine drugod po svetu pa večinoma riiso prizadete, ako nekje bombažna letina trpi, ker so tako raztresene v manjše in oddaljene skupine. Druga okolščlna, ki ogroža nadvlado ameriškega bombaža, je porast stroškov bombažnih poljedelskih delavcev. Dasi črnec in "siromašni belec" Juga so najslabše plačani izmed vseh poljedelskih delavcev v Združenih državah, njihova mezda je vendar nekolikrat Višja kot ona delavcev na bomba-ževiščih Južne Amerike, Indije, Egipta, Sudana in Kitajske In preseljevanje črncev proti severu k. se stalno vrši, odkar je priseljeniški zakon zaprl duri neizurjenim delavcem Evrope, vedno bolj zmanjšuje zalogo črnih poljedelskih delavcev na Jugu. Britanski pridelci in tkalci bomba-ževin nočejo več, kakor se zdi, biti pcpclncma odvisni od ameriškega bombaža in se prizadevajo, da se čim več bombaža prideluje v mejah britanskega imperija. Tekom zadnjih let sc nastala nova bom-božtvišča v Indiji. Sudanu in Tan-ganijki Tudi egiptska bo.nbafciSča so več ali manj v angleških rokah. Ju/nc-ameriške dežele, zlasti Brazil in Argentina, sv jako prizadevajo. da p- »tan?jo vsaj deloma ne-odvisne, kar se tiče zaioge bemba->a. Tc vse seveda vpliva na nadvlade ameriškega bombaža. Kitajske, ki je eno izmed največjih bombažnih tržišč na svetu, se-j daj prideluje velik del bombaža niž-; je vrste. Prcf. Case je mnenja, da kitajski kmet. ki je drugače največji ; Konservativec na svetu, utegne s časom izboljšati svoje poljedelske j metode in uvesti moderni način ; pridelovanja. Ko se to zgodi, bo Kitajsko potrebovalo veliko manj i bombaža iz tujih dežel« 'KI CENA DR. KERN0VIGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo 52«— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City Rasni: ■ - --T' iraKn.: s ... '.."V iil'it .».".■ ' " '''.i.J3H«« iilfjri r- M " JJ t PRODAM NOVO ZIDANO HIŠO V INDUSTRIJSKIH TRGU DOMŽALAH, SLOVENIJA. —• Visokopritlična hiša ima 3 sobe, kuhinjo, klet, zgoraj 2 sobi s kuhinjo, zidano drvarnico. Hiša je prosta 12 let vsakega davka. Poleg hiše novozidana enonad-stropna stavba, pripravna za dvoje stanovanj ali vsako rokodelsko in strojno obrt. — Okoli hiše je circa 200 kv. m sadnega vrta. — Cena je 200,000 dinarjev. — Natančnejše pogoje stavi lastnik hiše: Alojzij Pfaprotnik, Dpmzale, Slovenija. <2x 6ds7> I š C E SE IZVEŽBANA KUHARICA ZA VODSTVO RESTAVRACIJE V manjšem mestu. Prednost imajo samskf, ali pa ti}di vdore ^ odraslimi otrocL Za pojasnila pišite na: A. SVET, 82 Cortlandt St., New York City. (4x 3,5,7jc9) Mali Oglasi imajo velik uspeh t ^ 0 Prepričajte se! HBjMMPKMMBIMIMI'llfM "^"^tTMi ii i mm i—in b NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 7, 19Z9 LARGEST ILOTOIB DAILY R MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georpi Ohnet. Za Glas Naroda priredil G. P. Smola mladega parčka. (Nadaljevanje.) — Če bi predložili to vprašanje Valanconu. sem prepričana, da bi raj še imel, če bi ga varala kot da bi ga zapustila, seveda, da bi ničesar ne vedel o tem Kar pa se tiče mene, imam, hvala Bogu, zelo malo temperamenta, da bi mogla vprašati, kakšne lastnosti bi moral imeti človek, radi katerega bi lahko varala svojega moža. Ah, moj Bog! Žrtvovati samo sebe, da nudim zapeljivcu užitek, ki bi mi ne delal gotovo nikakega veselja! In vendar se to lahko zgodi in sicer imam pred seboj najboljšo vseh prijateljic, katero sem krvavo pogrešala, odkar Je izginila! Tedaj jo Jc orijela Anina ter jo poljubila na lica. — Torej ničesar ne obžaluješ? — je vprašala zopet ter postala naenkrat bolj resna. — Da, obžalujem, da sem storila hudo svojemu možu! — Da, to je vspričo danih okoliščin neizogibno! A vaš Andrej ... Pripovedujte mi nekoliko o tem mladem kavalirju! Ničesar ne morem za to, a si ga ne morem drugače predstavljal kot v kostumu kralja Karola I ! — On je napr^jn meni skrajno Ijubeznjiv! — To