AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 202
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 30, 1939
LETO XLII. —VOL. XLI1.

Poljaki čakajo znamenja za vojno ali za mir
Varšava, Poljska. — Poljska ima vso črto proti Nemčiji zasedeno in zdaj samo čaka, kaj ji bo prinesel čas: vojno ali mir. Prvo bo prišlo iz Berlina, drugo iz Londona. Vse prometne zveze z Nemčijo so prekinjene, ceste, železnice, kot tudi promet po zraku z letali.
V glavnem mestu Poljske se vidi ostra napetost. Večinoma vsi Amerikanci so že zapustili mesto. Vlaki so natrpani meščanstva, zlasti žensk in otrok, ki hite na varno na deželo. Sodi se, da ima Poljska en milijon mož pod orožjem.
Vsak Poljak trdno upa, da se Anglija in Francija ne bosta podali in da bosta zvesto stali na
strani Poljske v njeni obrambi za svobodo in zemljo, časopisje si je svesto, da se ne bo ponovil drugi Monakovo. Poroča se tudi o manjših izredih pri Gdansku, kjer je policija zaprla dva poljska carinska uradnika in ju obdolžila, da sta hotela razdreti žične ovire. Gdansko vojaštvo je baje preteplo tudi nekaj poljskih železničarjev.
Po mestu v Varšavi so postavljeni nekakšni kažipoti, ki kažejo v smer, kjer se nahajajo javna skrivališča pred bombami. V javnih parkih neprestano kopljejo strelne jarke. Na strehe vladnih poslopij so položili vreče peska kot v obrambo proti napadom iz letal.
Francozi imajo zdaj upanje, da bodo dolga pogajanja zavlekla ali preprečila vojno
Paris, Francija. — V francoskih diplomatskih krogih se je pojavilo močno upanje, da bo zadnji odgovor angleške vlade, poslan Hitlerju, ugladil pot za dolgotrajna pogajanja, ki bodo končno dosegla sporazum v Ev-jopi. Edino, pravijo frftncozi, nagel trenutni sunek od strani Hitlerja v Poljsko, bi takoj presekal napetost, ki se bo morda vlekla še cele tedne.
Angleški odgovor Hitlerju ima namen, da se nemškega kanclerja zaplete v dolg argument, da se tako nekoliko ohladi njegova želja po krvi. Anglija je poslala tako zvito napisano poročilo, da bo Hitler prisiljen odgovoriti na vsako posamezno točko.
Francozi so tudi trdno odločeni, da se bodo borili za pravice Poljakov in da mora Hitler odnehati od svojih zahtev, ali pa bo vojna.
Nemški narod še ni pozabil vojnih grozot zadnje svetovne vojne, zato je zdaj v skrbeh
SLOVAŠKA V NEMŠKI PESTI
Bratislava, Slovaška. — V Slovaški, ki se smatra kol "neodvisna," je bilo proglašeno obsedno stanje in vsi spori med slovaškimi državljani in nemškim vojaštvom, ki je zasedlo Slovaško, se bodo obravnavali pri nemškem vojaškem sodišču. Nadalje mora Slovaška preskrbeti ves živež za nemško vojaštvo. Slovaki morajo vzeli od nemškega vojaštva\ za prodano blago papirnat denar in sicer v vrednosti ene nemške marke za 10 slovaških kron. To pomeni, da je padla slovaška krona v veljavi za 50 odstotkov.
--o—-
Kdo bo zmagal Hitler ali Chamberlain?
Na pozornici sta zdaj angleški premier Chamberlain in nemški kancler Hitler. Pisma in odgovori švigajo iz Londona v Berlin in zopet nazaj Usoda Evrope je v rokah teh dveh mož.
Berlin, Nemčija. — Edwin Shanke opisuje slučaj nemške vdove, ki je v zadnji svetovni vojni izgubila svojega moža.
karto, s katero bo dobila toliko in toliko kruha in drugih živil na dan. Prav tako kot v zadnji vojni. Na prste računa, koliko bo dobila vsak dan, da se skromno
Ostal ji je edini sin, ki je pa zdaj preživi. Samo za en naprstnik nekje na poljski meji, kamor ga mleka!" vzdihne.
je poslal Hitler, da kakor oče, tudi sin da življenje za "domovi-
no.
Čeprav je ponosna nemška žena, pa je materinska ljubezen še večja. Ali res ne bo nikdar do-
To je en slučaj, ki kaže sliko milijonov nemških mater. Nati-homa si pripovedujejo, da ne bi slišala vlada, da si dežela še ni odpomogla od zadnje vojne in že ji preti nova. Da bi se le pobota-
volj žrtev za nemški narod? V | li prej, vzdihne vsak, in čaka, kaj
tresoči roki zopet drži krušno bo odločil njih diktator Hitler. -.o-
London, Anglija, 80. avgusta. — Danes zjutraj je bil sklican k seji kabinet angleške vlade, da študira Hitlerjev odgovor, ki je dospel v London pozno v torek zvečer. Angleški tujezemski minister Halifax je študiral Hitlerjev odgovor do 2:30 danes zjutraj in potem pozval kabinet k
Nasprotniki nevtralitetne postave so spremenili svoje mnenje
New York, N. Y. — Skupina demokratov in republikancev, ki so preprečili sprejem nevtralitetne postave, kot jo je želel imeti predsednik Roosevelt, so zdaj drugačnega mnenja. Roosevelt je zahteval postavo, pod katero bi lahkq vsak kupil orožje in muni-cijo v Zed. državah,;če bi to plačal v gotovini. V, tem slučaju bi imeli koristi samo Anglija in Francija, ki bi edini imeli dostop do ameriške celine. Nemčija in Italija bi ne mogli sem, ker bi jima zaprle pot angleške in francoske ladje, podmornice in podmorske mine.
Kongres je bil pa zato, da se nobeni vojskujočih držav ne prodaja ne orožja in ne municije. To je pa silno všeč Hitlerju in Mussolini ju, seveda. Sliši se, da bodo kongresniki, ki so prej glasovali proti Rooseveltu, glasovali drugače, če bo sklicano izredno zasedanje kongresa, ki ga bo sklical Rosevelt takoj, ko izbruhne v Evropi vojna.
-o--
Japonci se maščujejo nad Nemci na Kitajskem
Šangaj, Kitajska. — Nemški državljani, ki so stanovali v Tientsinu, so začeli zapuščati mesto, ker so začeli japonski orožniki javno klofutati in brcati Nmce,.......S, tem se hočejo Japonci maščevati, ker je
Nemčija podpisala pogodbo z Rusijo. Še pred enim tednom ko Japonci pozdravljali kljukasti križ, nemški znak, zdaj so pa ti znaki mahoma izginili s poslopij in z avtov v Pei-pingu in Šangaju. Japonska je pa ukazala svojemu vojašt-
Ameriška vlada zasedla nemški parnik Bremen
seji za danes dopoldne. Kaj je Hitler odgovoril Angli- vu' naJ na noben način ne žali
Rešitev z dihanjem
Waynesburg, Pa. — Ko je prišla Mrs. McCullough v sobo, kjer je spala njena 4 mesece stara hčerka, je videla, da leži otrok tam brez življenja. Bil je ves plav v obraz, čez glavo si je bil v spanju potegnil kavčugasto platno in se očividno zadušil. Mati je naglo vzela otroka v naročje in začela dihati vanj. Pljunka so začela zopet delovati in °trok je bil rešen.
-o-
Vrnitev iz domovine
S parnikom Normandie so se Povrnili sledeči izletniki iz stare domovine: Miss Julia Ann Bolha, Miss Anna Bolha, Mr. Martin Bolha, Mrs. Frances Drenik, Mrs. Matilda Smaltz, Mrs. Jennie Zagorc, Mrs. Mary Modic,
Mr. in Mrs. Joe Birk, Mr. Ciril ............„.„____________
Jevec, Mr. Joseph Sušteršič, Mr. dežja se bo serviral pa August Kollander. še 23. avgusta je dospela s parnikom lie de France Miss Josephine Kolenc.
Izletniki pravijo, da so imeli v starem kraju mnogo zabave, na Potovanju pa vso najboljšo postrežbo, za kar gre priznanje tvrdki August Kollander Co.
POMAGAJ SEBI
London, Anglija. — Dr. Leonard Williams je vedno učil ljudi, da naj jedo zmerno in uživajo samo gotove vrste hrano, če bodo ubogali, je rekel zdravnik, potem bo lahko vsak učakal starost od 120 do 140 let. No, zdravnik je včeraj umrl v starosti 77 let, čeprav se je strogo držal, kar je učil.
-o-—
Iz svetovne razstave
Mr. in Mrs. Anton Ljubi ter Mr. in Mrs. John Foje pošiljajo vsem znancem in prijateljem najlepše pozdrave. Ogledali so si svetovno razstavo, ki se jim je zelo dopadla.
če bo dež
Danes popoldne priredi Euclid Rifle klub fin Clambake na Močilnikarjevi farmi. V slučaju
v Društvenem domu na Recher Ave. Torej, ravnajte se po vremenu.
Na operacijo
Včeraj je srečno prestal operacijo Mr. Joe Kenik 3536 E. 110th St., nahaja se v St. Alexis bolnišnici, soba 109, kjer ga pri jatelji lahko obiščejo.
ji na noto, poslano v Berlin v pondeljek, je še uradna tajnost. Toliko se pa doznava iz Berlina, da Hitler ni zaloputnil za seboj vseh vrat in da je še možnost priti do mirne poravnave. Nemčija upa mnogo pridobiti s pogajanji z Anglijo.
Ko je Hitler izročil svoj odgovor angleškemu poslaniku Hen-dersonu, je takoj poklical k sebi laškega poslanika Attolica, ki je ostal pri njem 15 minut. Hitler sporoča vsak svoj korak Musso-liniju.
Angleški fašisti so sinoči vpri-zorili po Londonu parado, kjer so vpili, da angleška mladina ne sme biti poklana! Mi želimo mir! Policija na konjih je raz-
Angleže, s čemer hoče pokazati, da bi se rada zopet približala Angliji.
Vse je le "bluff"
Henry Ford, avtni magnat, se je izjavil glede sedanje evropske krize, da je vse samo en velik bluff. Evropske države si ne morejo privoščiti vojne in se tega dobro zavedajo, je rekel 'ord.
gnala demonstrante.
Slovenka odlikovana
V nedeljo se je vršil v Chippewa Lake parku piknik raznih avtnih unij, ki spadajo k CIO. Piknika se je udeležilo nad 15,-000 oseb. Vršila se je tudi lepo-tična tekma, v kateri je dobila gdč. Molly LukežiČ iz Barbertona tretjo nagrado.
Obleka in milo se v Nemčiji dobi samo na karte
Berlin, Nemčija. — V nedeljo je nemška vlada razdelila med narod karte, s katerimi edino morejo dobiti obleko in razne potrebščine. Na vsako osebo pride samo toliko in toliko, malo več kot nič. Nemška vlada pravi, da je treba varčevati in se pripravljati na dolgo vojno.
Vsak moški je opravičen do ene suknje, dveh oblek, treh srajc in dveh parov čevljev, ženske pa do dveh oblek, ene suknje, dveh spodnjih oblek in dveh parov čevljev. Samo to more kupiti danes v Nemčiji moški ali ženska, vendar dobi to le tedaj, če dokaže, da nima doma tega, do česar je opravičen in kakor je zgorej navedeno. Dokler ima dve obleki, ne more kupiti tretje itd.
Predvsem skuša vlada hraniti na milu. Moški dobe eno tubo mila za britje samo vsakih pet mesecev. Kdor pošlje perilo v pralnico, mora dati svoje lastno milo, ki ga dobi kot svoj delež. Vsaka oseba bo dobila od zdaj pa do 25. septembra en funt mila za umivanje in en' funt za pranje, pa nič več.
Nobena oseba ne sme imeti nadalje več kot po dve rjuhi, tri brisače, tri brisače za posodo, eno prevleko za blazino in dva posteljna pregrinjala. Po 1. septembru bodo tudi olje in gazolin dajali samo na karte in samo gotovo količino vsaki osebi. -o-—
Sims pravi, da ga nič ne skrbi
Euclid, O. — Ko je euclidski župan Kenneth Sims slišal, da bo kandidiral za župana prejšnji župan Charles Ely, je Sims rekel, da ga to prav nič ne vznemirja. Na pravem mestu in o pravem času bo pojasnil ljudem položaj mesta, je rekel Sims. Mr. Sims se še ni izjavil, če bo kandidiral za župana ali ne. Nekoč je pač rekel, da bo on na vsak način kandidat za župana, če bo kandidiral Mr. Ely.
—-o-—'--
Vladni agenti so aretirali 17 potnikov
New York, N. Y. — V pondeljek je dospel v newyorško pristanišče nemški parnik Bremen s 1,674 potniki, med temi 1,072 Amerikancev. Parnik je imel šest ur zamude, ker je parnik vozil zig-zag, da ne bi padel kot plen kaki angleški ladji, če bi izbruhnila vojna med potjo.
Včeraj so pa prišli na parnik nenadoma ameriški vladni agenti, ki so parnik preiskali in odpeljali 17 potnikov v taksijih na Ellis Island. Nihče ne ve, zakaj so potnike odpeljali. Nekateri domnevajo, da je preiskala vlada parnik radi morebitnega orožja, ki ga privatni parnik ne sme imeti, ko dospe v pristanišče Zed. držav. Tudi francoski parnik Normandie so ameriški via dni agenti preiskali. Včeraj je hotel Bremen zopet odpluti domov, toda ameriške oblasti so ga zadržale. Kot vzrok se navaja samo navadne zahteve, ki jih mo ra poveljstvo parnika izpolniti, predno odpluje. Ameriška vlada
zanikuje, da bi zadržala nemški parnik iz kakega posebnega vzroka.
Medtem pa vsi ameriški par-niki, ki so na razpolago, hitijo v angleška in francoska pristanišča, da nalože ameriške potnike, ki bi šli radi domov, pa ni dovolj ladij na razpolago.
Iz Bayonne, N. J. se poroča, da je parobrodna družba Panama Transport Co. odprla urad, kjer jemljejo v službo ameriške mornarje, da nadomeste nemške, ki jih je družba odslovila. Družba ima 29 parnikov za prevažanje olja in gasolina.
Pristaniški uradniki so včeraj ukazali preiskati poleg nemškega parnika Bremen, še francoski Normandie in angleška parnika Aquitanio in Transylvanio. Preiskujejo jih, če imajo morda orožje na krovu. Enako bo ameriška vlada postopala z vsemi trgovskimi in potniškimi ladjami onih držav, ki se pripravljajo na vojno.
Angleški farmarji precej mirno čakajo na vojno. Mladina pa že težko čaka, da se udari z Nemcem,
London, Anglija. — Kar se tiče vojne jo angleški kmetje bolj mirno pričakujejo kot meščani. Na deželi bodo vsaj varni pred napadi iz zraka, se menijo. Meščan hodi danes po ulicah z skr-bipolnim obrazom. Kmet je pa bolj ravnodušen in vzame stvar kakor pride.
Tudi če se vlada trenutno pobota z Nemcem, modruje angleški farmar, mir vseeno ne bo trajen. Nekaj časa bo vse dobro. Najbrže bo tudi poskočila cena
pšenici, kar bo dobro za kmeta. Pa bo zopet padla, kakor je še vselej. Kmetski fantje bodo šli v vojno. Saj komaj čakajo, da bi se udarili. Tako nestrpni so kot mlada žrebeta. Vsi so pa enih mislih, da tam oni, ki so na vladi, ne vedo, kaj pomeni vojna za narod. Splošno pa se čuti po deželi, da angleški farmarji ne bodo odpustili Hitlerju, da je prelomil besedo, ki jo je dal, da ne bo zavzel čehoslovaške, pa jo je vseeno.
Spomenik govedini
Chillicothe, O. — WPA delavci v tem kraju so postavili spomenik govedini. Na spomeniku so vklesane besede, ki pripovedujejo o prvi javni dražbi govedine v tem kraju leta 1836, ko je bila vsaka glava prodana po $803.00. »živina je bila importi-rana iz Anglije in prignana iz Baltimora ohijskim farmarjem.
Združene avtne unije
Vse avtne unije v severni in njen Ohio, ki spadajo k A. F. of L. so
Na obisku
Mrs. Zora Zupančič .......
sinček Boby sta dospela k sestri-j si izvolile skupen odbor s sede-čni Mrs. Anton Struna, 11611 žem v Clevelandu. Harry Knapp Norwood Rd. Nekaj časa bosta je bil izvoljen načelnikom tega ostala tudi pri teti Mrs. Leskovic', odbora. V ta odbor spadajo vsi na Hubbard Rd. želimo jima'uradniki posameznih unij iz
prav dosti vesele zabave.
Slovenska banka znižala obresti
Direktorij slovenske banke, The North American Bank Co. je na seji 23. avgusta sklenil, da se znižajo obresti dolžnikom od 6% na 5%. In sicer velja to za vse one, ki bodo od 15. septembra dalje redno odplačevali na svoje vknjižbe. Direktorij je storil ta korak, da pokaže izboljšanje v gospodarstvu in naklonjenost do vseh, ki sodelujejo s slovensko banko. Gotovo bo ta novica vesela za vse, ki imajo dolg na banki. Gotovo bo tudi vzbudila večje zaupanje med rojaki, da se bodo še bolj zanimali za domačo slovensko banko.