je že nekoliko! Konečno pa ne morete porabiti vsega časa i- tem, da si pravita uljudnosti! In vi sama? Življenje je tako dolgo, če se ga porabi brez namena! Da se ljubi, je konečno le pridtaek! Jaz vem o sami sebi, da bi najino skupno življenje zelo trpelo, če bi preživela ravno deset zaporednih ur v njegovi delavnici, čeprav je on mož, s katerim je mogoče izhajati! — Midva sva drug drugemu vse in raditega se nisma mogla naveličati drug drugega. — Občudovanja vredno! Skoro vam že zavidam! V strasti mora ti-čati torej čudovita snov, katere ne spoznajo navadni ljudje? To je eno pojasnilo za številne sklepe, ki bi ml drlgačc ostali nepojasnjivl! Ta vrsta ljubezni je tako mogočna, da je heobhodno potrebna za življenje! . Vstala Je, ugasnila ogenj v samovarju, nalila čašo čaja ter vprašala povsem mlrr.o, obrnjena proti Anini: — AH želite kapljo smetane? Nato Je poslužila še samo sebe, pustila, kot v zmedi pogovor, katerega je vodila preje. — Valancon dela neizmerno, odkar sva tukaj, — je pripovedovala, ko je sedla poleg prijateljice. — Napravil je že par zavojevanj med tukajšnjimi Amerikankami, — ki hočejo imeti vse njegove portrete. Med njimi ro mične, mlade dame, — pozneje vam bom pokazala njegov ateljej. V istem trenutku so se odprla vrata in plavolas deček, star kake tri leta je prišel noter Ob pogledu na gosta je prišel v zadrego ter rekel z glasom, na katerem se je slišalo, da skriva zadrego: — Prišel sem domov, mama!.... — Ali je bilo lepo zunaj? Kje pa ste bili? — Do vodnega gradu, mama! — Želi gospe j Trelaurler dober dan! Deček je ponudil Anini lice v poljub in madama Valancon je rekla: — Moj gospod sin! Nato pa je dostavila: — Ali hočeš potice, Peter? — Imel sem že južino, mama. — Dobro. Pojdi na vrt in bodi zelo priden! Fant je odskakal ven. Geraldina je zrla za njim, nakar je rekla, zelo resno: — Otrok Je, za kar je najti pojasnilo za številne odpovedi. Vi, mo- i ja ljuba, nimate nikakega in vaše življenje je drugače določila. Če bi j morali pustiti tukaj takega majhnega paglavca, bi gotovo ne odpo-i tovali.... Tak otrok tvori čudovito protiutež proti fantastičnim napadom... Oči Anine so bile polne solza. — Vi ste srečna mati ter dobra žena, Geraldina. Uživajte srečo in pustite tudi druge uživati isto srečo. — Ah — je vzkliknila Geraldina vzhičeno. — Konečno se uda-jate! Odkar sva skupaj, mi niste privoščili niti ene prijazne besede. S tem pa me ne zmotite. Jaz čitam v vašem srcu! Iz ponosa hočete igrati srečno! — Ne, ne! — je zagotovila Anina s smehljajočo se odločnostjo. — VI ste sedaj v zmoti, draga! Ob pogledu na krasnega otroka, katerega vam morajo zavidati vse ženske, sem postala zelo mehka in drugega pomena ne smete podtika vati mojim besedam. Jaz ne vzamem ničesar nazaj in vi si ne smete' domišljati, da stoji z menoj kaj drugače. * Dvignila se je, položila ovratnik krog vratu ter obesila pajčolan. Geraldina jo je pri tem ostro opazovala. Zelo me veseli, da sem vas srečala. Dobro mi je storilo pomenkovati se par minut o starih časih. Prišla bom zopet.... — Sedaj je vrsta na meni, da vas obiščem. Kje stanujete? — Na cesti v Villafranca, vilo imenujejo "Angleško vilo*'. i — Mi je dobro znano. Kdaj vas dobim? — Ves dan. Če grem ven, napravim le majhen izprehod po gozdu, kJ obdaja našo vilo kot park in kjer me boste prav lahko dobili. .. — In če bi privedla s seboj Valancon a? — Dobrodošel mi bo! — Torej na skorajšnje svidenje! Ko je prišel Andrej zvečer k večerji, mu je rekla Anina, tako mimogrede: — Danes sem bila v mestu, da oskrbim par stvari. Pri tem sem slučajno tudi srečala gospo Valancon. .. Ali si vedel, da je Valancon tukaj? Andrej je prišel v zadrego. — Da..., Pred. par dnevi sem čul o njem.... Slišal sem, da Igra glavno ulogo pri vrtni' /eselici. o kateri si govorila. Če si se sploh odločila prisostvovati