Ponovno direktorij apelira na rojake za sodelovanje z sloven sko banko. To poudarjam z istim neovrgljivim dokazom, da z sodelovanjem z slovensko banko,
kot narodna skupina, kot delni-1 varovane od vladne korporacije
čar j i in vlagatelji obeh, stare in nove banke, pomagamo sami sebi. Denar, vložen na slovensko banko, posodimo našim ljudem. Posojevali ga bomo kar mogoče na majhne obresti. Ako bo sodelovanje naroda zadostno, bo direktorij lahko ponovno znižal obresti.
Delničarji, katerih je okrog, 1,-100 bodo z novo banko imeli v delnicah večje vrednosti, ki bo z sodelovanjem vlagateljev in delničarjev narasla na visoko vrednost. Banke imajo zdaj več prilike napredovati kot nekdaj, ker plačujejo na vloge nižje obresti kot nekdaj. Na drugi strani pa banke ne morejo propasti oziroma ljudje ne morejo izgubiti denarja, ker so vloge do $5,000 za^
| Clevelanda, Raven ne, Kenta, Cantona in Massillona. Jugoslovanski dan preložen
Jože Grdina je prejel od jugoslovanskega poslanika iz Wash-ingtona brzojav, da je jugoslo-
so bili namenjeni New York.
tisti dan v
Tretji del koristi za delničar- vanski dan na newyorški razsta-je, stare in nove banke, je pa v, vi odgoden radi politične situacije tem, ker bo banka, če bomo ž njo1 v Evropi. Jugoslovanski dan sodelovali, lahko pomagala od- i je bil določen za 6. septembra, kupovati od stare banke vred-! poslanik se zahvaljuje Vsem, ki nostne listine in vknjižbe, katere mora stara banka razprodati, da se vrne vlagateljem denar. Na ta način smo že odkupili za $32,-000.00 vknjižb na hiše. "Tako bodo ti dolžniki odslej plačevali na te vknjižbe samo 5%.
Torej je jasen dokaz, da je v tem, če sodelujemo s svojo domačo banko, vsestransko v korist naroda. Kdo more oporekati, da to ni res? Rojaki, bodite ponosni, da smo si ohranili lastno banko,, ki je v čast in ponos narodu. — Anton Grdina, predsednik.
žalostna novica
Mrs. Mary Koprivec 1007 E. 76th St. je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je 13. avgusta preminila na Terban-skem vrhu, fara Čatež, njena ljubljena mama Marija Kamin v visoki starosti 80 let, Tukaj zapuščajo tri sinove: Franka, Johna in Ignaca ter hčer Mary. Svoje čase so se mama nahajali tukaj in mnogi se jih gotovo še spominjajo. Polnih 18 let so bili naročeni na naš list v Jugoslavijo iiv ga z veseljem prebirali! Naj blaga žena počiva mirno v domači grudi, preostalim pa izrekamo naše sožalje.
Novi priseljenec S parnikom Normandie je dospel iz Male vasi, p. Videm Do-brepolje Mr. Feliks Prijatelj. Dospel je k svojim sorodnikom Mr. Frank Prijatelj, 1282 E. 169th St. Vse potrebne listine mu je preskrbela firma August Kollander. Dobrodošel v naši naselbini.
Pozdravi iz New Yorka Mr. in Mrs. John Brodnick Jr. pošiljata tople pozdrave vsem prijateljem in znancem iz new-yorške svetovne razstave, o-
SOVJETI ČAKAJO S POGODBO
Washington, D. C. — Sem se jetski koncil, predno more posta-
poroča iz Moskve, da je najvišji sovjetski koncil odložil odobritev rusko-nemške pogodbe za en teden. Ameriška vlada je postala zelo pozorna na to in se celo domneva, da se je odložilo pogodbo za nedoločen čas. Pogodbo mo-
ti veljavna. V Washingtonu so prepričani, da Hitler ne bo pričel vojne, dokler ne bo gotov, Če bo pogodba z Rusijo končno sprejeta ali ne. Prav to zna preprečiti, ali pa pohiteti vojno. Iz tega se tudi sklepa, da Hitler prav zato okleva, ker ne ve še, če se
ra namreč odobriti najvišji sov- more zanesti na Rusijo ali ne.
f i
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
W17 8t. Clair Avenue Cleveland, Ohio .________________Pnb'l.-;tipcl d»lly except Bupdnys mfl Holidays_
NAROČNINA:
Eft Ameriko In Kanado, na leto 16.50. Za Cleveland, po poitl, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta >3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raniaialcUi: celo leto »5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _ __Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for B montha Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 montha. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c
Entered as second dan matter January 5th, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
83__No. 202, Wed., Aug. 30, 1939
Ujedinjena Jugoslavija
Mnogokrat smo od leta 1918 sem imenovali novo državo Jugoslavijo: ujedinjena Jugoslavija. Res je bila ujedinjena na zunaj, toda notranji položaj je bil pa vse prej kot ujedinjenje. Šele zdaj, po dobrih dvajsetih letih je postala Jugoslavija to, kar so imeli v načrtu ustvaritelji Jugoslavije: samostojnost in neodvisnost vsakega posameznega naroda v skupni vladi, ki ima nalogo, da govori v imenu vseh štirih provinc ali banovin, plačuje in nakupuje z skupnim denarjem potrebe vseh teh štirih delov in brani z skupno vojsko meje vseh posameznih banovin.
Notranjo upravo bo imela vsaka banovina popolnoma svojo, vsaka bo imela svoj državni zbor, v katerega bo sama volila poslanre v tajnih volitvah. Dozdaj so bili bani imenovani iz Belgrada in so morali delati le to, kar je bilo ukazano iz centralne vlade.
Zdaj se bo pa gospodarsko in kulturno vsaka banovina razvijala popolnoma samostojno in v centralno blagajno bo plačevala vsaka banovina le toliko, kolikor bo potrebno za vzdrževanje skupne vojske in drugih vladnih funkcij, v kolikor so potrebne v interesu skupnega nastopa države kot take.
Torej zdaj se lahko imenuje Jugoslavija res ujedinjena država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zdaj je šele Jugosla-• vija postala močna, ker zdaj bodo vsi trije narodi res delali na to, da ostane Jugoslavija kot celota nedotaknjena. Zdaj bo v interesu vsakega teh treh delov, da deluje za skupne interese, če hoče, da mu bosta ostala dva dela pomagala, če bi ta ali oni sosed poskušal stegniti roko v Jugoslavijo, v ta ali oni njen del.
Če pogledamo lego jugoslovanskih meja, bomo videli, da ima Slovenija najbolj nevarno stališče, ker Slovenija ima dva soseda, Nemca in Italijana, ki željno gledata na lepe slovenske kraje. Zato je pa tudi obstanek Slovenije odvisen od skupnega vojaštva in. za ostala dva soseda bo Slovenija nekak obrambneni zid, ki bc ustavil prodiranje sovražnika v notrajnost dežele.
Nova Jugoslavija si bc morala zdaj nadeti nalogo, da privede v svoje meje brate, ki so prišli po svetovni vojni v tuje robstvo. Zdaj bi morala biti naloga nove vlade, da začne po zgledu drugih držav zahtevati svoje pravice, zahtevati, da se združijo bratje iste krvi pod eno streho. Dozdaj tega ni bilo mogoče, ker je bila vlada oslabljena vsled notranjega nezadovoljstva. Zdaj pa, ko je ustvarjena vlada, kjer je vsakemu narodu v njegovem lastnem interesu, da sodeluje, je postala država močna in dobila bo več upoštevanja pri sosedih.
Zdaj bo naloga Slovencev, da pri skupni vladi zahtevajo, da se razširijo meje proti zapadu in severu, da se zajame v okrilje Jugoslavije vse naše brate pod Italijo, Nemčijo in Madžarsko.
Dozdaj centralni vladi ni bilo dosti ali nič na tem, če se Slovenija razširi, če ji ni bilo morda še bolj prikladno, da se ne. Zdaj pa, ko bo imel v skupnem parlamentu vsak narod enako pravico do besede in zahtev, zdaj bo pa gotovo prišel čas, ko bo Slovenija zahtevala od svojih kolegov, da se dvigne glas po restoraciji pravičnih meja, da se osvobodi 800,-000 naših bratov in sester izpod tujega jarma in se jih pripelje nazaj pod domačo streho.
Naloga ameriških Slovencev
Če je bilo kdaj potrebno ujedinjenje ameriških Slovencev, potem je potrebno zdaj. Zdaj bi bilo potrebno, da se organiziramo za skupen nastop za osvobojenje naših izpod tujega jarma. Vse, kar se je dozdaj topogledno vršilo, ni moglo naprej, ker pač ni bilo sodelovanja doma. Doma niso smeli časopisi pisati, kar bi hoteli. Zdaj bo pa pod novo ustavo svoboda tiska in naših bratov glas tam preko morja, pa naš glas tukaj, se bi lahko strnil v mogočen odmev, ki bi potrkal pri merodajnih krogih za naše svete pravice. Prepričani smo, da bi ta glas ne naletel na gluha ušesa.
V tem oziru mi ameriški Slovenci s pomočjo Hrvatov in Srbov, lahko dosežemo veliko. Saj nas je tukaj vseh treh narodov mnogo čez pol milijona in ta sila, če bi bila združena v eno akcijo, bi lahko delala čudeže. Zdaj bi bil čas, da se ustvari nekak narodni obrambeni odbor, kakor je že bil svoje čase, pa ni mogel nikamor, ker pač ni bilo nobenega izvida na kak uspeh. Zdaj pa je garantiran uspeh.
Prepričani smo, da bi dobil naš ujedinjeni glas ameriških Jugoslovanov odmev v Washingtonu. Tam bi bilo treba začeti in tam vrtati. Ameriška vlada nas bi poslušala, ko bi ji predložili krivice, ki se gode našemu narodu onstran morja. Predložili bi ji težnje naših zasužnjenih bratov pod Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Nič tujega ne bi zahtevali, samo za svoje bi vprašali, za zopetno osvoboditev naše zemlje, ki je bila naša tisoč let in mora biti naša za vselej.
Zdaj je čas, da se začnemo organizirati, zdaj je čas, da pozabimo na vse svoje notranje spore, kakor so pozabili naši bratje v Jugoslaviji. Ne v našem interesu, ne v interesu ameriških Jugoslovanov, ampak v interesu naše jugoslovanske zemlje.
Zdaj se zganite narodni voditelji! Mi smo pripravljeni pomagati v geslu: za osvoboditev naših bratov in sester! Glas enega je kapljica v morju, vsi smo pa sila, ki z uspehom treska ob najtrdovratnejši odpor!
Ob 40-letnici
Tak naslov ste videli v tem listu dne 11. avgusta. Obljubil sem, da vam bom še kaj sporočal, če mil bo uredništvo hotelo odstopiti še nekaj prostora. Ker ni bilo nobenega ugovora od strani uredništva izpolnjujem sedaj svojo obljubo.
Končal sem pri ustanovnikih in pri istih!) sedaj tudi nadaljujem. Lovrenc Petkovšek je bil leta 1901 podpredsednik in leta 1903 pa je bil blagajnik. Pozneje ni bil v odboru, bil pa je in je še vedno zelo aktiven posebno pri društvenih veselicah.
John Saje je bil predsednik društva od leta 1902 do 1904. Na decemberski seji 1904 je odklonil predsedništvo, bil pa je izvoljen za podpredsednika in je ta urad obdržal do leta 1909.
Valentin Gornik, člani, ki se bolj redno udeležujejo sej ga poznajo kot dolgoletnega bivšega vratarja. Delo vratarja ni lahko in kakor bi kdo mislil — nečastno—, pač pa je zelo važen urad pri društvu. Ta urad je Valentin Gornik opravljal več let in še sedaj, če ni vratarja na sejo, se ne odreče prevzeti ta posel. On se navadno udeleži vsake seje.
John Gornik je bil izvoljen za društvenega tajnika na decemberski seji leta 1899. To je bila prva glavna seja društva. Pri ustanovitvi društva, avgusta 1899 je bil odbor imenovan samo za časno, ker se je že na prvi seji sklenilo, da se bodo glavne seje vršile vsako leto v decembru na katerih se bo volil odbor za prihodnje leto. Na ustanovni S3 j i je bil za tajnika imenovan John Kapudja, na decemberski seji pa je bil izvoljen John Gornik, ki je nastopil1 gVoj urad v januarja 1900 in ga vodil do leta 1903. Torej se ga lahko po vsej pravici imenuje prvega društvenega tajnika.
To so štirje še živeči ustanov-niki, ki so bili v odboru. Ne smemo pa prezreti še drugih šest, ki so vsi dobri člani, od ustanovitve. Plačujejo redno svoje asesment, navadno samo dvakrat na leto, za šest mesecev skupaj.
Čudno, prečudno pa je, da niti eden sinov teh ustanovnikov ni član našega društva. Zakaj jim vi bratje ustanovniki ne poveste kako ste vi ustanovili to društvo, ki ta mesec obhaja 40 letnico in jih nagovorite, da tudi oni pristopijo. Da sin noče pristopiti v društvo je slab izgovor. Treba mu je samo razložiti kako ste vi to društvo ustanovili in ki še danes obstoja in to z zelo majhnim asesmentom.
Torej bratje ustanovniki, za 40 letnico, poskusite privesti svoje sinove v društvo, da bodo po prihodnjih 40. letih, ko bodo obhajali 80 letnico lahko rekli: moj oče je bil ustanovnik tega društva. To naj bi veljalo tudi za vse tiste člane kateri imate sinove, ki še niso člani društva.
Veliko je bilo govorjenja že pred dvajsetimi leti, da samostojna društva :ne bodo mogla obstojati več kot mogoče še par let. Večina članstva je tem govoricam vrjela zato ni bilo tistega navdušenja za pridobivanje novega članstva, kakor bi bilo pričakovati. Posebno v zadnjih desetih letih se je težko dobilo kakega mladega člana. Mogoče je bila temu kriva tudi depresija.
Pri našem društvu se je leta 1931 osvojil sklep, da se vsaket ga člana, ki bi ne mogel plačati asesmenta obdrži v društvu, če se na seji zglasi in pojasni društvu je li še voljan biti član društva ali ne. Več se jih je prijavilo, posebno starejših, katere je društvo tudi obdržalo. Mlajši člani pa so si mislili, saj bomo lahko še nazaj pristopili pozneje ko se bodo delavske razmere zboljšale
in tako so opustili društvo.
Mislim, da je bilo samostojno društvo Presvetega Srca Jezusovega eno prvih, ki je osvojilo sklep, da se člane, ki nemorejo plačati asesmenta počaka in brez vsakih obresti za toliko mesecev, kolikor let je bil član pri društvu.
Torej govorice, da samostojna društva ne morejo obstojati so brez podlage. Nobenega vzroka ni, da ne bi naši sinovi mogli obhajati 80 letnice, če jih sedaj vpišemo v društvo, da bodo nadaljevali naše delo. Naj zdaj navedem vse uradnike od ustanovitve do 40 letnice.
Prvi predsednik je bil Anton Brodnik za leto 1899, John Kapudja leta 1900, John Avsec 1901, John Saje 1902 do 1904, Anton Brodnik 1905, Anton Ogrinc 1906, Frank Knafelc 1907 do
1910,	John Pekol 1911 do 1916, John Levstek 1917 do 1939. Osem predsednikov v dobi 40 let. John Levstek je predsednik že 23. leto brez presledka. S tem je posekal rekord vseh sedmih njegovih prednikov. Bil pa je tudi sedem let blagajnik predno je prevzel predsedništvo. V društvo je pristopil ravno eno leto po ustanovitvi, je član že 39 let in 30 let neprestano v odboru čiast komur čast!!
Podpredsedniki so bili: Frank Škul leta 1900, Lovrenc Petkovšek 1901, Anton Anžlovar 1902, Anton Ogrinc 1903 do 1904, John Saje 1905 do 1909, Jernej Krašovec 1910 do 1916, Anton Škul 1917 do 1923, James De-bevc 1924, John Znidaršič 1925, Anton Hlapše 1926 do 1928, Jernej Krašovec 1929 do 1932, Anton Hlapše 1933 do 1939.
če bi dajali kakšne nagrade bi dobil prvo Jernej Krašovec in drugo pa Anton Hlapše. Pa saj je čast tudi' nekaj vredna in včasih še več kakor nagrada.
Tajniki: John Kapudja začasni 1899, John Gornik 1900-1902, John Avsec 1903-1905, Steve Brodnik 1906-1911, Matija Oblak 1912-1916, Frank Zupančič 1917-1924, Rudolf Hočevar 1925-1926, Leo Novak 1927-1928, John Pirnat 1929-1931, Leo Novak 1932-1937, Frank A. Turek 1938, A. L. Novak 1939.
Finančni tajniki: John Avsec leta 1900, Anton šepic 1901, John Avsec 1902-1903, Steve Brodnik 1904-1905, John Turk 1906-1905, Matija Oblak 1909-
1911,	John Brus 1912, Jernej žnidaršič 1913-1916, John žni-daršič 1917-1920, Alouis Novak 1921-1923, Steve Pirnat 1924-1925, John žnidaršič 1926, Lud-wig šuštaršič 1927, Andrej Čampa 1928-1929, Leo Novak 1930-1931.
V letu 1931 se je sistem spremenilo tako, da imamo samo enega tajnika in namesto finančnega tajnika imamo zapisnikarja. Prvi zapisnikar je bil Anton Zaje 1932-1935, Frank A. Turek 1936-1937, Matija Oblak 1938-1939.