slovesnosti, bi bilo srečanje z nekdanjo prijateljico neizogibno. Kako se je obnašala gospa Valancon? — Izvanredno ljubeznjlvo! — Zares? To je dobro. — Ali si se bal? — Valancon Je prišel k meni kot priča Trelaurierja ir> meni se je zdelo, da bi bilo pač mogoče, da bi njegova žena zavzela proti tebi stališče.. Prijetno je slišati, da nI tako. Gospa Valancon Je razventega klepetulja najslabše vrste in ker jI ni mogboče zapreti ust, je prijetno slišati, če uživa človek njene simpatije. Kar se tiče Valancona, je relo pošten človek ter ne mislim, da Ima preveč simpatij zame ... Pa kaj mi je na tem? Če so le dobro naklonjeni tebi! — Jas mislim, da me bo obiskal s svojo ženo.... Andrej je namrdil usta ter rekel s prisiljeno ljubeznjivoetjo: — TI si vladarica hiše.... Vsi tvoji prijatelji so lahko prepričani, d* bodo prijazne sprejeti.... LJUBLJANA. 19. nov. | Na policiji so zaslišali drugega Na jugozapadnem koncu mesta za drugim. Mazaška je svoje deja-imajo svojo senzacijo. Senzacija, ki nje skesano priznala. Njena klijen-je v bistvu nekoliko nerodna, se je tinja je prikimala in jo je zdrav-porodila v takih okoliščinah, da so nik po pregledu nemudoma odpo-prišli na račun tudi tisti, ki se ra- slal v bolnico. Domača služkinja di smejejo in ki privoščijo zadrege je obračala oči. kajti vse, kar je tudi nedožnim ljudem. { čula. Ji ni šlo v glavo. 'Prav nič mi Včeraj je zaznal neki detektiv, ni znano, da so se take stvari goda je prišla v Ljubljano neka žen- dile v hiši," je hitela zatrjevati in CALIFORNIA ska iz Savinjske doline ter iskala so ji tudi verjeli. Fontana, A. Hochevar naslov neke ženice, ki se peča s "No. pa vidva?" so slednjič me- San Francisco. Jacob Lauahln posli, ki si jih sme dovoliti le nili strogi možje, zdravnik in še ta le v izjemnih pri- POZOR, ROJAKI Is naslova na listo, katere*« prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošlo. Jfe čakajte to raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino od direktno, ali po pri enem slede-j čih naših zastopnikov. 5 Kretan je Parnikov — Shipping Newt — merih. Detektiv jo je mahnil za 1 "Ježeš. Ježeš. kaj slišim," se je COLORADO ~ Denver, J. Schutte se je žensko in ujel obe v hiši tako re- \ koč in flagranti. j "Kar bliska se mi v glavi. Tukaj le bi se stvar že lahko ne- pritožil hala in bi bilo treba le še zapisati, da je morala ženska s Štajerskega iskati zaradi nerodnosti mazačke P*™** >» * obtičala v zaporu le mazaška. je prišlo na dan. di! id, čudila ona. Frank Janesh, A. Saftl Salida. Louis ICosteilo. Waisenburg. M. J. Bayuk. Ko se je slednjič stvar dodobra I INDIANA Indianapolis. Loir Is Banicb hitre pomoči v bolnici, mazačko pa JC —JC ""i so spravili v zapor. V jedru je stvar P™1 nesrečni Par V Poljski ^ob voz in vso umazano stvar kakor, Aurora j Verbtcto Pilat v Credo. tudi res tako izpadla, le da so se tu pridružile še razne druge žrtvr. "Tako, tako." je menil detektiv. Chicago. Joseph Bli&h. J. JBevčič. "Sapramiš. ženin in nevesta sva!" Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar. "Vedno dosti posla?" je še prista- je izpovedal ženin, doma gori ne-1 Cicero. J. Fabian, vil. Tisti hip je zagledal skozi okna fcje xz kamniškega okraja. — Po- j Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblcf, prihajati čez vrt do hiše mlad par. jutrišnjem bo poroka in prišla sva J- Zaletel. Joseph Hrovat. "Aha. ta dva gotovo tudi iščeta va- oci doma v Ljubljano vabit na! še pomoči!'' se je okrenil do m-za- svatbo teto Micko, ki stanuje tam ške in pomežiknil. Naslednji trenu- nekje ob Gradaščici. Ko sva šla Girard- A«1168 tek Je bil že v veži in na pragu. mimo tiste hišC( naju je vabil ne- j Kanaas ^^ Frank Zm*a* Onima zunaj Je samo pomignil. pa kdo v hišo _ menila sva sprva, da j MARYLAND sta bila že v veži. Hitro je zaprl greva po prepovedani poti in sva ; steyer j čeme. vrata za njima in oba sta se na- st0pila v hišo le zato, da se opra-j Kitzmi^er. Fr. Vodoplvec. enkrat znašla pred detektivom, o vičiva. Potem nama pa gospod ni-' katerem pa nista vedela, kdo je. so in niso verjeli. Da pa se take' MICHIGAN Jel ju je zasliševati in govoriti ta- stvari gocje tu v Ljubljani — nak.' calumet. M. F. Kobe ko čudne stvari.... Prav res ga ni- tega ne bi misiii. Ali zdaj lahko Detroit, J. Barich, Ani Janezlc J sta razumela. i greva?" j "Sploh ne vem. zakaj gre. se ;e -Lahko, pa nikar se preveč ne MINNESOTA čudil on. jezita na gospoda, ki vaju je spra- Chlsholmn. Frank Oouie. A. P»- "Take stvari me še na misel ni- vil v to sitno stvar.... so hodile," se je branila ona. "Nak, ne verjamem!" je vztrajal detektiv. Čez dobro uro se je ustavil pred hišo policijski voz in v njega Je morala mazaška, za njeno klijentka, nato domača služkinja in nazadnje mladi par, ki je imel to smolo, da se je zmotil in prišel u-sodni čas mimo hiše. 9. decembra: Cleveland. Cherbourg;. Hamburg 10 decembra- funte Kut ^.mana Nap-ili, Obnovil 11 decembra: Stuttgart. Boulogne Sur Mer, m-n Krpublii", Cherbourg. V.rrm~n Bre UOLLANn I J AMERICA LINE W 12. decembra: M. l."U-a, Cherbourg. Hamburg ilium. Xapoil. ucjmjv* Krar,c*. Havre IX decembra* ilereagarfat. Cherbourg 14. decembra: l;r«-m«-n„ Cherbourg. Br«-m»-n (lun, C»«*'tK«jrg. BrfWO V^cndMD. Bbu!og«ie Our M»r. Itot-trrm MmnekafeOa. Pfynx.uin. Boalogsi Kur il»-r •»9 decembra ■ i». v "starem kraju ff 26. decembra- It.« hambt«! :k«rbutn prijatelje tekom prihodnjih božičnih praznikov. Potujte z znanimi HOLLAND parnik>. VOLENDAM 1 4. decembra Ta odplutja bodo pod osebnim vodstvom uradnikov družbe. Znižane cene v tretjem razredu za tja in nazaj. Z:i pojasnila \ pn<.Hj.jt»" kat*r«-pakoti -••nta. aH HOLLAND-AMERICA LINE 27. decembra: .Mauritania, iknrr Minr.*-*ot». «*h*-rtx«ur5 fi DNI PREKO OCEANA! Tt-C-0-.jx "—iT-,=»--,-D-Si- , Najkrajia in najbolj ugodna pat ni octovmj« na ojronftih airnlklh: FRANCE 12. decembra. <6 P. M.t I LE DE FRANCE 17. jan.; 7. feb. • 7 P. M > a P. M.t j PARIS 24. jan.; 21. februarja <5 P. M > il P. M' Najkrajfta pol po C«r#sniel i Ja v posobal kablsi a «a*ml m -darnt tnt ud-ibaoaU — Pijana - ta alavaa fraacoaka kubioja. !it«4do slaka caa* Vpritejt« kMtnfakoii •xxriutaMaaaea as* a ta ali ^ FRENCH LINE 19 »TATI STREET ntw york, m. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen po to rati v starf kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljail h drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi »moremo dati najboljša pojasnila in priporočamo redno le prrorrstne bno-parnike. Tadl nedriarljanl tarnajo potovati t stari kraj iia obisk, todj -----preskrbeti si morajo dovoljenje xa Girard, Anton Nagode. po^rr.irev (Return Permit) Is Wash- Lorain, Louis Balant in J. Kum4e ingtona, ki je veljaven sa eno leto. HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna Uuvoljciija In druge Informacije ae obrnila aa lokalnega agent* ali na — Hamburg-American Line t* BBOASWAT, NIW TOBK r % __a_________ prihodnjič.) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: "CHELSEA. 38T8 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoj eč ix šestih zemlje, vidov, s potrebnimi po. jasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. m MMnUPBi Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkoV, ki se vrše po svetu. CENA n. ZA CANADO $1-20 GLAS NARODA 216 W. 18 SIREET NEW YORK y Niles, Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs town, Anton Kikel]. OREGON Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, BTank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, A. Jerln. Conemaugh. J. Breaovec, V. ] vanšek. Crafton, Fr. Machek. » Ro- Bres permits Je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teko 8. mesecev in h>'