Blagajniki so bili: Andrej Za-krajšek 1900-1902, Lovrenc Petkovšek 1903, Anton Šepec 1904-1905, John Levstek 1906, Anton šepec 1907-1908, John Lev stek 1909-1914, Alojz Srpan 1915, Frank čoš 1916-1918, Jernej žnidaršič 1919-1920, Frank čoš 1921-1925, John Brodnik 1926-1928, John M a r t i n č ič 1929-1931, Andrej Tekavec 1932-1939.
Enajst blagajnikov v 40 letih. Frank čoš je bil osem let, ravno tako tudi Andrej Tekavec, razlika med tem je le, da se je prvi enkrat odpovedal in to je bilo 1918 in bil ponovno izvoljen leta 1921. Andrej Tekavc pa je bil izvoljen 1931 in še danes upravlja ta važen urad. On je pristopil k društvu leta 1900 in je bil samo pol leta prepozen, da bi bil prištet med ustanovnike. Saj vem, da bo rekel: "Bom pa tul-ku časa die živu."
Prva društvena zastava je bila blagoslovljena 6. maja 1900, isti dan se je vršila tudi veselica. Pet in dvajset let pozneje si je društvo nabavilo drugo zastavo, ker je bila prva že precej obrabljena, vseeno pa jo še danes hranimo (prvo zastavo) za spomin.
Prvi društveni član je umrl 25. novembra 1899, to je bil Frank Zakrajšek. Vsega skupaj od ustanovitve pa do junija 1939 je umrlo 139 članov in 72 članic. Največ jih je umrlo leta 1918, namreč 16. Po večini so bili žrtve influence, ki je bila isto leto tako zaposlena, da ni poznala nobene depresije.
V	teku 40 let društvenega obstoja je društvo izplačalo $55,-375.00 posmrtnine in $68,359.07 bolniške podpore. Sedanje premoženje znaša $25,247.05.
To je kratek opis društvenega življenja v dobi 40 let.
V	soboto 2. septembra bo društvo proslavilo ta jubilej s plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Občinstvo je vljudno, da nas obišče ta večer.	A. L. N.
--o-
Vaše vloge so varne
Piše Anton Grdina
Pred par dnevi sem dobil pismo od poznane, preproste in zaupne žene in gospodinje, v katerem me vpraša glede varnosti njene vloge na naši reorganizirani slovenski banki.
človek bi mislil, da že ve vsaka oseba, naj bo stara ali mlada, da so vse vloge v bankah zavarovane. Iz tega pisma sem razvidel, da ni tako, še so ljudje, ki tega ne vedo, zato ta moj dopis, ki naj priča še onim, ki niso seznanjeni z državnimi bančnimi postavami.
Odkar je bil bančni polom je ljudstvo širom Amerike zgubilo zaupanje v banke in ne bi hotelo svojega denarja nalagati v bankah, če "bi ne bila za to narejena državna postava, da morajo biti vse banke zavarovane. Postava pravi, da je vsaka vloga do $5,000 zavarovana tako, da vsak vlagatelj lahko vsak čas dvigne ta denar in tudi če bi banka prenehala s poslovanjem, se ta denar takoj vrne vlagateljem. To je postava za banke, ki garantira vloge, da se ljudem ni treba več bati.
Kdor bi hotel trditi nasprotno, da denar na naši slovenski reorganizirani banki ni na varnem, ali da vloge niso varne, takega ali take osebe takoj naznanite vodstvu banke. Banka plača zavarovalnino za vse vloge, država pa jamči, da so vse vloge varne za vse vlagatelje in sicer vse vloge do $5,000. To naj si zapomnijo enkrat za vselej vsi naši ljudje.
Kakor sem razvidel iz pisma žene, ki povprašuje za varnost njene vloge, je bilo njej gotovo namigavano a,'li šepetano, da njena vloga ni varna. Ponovno poudarjam, da kadarkoli slišite kaj takega govoričiti, takoj naznanite take osebe. Stiic Sam ne pozna v tem oziru nobene šale, takega bo vlada nemudoma in ostro kaznovala. Kar sem napisal se tiče še posebno varnosti bank, kakor je naša slovenska The North American banka.
omenjati, reči moram samo to, da so zaslužili naši fantje vse priznanje, kar se tiče letošnjih vaj, ker so bili zelo aktivni. Od zadnje tekme, ki se je vršila pri nas, pa imajo še večje veselje do vaj, kajti Barbertončani so pustili pri nas nekaj svojih pušk, menda kot migljaj (ali vabo) ali mogoče upanje na našo zmago v Barbertonu. Zato le živimo v upanju do takrat!
Rezultat zadnjega streljanja nam kaže, da so se naši fantje v vajah precej visoko povzpeli in pravijo, da nimajo nikakega strahu, ker so vsi gotovi, da zastava pride v Newburgh. Od zadnje tekme smo streljali, kakor je razvidno: Prva vajac
Prva Druga vaja vaja
A. Zrimšek ............14 16
G. Schultz................16 19
F. Sirk ....................15 16
A. Zabukovec ........18 21
J. Kic ......................11 13
J. Fortuna ..............16 19
F. Legan..................15 18
L. Barle....................11 14
J. Glavič ..................19 21
J. Russ......................19 20
R. Novak ................17 21
F. Jabec st.............12 14
L. Hochevar............16 18
J. Rangus ................17 19
Še enkrat vas opominjam, da ste gotovo točno na mestu v nedeljo in na veselo svidenje, J. Fortuna, predsednik. --o-
Na potu v domovino
avgusta
20.
RAINBOW HUNTING CLUB
čas se nam je približal ko bo treba, da gremo gostovat k našemu sosednjemu klubu v Barber-ton (ali bolje rečeno na tekmo), zato opozarjam vse naše fante, da ste gotovo vsi v redu in na mestu v nedeljo zjutraj ob 10:30 pri F. Sirku, kjer nas bo čakal Walterjev bus. Pripeljite tudi svoje prijatelje, da se tudi oni povesele v) prijetni in veseli družbi, kajti prostora bo dovolj na busu in bomo lahko še kakšno zapeli, saj mi Slovenci radi zapojemo, če nas je le par skupaj. Torej le pridite vsi in vse. Glede vaj mi skoro ni treba nič
Na Normandie 1939. —
Čut hvaležnosti mi veleva, da se Vam in vsem tamkajšnjim šentvidskim rojakom in ostalim prijateljem zahvalim za vso izredno naklonjenost in gostoljubnost, katere sem bil deležen v času svojega kratkega bivanja med Vami. Dva zelo važna vzroka me k temu silita.
Presenečen sem bil nad nepozabnim poslovilnim večerom v Newburghu, ki ni razveselil samo mene, ampak tudi vaše ljube rojake v stari domovini, katerim je bil v prvi vrsti namenjen. Vez medsebojne bratske ljubezni med novo in staro domovino je bila tisti večer — enako na drugem sestanku v Euclidu — povezana z novimi silami skupne narodne in verske zavesti, ki so nam tako zelo potrebne v silnem boju za obstoj našega naroda. Toda "zastonj se trudijo zidarji, ako Gospod ne zida hiše!"
V tem prepričanju ste mi kot zavedni katoliški Slovenci poklonili nad vse pomenljiv dar, ki naj nas vse neprestano spominja, da je naša pomoč tudi v plemenitem narodnem delu v "Imenu "Gospodovem." Storili ste s tem izredno dobro delo, katero naj vam Bog tisočero povrne. Hvala vam dragi rojaki!
Drugi razlog, ki mi veleva-večno hvaležnost Bogu in Vam šentvidskim rojakom pa je sledeči: Po odhodu iz Clevelanda sem že na vlaku bral v časopisih o strašni nesreči vlaka Streamliners, ki je tiste dni vozil iz St. Francisca in se blizu mesta Reno iztiril v prepad. Takoj sem si mislil: Ako bi me Vi že takoj na našem prvem sestanku pred odhodom na zapad ne povabili, da se na potu v domovino zopet povrnem med Vas, bi se bil jaz najbrže vozil takrat s tem vlakom, kot sva se že vozila na potu proti zapadu z dobrim mojim "Rafaelom" Rev. Jul. Slap-šakom. Ta namreč vozi na doti-čni progi samo vsaki peti dan. Z vso gotovostjo bi se tako tudi jaz vračal z njim proti Chicagu in najbrže tudi proti večnosti. . .
Naj ob tej priliki omenim še nepopisno bratsko ljubezen, katero so mi izkazovali vsi slovenski duhovni sobratje, pri katerih sem se na dolgem potovanju mudil. še bolj me je pa ganilo njihovo goreče apostolsko delovanje med Vami, ki rodi toliko lepih sadov.
Zato odhajam domov z veselim poročilom onim, ki so me k Vam poslali: V dobri duhovni boljšega vremena.
oskrbi so Vaši sorodniki v Ameriki ! O, da bi bili tudi v bodočnosti, ko boste bili odločilni boj za svoj narodni obstoj!!!
Iskreno pozdravljam Vas in vse rojake! Vaš udani in hvaležni,
Jos. Oven, beneficiat.
te verjamete al' pa ne
V	nedeljo dopoldne sva se z bolničarko zopet valjala po postelji. Hej, počakajte, da vam povem vse. Valjal sem se sam, strežnica je samo posredovala med mojim nebogljenim telesom in mojo odločno voljo, da se ne premaknem niti za en konjski noht. Marička ti meni pomagaj in Mamka božja, kakšno pripravljanje je bilo to, predno se je sploh začelo. Ko mi je bolničarka pripravila svežo rjuho, da presadim svoje telo na svežo pašo, sem jo z povzdignjenimi rokami prosil, naj se me za božjo voljo ne dotakne, ker sicer bo ne-daj narobe. Naj počaka, da združim vse raztresene vezi svoje volje v eno celoto, ki bi porinila v bedra in me prevalila za tri inče proti zapadu in potem zopet nazaj.
šur, lahko se smejete, ki ne veste kako je to. Kakopak, saj sem se tudi jaz trkljal v tistih neumnih letih po kakem hribu nizdol in se zakotalil v kak trn ali brinjev grm, pa si nisem nič storil iz tega. Kar nazaj sem šel gor in se zopet trkljal, da je bilo veselje. Zdaj pa, ko se je bilo treba premakniti samo za dva palca, je bila pa nevarnost, da samega hudega vpijem na poma-ganje.
Seve, bolničarka pa tudi ni prišla zato na svet, da čaka tukaj pri moji postelji pol leta, da se bom sam obrnil in mi je brez mojega dovoljenja vselej dala svojo pomoč, da sem videl prav pred noSom devet sonc, ki so se mi režala v obraz in strgala korenček.
Pri takem opravilu sem vselej mislil, da se bo z mojim telesom zgodilo tako, kot se je včasih, če sem imel napete hlače in sem šel v njih pulit korenje ali kaj podobnega. Resk, je reklo in moj osebni krojač, Pojetov France, je imel nekaj obstanka za življenje. Veste, Franceta poznam še iz tistih let, ko ni bilo treba dosti blaga za ene hlače. Kaka dva ped-nja, pa ga je še ostalo za flike. Zato pa on tudi najbolj pozna moje telo, njega širino in dolžino in mi lahko miže ureže gvant. Ko je France odšel v Ameriko, nisem mogel na vsem Kranjskem dobiti pravega krojača in ni kazalo drugače, da sem prišel za njim, ali bi mi pa moral hodit merit domov po dvakrat na leto.
V	nedeljo, ki je Gospod dan, po božjih in posvetnih postavah, je bil1 tisti dan, ko so se po mojem telesu razpasle vse nadloge, ki jih morejo zbrati skupaj v bolnišnici. Takrat so rekli vsi merodajni faktorji: zdajle pa le primimo, če smo kdaj. Tolažili so me, ko sem jim razjasnil svoje bedno stanje, da se bo danes videlo koliko me je in če sem ze-kej. Strašno sem jim bil hvaležen, ko so mi povedali, da je danes tudi tisti dan, ko lahko dobim pljučnico, če hočem. Zato ni treba nič prepiha, nič prehlada. Edino, kar jc! potrebno, da se od ležanja in vročine vnamejo pljuča, pa bom lahko poklical domov, naj pridejo po ranjkega Japčka, ali pa če ga jim pustijo, da ga našopajo in denejo v muzej.
Razumeli boste, da sem bil te tolažbe zelo vesel, izato sem pa hude stvari lažje prenašal, ker nisem mislil toliko nanje, ampak bolj na to, kaj bo ta svet počel brez mene.
Kranjc je Francoza zibal in važno pripomnil, da vsaka stvar samo nekaj časa trpi, pa je močno potegnil in Francozček je padel na nos, pa se drl, da je vse skupaj letelo in bi se bila Kranjcu huda godila, če bi ga bili vjeli. Tako sem tudi jaz rekel in čakal
«mmuinmjiiniiiiiittiiiiii:»iiii!»i»i!iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:i:»ni»»i»nmmT
WINNETOU
Po nemikem Urlrmlini K. M*y»
"Ne še, kakor vidiš! Prišel sem, ker moram govoriti s teboj."
"Old Shatterhand —!" Otroka sta čula moje ime in zbežala v šotor.
Tangui se je strah sprevrgel v besno jezo, zakričal je med šotore povelje, ki ga nisem razumel. Le svoje ime sem čul.
In tedaj je vstalo na vasi vpi-i ntuljenje, da sem mislil, zemlja se trese pod menoj. In vse, kar je imelo orožje v rokah, je letelo vkup. Noži so se bliskali, puške so se dvigale.
Izdrl sem nož in zakričal Tangui na uho:
"Ali naj Pida umre? K tebi me pošilja."
Razumel je vkljub peklenskemu tuljenju. Dvignil je roko.
Kiowe so umolknili, pa pritisnili okoli naju. Da so bili njihovi pogledi noži, ne bil bi prišel živ iz vasi.
Prišel aem k Tangui. Otrpnil je od zučludenja nad mojo predrznostjo, pa mirno sem mu gledal v obraz in povedal:
"Smrtno sovraštvo je med menoj in Tanguo. Nisem ga zakrivil jaz. Pa vseeno mi je, če me Tangua sovraži. Da se ga ne bojim, to sam vidi. Prišel sem v njegovo vas, sredi med njegove bojevnike. Govoriti moram z njim.
Da na kratko povem, Pida je v naših rokah. Obesili ga bomo, a-ko se ob določeni uri ne vrnem."
Rdeči so se znali premagovati —!
Nobena beseda, nobena kretnja mi ni izdala, kaj mislijo, kaj nameravajo. Le poglavarjeve °či so plamtele v besnem srdu, da mi ni mogel do živega, ker bi bil sicer njegov sin v nevarnosti.
"Kako — kako — je prišel v tvoje roke —?"
"Sinoči sem bil na otoku. Prišel je in govoril s Sam Hawken-som. Ko se je vračal, sem plaval za njim, ga omotil in odnesel."
"Uff —! Old Shatterhand je ljubljenec hudobnega duha. On ga ščiti!
Kje je moj sin?" "Na varnem. Ne bom ti seveda povedal, kje ga imam shranjenega. Lahko ti pozneje sam Pove. Ne mislimo ga umoriti.
Razen tvojega sina imamo še enega Kiowo ujetega. Našel sem ga v grmovju zunaj na preriji, ob tistem suhem potoku. Prisluškoval je. Prijel sem ga in vzeli smo ga s seboj. Prost bo s tvojim sinom vred, če mi vrneš Sam Hawkensa."
"Uff —! Dam ti ga! Poprej Pa mi moraš pripeljati Pido in našega bojevnika."
"Prej ti ju naj pripeljem —? Mi na misel ne bo prišlo! Poznam Tanguo in vem, da mu ni zaupati. Dva dam za enega, kupčija je torej zelo poceni, sam u-vidiš, da sem zelo velikodušen. v zameno le zahteyam, da opustiš vsakršno zahrbtnost."
"Dokaži mi prej, da je res Pida v tvojih rokah!"
"Kaj ti je šinilo v možgane —! Dejal sem, da je v mojih rokah, torej je tudi res, Old Shatter hand ni Tangua. Pripelji mi Sam Hawkensa! Govoriti moram z njim." "Kaj?"
"Iz njegovih lastnih ust moram zvedeti, kako se mu je pri vas godilo. Po tem, kar bom zvedel, bom uravnal svoje zahteve."
"Posvetovati se moram prej s Svojimi starešinami. Stopi tam-le med šotore! Ko se domenimo, boš zvedel, kaj smo sklenili." _ "Dobro! Pa brž opravite, mu-
n«u?»iitimnMriiiiiiiiiin»i»i»imnniiim
ru in sedel. Kiowe so me seveda spet obkolili.
Tangua pa je sklical svoje starešine in sedel z njimi k posvetovanju. V njihovih očeh je gorel plamen, ki mi je pričal, da se le radi Pide premagujejo, sicer bi planili po meni in me raztrgali. Opazil pa sem seve tudi, da je moja neustrašenost močno zalegla.
Niso se dolgo posvetovali. Tangua je odposlal enega izmed starešin, izginil je v bližnjem šotoru — in pripeljal Sama. Najbrž so ga radi varnosti spravili v vas.
Skočil sem in mu šel naproti. Kriknil je od veselja.
"Heigh day —! Old Shatterhand ! Saj sem dejal, da bodete prišli! Ali hočete spet svojega starega Sama za tovariša?"
Pomolil mi je zvezane roke.
"Da!" sem dejal. "Vaš greenhorn je prišel! Povedal bi vam rad, da ste mojster v zalezovanju in da ste to tudi pošteno dokazali. Naj vam človek še tako dobro svetuje, vedno bodete šli trmasto po svoji poti!"
"Prihranite si očitke za pozneje, moj ljubljeni sir! Rajši mi povejte, ali je moja Mary še živa!"
"Da."
"Kje tiči?"
"S seboj smo jo vzeli."
"In Liddy?"
"Smo jo tudi rešili."
"Torej je-vse spet dobro, če se ne motim.
Pojdite, odidiva, sir! Skoraj da mi je že dolgčas pri tehle ljudeh."
"Potrpite, sir! Govorite, kot da bi bila kar takole igrača, priti sem v tole vas in vas vzeti s seboj!"
"Je tudi igrača! Pa le za vas! Bi le rad vedel, kaj je vam ne-
ZAHVALA
Odborniki Federacije Jugoslovanskih narodnih domov v Ohio se prav lepo zahvaljujejo vsem pevskim zborom, ki so nastopili na koncertu v Gordon parku. Prav lepa hvala Mr. Ivan Zormanu za lep kulturni govor in pevovodjem: Mr. Zupane, Mr. Jack Nagel in Mr. Louis šeme.
Lepa hvala naši Miss Veri Milavec, Mr. John Potokarju. Mr. John Dreniku, Mr. George Pivceviču in Mr. John Pulzu, direktoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, vsem "bartenderjem" in ženskam v kuhinji, ki so tako dobro vsem postregli. Hvala tudi Boy Scou-tom, ki so skrbeli za red.
Prav tako lepa hvala plesalcem dramatičnega društva Ivan Cankar in Frank Jankovičevi godbi.
Lepa hvala županu Simsu iz Euclida, zastopniku cleveland-skega župana in županu iz Maple Heights, ki je bil prišel v dvorano po koncertu.
Skoro gotovo sem katerega izpustil, naj mi oprosti in ravno tako lepa hvala vsem, ki ste na en ali drugi način pomagali do tako lepega uspeha pri koncertu. '
Z narodnim pozdravom za Federacijo Jugoslovanskimi narodnih domov v Ohio,
John Mismas, tajnik.
-o--
ZAHVALA
V globoki hvaležnosti se želimo zahvaliti vsem svojim otrokom oziroma sorodnikom in prijateljem, ki so nam priredili skupno iznenadenje "surprise party" ob priliki 25-letni-ce zakonskega življenja in sicer 5. avgusta v S. N. Domu na St. Clair Ave.
Najprvo se želimo zahvaliti kuharicam z;a njih veliki trud in požrtvovalnost ko so se potrudile, da so, naplavile tako okusna jedila- -in- sicer Mrs. Mary Kobal, Mrs. Mary Bolka
in Mrs. Josephine Cigoj. Na-mogoče! še na mesec bi prišli po j dal je najiepša zahvala vsem
onim, ki so stregli pri bari, in
di se mi! če se ne vrnem ob dojeni uri, bo Pida visel!"
Obešen biti, to je največja sramota za Indijanca. Lahko si mi-e, kako je besnel Tangua! Stopil sem k sosednjemu šoto-
mene, če bi si na njega zablodil, hihihihi!"
"Le smejte se! Opažam, da se vam ni preslabo godilo!"
"Preslabo —! Kaj vam na misel prihaja! Dobro se mi je godilo, prav izvrstno! Kiowe so me ljubili kakor lastnega otroka, srčkali, poljubovali in ljubkali so me, da bi me bili skoraj zadušili. Kakor nevesto so me negovali in če sem hotel spati, mi niti leči ni bilo treba, ker sem itak ves dan na hrbtu ležal." So vas oropali?" Vsekakor. Vse žepe so mi
obrnili."
"Dobite vse spet nazaj, če še imajo vaše reči. Pa glejte, posvetovanje je pri kraju!"
Povedal sem poglavarju, da ne smem dalje ostati, sicer bi zapadlo življenje njegovega sina. In nato smo se pogajali, burno in ljuto, pa zmagal sem, nisem se vdal in poglavar se je bal za sina.
H koncu smo sklenili, da bodo štirje oboroženi Kiowe spremljali mene in Sama v naš tabor ter privedli Pido in ujetega Kiowo. Grozil sem pa, da Pido vkljub vsemu obesimo, če bi nam sledili še drugi Kiowe.
Pravzaprav je bilo mnogo, kar sem zahteval. Dali so mi Sama, ne da bi dobili za njega kako jamstvo. Lahko sem jih prevaril, lahko tudi, da sem jih nalagal in da Pida vobče nisem imel v rokah. Pa verjeli so Old Shatter-handu in so mu še tudi pozneje vedno verjeli. Kam da pojdemo, tega jim seveda nisem povedal.
Odvezali so Samu roke. Šinil je z njimi v zrak in zaklical:
"Svoboden, spet svoboden!Tega vam ne pozabim, sir! In nikdar več ne poj dem na levo, če bodete vi zahtevali, da moram na desno!"
Ko smo odhajali, so Kiowe mrmrali.. Grizlo jih je, da sem smel oditi, pa še Sam z menoj.
Tangua je siknil za menoj: (Dalje prihodnjič)
ne smemo pozabiti deklet, ki so tako pridno nosile na mize, in končno vsem, ki so pripomogli in prispevali za naše slavlje in sicer:
Mr. in Mrs. M. Konchan, Mr. in Mrs. G. Hunter, Mr. in Mrs. F. železnik, Mr. in Mrs. J. Je-
Robert C. Elliott, uradni izvrševalec smrtnih obsodb, je nevarno zbolel. On je tisti, ki ie poslal elektriko v električni stol pri usmrtitvi.
[JOŽE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
n:»»»nt»»»»niiiiiiiiiit.miiiiiiitiirmt»i»»»«H»»t»»»»»iiiinmuiiiiiiiiii'""""ii
Mrtvo morje. Kdo še ni čul tega imena ter čital o dveh mestih Sodome in Gomore, ki sta nekdaj stala tu nekje kjer je zdaj to veliko jezero ali morje, ki je dobesedno brez vsakega življenja. Krog in krog vse mrtvo, nobenega zelenja, nič dreves, ki bi krapili njegove obali. Prava slika jezera iz Dantejevega pekla. Voda v njem je sicer kristalno čista, toda v njej ni žive stvari, niti koristne niti strupene; dobesedno popolnoma mrtvo. Vse žive stvari se ga ogibljejo in tu ne, vidiš ptiča, da bi krožil nad njegovo gladino in riba če pride sem iz Jordana takoj pogine. Prav tako so poginile morske ribe katere so spustili v vodo.
Na obrežju poleg restavracije izstopimo ter hitimo k vo-
Fritz Kuhn, vodja nemškega "Bunda" v Ameriki. Oni dan je bil aretiran radi pijanosti in ker je rabil grde izraze v javnosti.
senovic, Mr. in Mrs. J. Hoche-var, Mr. in Mrs. J. Slabe, Mr. in Mrs. P. Oblak, Miss Mary in Molly Potocher, Mr. in Mrs. J. Stibil, Mr. Tony Potocher, Mrs. Josenovic in hči, Mr. in Mrs. G. Petro, Mr. in Mrs. J. Ložar, Marian Marhulik, Mr. in Mrs. J. Unik, Steve Lang, Mr. in Mrs. R. čermelj, Mr. in Mrs. Kovach, Mr. in Mrs. E. čermelj, Mr. in Mrs. Gorišek, Mr. F. Stibil, Mrs. J. Slokar, Mr. in Mrs. F. Stibil Jr., Mr. in Mrs. L. Pečenko, Mr. Just Cermelj.
Mr. in Mrs. S. Kerševan, Mr. in Mrs. F. Krečič, Mr. in Mrs. R. Cebron, Mr. in Mrs. C. Stre-kly, Bertha's Cafe, Mr. in Mrs. L. Valič, Mr. in Mrs. Hribar, Mr. Anton Ličan, Mr. in Mrs. Traven, Mr. in Mrs. Mohorčie, Mr. in Mrs. Strojin, Mr. in Mrs. Novinc, Mr. in Mrs., Caltrona, Mr. in Mrs. Stepic, ]\ir. in Mrs. F. Volk, Mr. in Mrg. J. Kukia, Mr. J. Hochevar in hcif Mr. in Mrs. J. Kukla Jr., Mr. in Mrs. John Peterka, Mr. in Mrs. F. Hunter, Mr. in Mrs. R. Kearns, Mrs. Korenčan, Mr. in Mrs. G. Jenko, Mr. in Mrs. F. Makaro-vic.
Mr. in Mrs. R. Donahue, Mr. Joe Batina, Mr. in Mrs. J. Vad-njal in Skerl, Mr. in Mrs. A. Krečič, Mr. in Mrs. J. Vesel, Mr. in Mrs. Shina, Mr. in Mrs. M. Cermelj, Mr. in Mrs. J. Cermelj, Mr. in Mrs. S. Batič, Mr. in Mrs. T. Cernigoj, Mr. in Mrs. F. Vidmar, Mr. in Mrs. H. Batič, Mr. in Mrs. A. Likar, Mr. in Mrs. V. Blasko, Mrs. L. Reja, Mr. in Mrs. L. Bolko, Mr. in Mrs. A. Bolko, Mr. in Mrs. N. Lozar, Mr. in Mrs. L. Cigoj, Mr. in Mrs. A. Lokar, Mr. in Mrs. K. štokel, Mr. in Mrs. L. Cebron, Mr. in Mrs. F. Cigoj.
Mr. in Mrs. A. Vidmar, Mr. in Mrs. F. Gregorčič, Mr. in Mrs. J. Strancar, Mr. in Mrs. L. Koljak, Miss Zora Lisjak, Mr. in Mrs. V. Godina, Mr. in Mrs. S. Cernigoj, Mr. in Mrs. F. Ferlin, Mr. in Mrs. F. Kalin, Mr. in Mrs. L. Troha, Mr. in Mrs. T. Jerkič, Mr. in Mrs. T. Krečič, Mr. in Mrs. R. Bratina, Miss A. Pirnat, Mr. in Mrs. K. Marc.
Mr. in Mrs. A. Pušnar, Mr. in Mrs. V. Zgonik, Mr. in Mrs. Steve Lokar, Mr. in Mrs. M. Kobal, Mr. in Mrs. J. Kaluža, Mr. Vic Požar, Mr. in Mrs. J. Mele, Mr. in Mrs. F. Kravos, Mrs. A. Kaučič, Mr. in Mrs. F. Suban, Mr. in Mrs. L. Petrovčič, Mr. in Mrs. R. Lokar, Mr. in Mrs. F. Oblak, Mr. in Mrs. L. Batič.
še enkrat se prav lepo zahvalimo vsem skupaj za iskrene čestitke in za krasen dar, ki nam bo ostal za ovedno v spominu in ob priliki smo pripravljeni vam povrniti, če se nam je vrinila kakšna pomota, ali smo morda kakšno ime izpustili naj nam prizadeti oprostijo. Torej lepa hvala vsem skupaj. Mr. in Mrs. Joe Zorn in Mr. in Mrs. Peter Ličan.
di; odločimo se, da se. gremo kopat. Vsled neznosne vročine se nam je hotelo v vodo, da se vsaj malo ohladimo, še več pa, da se kopljemo v tej mrtvi vodi, ki ji ni para. Vsi smo šli v lesene kolibe, kjer smo dobili kopalne obleke ter se potem vsak v svoji sobici preoblekli, samo dr. Aleksič je ostal v restavraciji ter si z limonado preganjal žejo in vročino.
Napol z zanimanjem, napol s strahom sem zagazil v Mrtvo morje, ki je od kraja plitvo potem pa vedno globlje. Navodilo kako se v tej vodi obnašati smo dobili ko smo plačali za kopalno obleko in po tem navodilu smo se tudi ravnali. Kdor se ni po tem ravnal, ta je potem to občutil na lastni koži, ko mu je pri plavanju ušla voda v usta, ali pa mu pljusknila v oči. Plavati tukaj ni nobena težava, človek se lepo vleže na hrbet pa plava na površju kakor lesen.hlod in to brez, da bi se kaj trudil z rokami ali nogami, brez bojazni, da bi utonil. Za kratek čas si še lahko vzameš v vodo časopis ali pa knjigo ter nemoteno bereš; še zadremlješ lahko! Paziti pa je^treba, da se preveč ne obračaš postrani, ker to pa lahko postane prav usodno. Tako neprijetnost sem jaz doživel na lastni koži.
Ko se nekaj časa mirno "vozim" po gladini ter gledam po mrtvi okolici, zlasti pa v vodo, če res ni nobenega živega bitja, se malce spozabim, delonja sem bil pa tudi malo preneroden, pa se obrnem na stran; takrat pa šinejo noge kvišku, glava pa proti dnu. Na srečo sem pravočasno zatisnil oči ter krepko stisnil ustnice, da se tako ubranim silne zoprne vode; toda sem se hitro zavedel skrajno neprijetnega položaja ter pravočasno popravil napako. Kljub temu, da sem zamižal, pa se nisem povsem ubranil vode, ki mi je ušla v oči, da me je nekaj časa peklo kakor žerjavica. Tudi usta so bila deležna te skrajno zoprne pijače, katero sem naglo pljunil iz ust; največ je pa trpel nos.
No, zdaj sem bil pa povsem prepričan, da je to morje res povsem mrtvo, kajti, ni mogoče, da bi v taki vodi sploh moglo biti kako živo bitje, ko je tako pekoče zoprna. Jaz pa sem bil tako kaznovan za mojo preveliko radovednost. Radovednost res ni vselej na mestu; včasih že, a kdaj pa tudi ne. Radovednost Lotove žene je bila tudi zelo napačna. Ko je Lot bežal s svojo ženo in hčerama iz goreče Sodome, se ona ni brigala za angelovo prepoved ko je dejal: "Ne oziraj se!" se je ona kljub temu ozrla in se spremenila v solnat steber. Z menoj hvala Bogu se ni pripetilo hujšega kot, da sem neprostovoljno pokusil to vodo, pa v očeh me je peklo nekaj časa. Po preteku pol ure kopanja pa sem povsem srečno prišel na suho ter se v svoji mali sobici pošteno omil s sladko vodo, ki je tam nalašč za to pripravljena, da se izmije sol in žveplo, ki se nabere po životu. Ampak kopanje je pa drugače- prav prijetno in tudi nič ne škoduje, pač pa je menda še prav koristno. Vsled velike množine soli in drugih tvarin, ki je v tem morju, je voda izredno težka in vsled tega tudi človeka drži na vrhu kot ga v nobeni drugi vodi.
Mrtvo morje, v katerega se izteka reka Jordan, je izredna posebnost kakrkšne se ne dobi kje drugje na svetu. Kljub temu, da teče v njega Jordan, nima morje nobenega izliva; vsa množina vode, ki priteče v njega od prevefike vročine sproti shlapi, tako je gladina morja vedno na eni in isti višini. Dolžina Mrtvega morja je 78 kilo-
metrov, širina pa 17 kilometrov, globočina na nekaterih krajih pa je do 400 metrov.
Izpred restavracije kjer smo pili limonado, smo potem gledali na gladino Mrtvega morja in njegovo okolico ter razmišljali o zgodovini tega kraja, ki je bil nekdaj lep in pa rodoviten. Tu so bila nekdaj cvetoča mesta: Sodoma in Gomora, potem dva manjša: Adama in Se-bojim. Vse to je bilo uničeno z ognjem in žveplom. V sv. pismu se bere zlasti o Sodomi in Gomori, kako jih je Bog pokončal radi prevelikih pregreh in kako je Abraham prosil Gospoda, da prizanese Sodomi, v kateri je prebival Lot. Pri petdesetih je pričel prositi dobri Abraham, potem pa spretno znižal število na 40, nato 30, in končno na 10; pa niti deset jih ni bilo v Sodomi, ki bi bili pravični. In tako je bilo vse uničeno. Iz okolice je razvidno, da je bil to nekdaj lep kraj, a Mrtvo morje pa priča o kazni, ki je bila nekdaj nad tem krajem izvršena. Učenjaki se trudijo, da bi našli sledove Sodome in Gomore; toda do sedaj še niso imeli te sreče, da bi to odkrili. Možno pa je, da se jim morda tudi to posreči, kakor se jim je že marsikaj.
Naglo nam je potekal čas in približal se je večer ko smo se poslovili od tega kraja, kjer kraljuje smrt, ter se odpeljali nazaj v Jeruzalem. Z veliko brzino je drvel naš avtomobil po pustinji, ko naenkrat zagledamo oblak prahu, ki se je dvigal od tal. No, kaj je pa to, smo dejali in nekam s skrbjo gledali ko smo spoznali karavano kamel; odleglo nam je ko smo videli, da je v celi karavani en sam jezdec. Ko je jezdec s svojo karavano prišel do nas se ustavimo in tudi on ustavi svoje kamele ter nas zvedavo gleda in prav tako tudi mi njega. Bil je Beduin, mladenič star kakih 18 let ter zelo živahen dečko; poprosil nas je za cigarete potem pa odvihral naprej s svojimi kamelami ter nam kmalu izginil izpred oči.
Mi pa smo nadaljevali vožnjo in tema je bila ko smo se povsem srečno vrnili v Jeruzalem. (Dalje prihodnjič)
-o-
IZ DOMOVINE
—Modras je pičil na njivi v Trobnem dolu pri Laškem v roko osemletnega sina posestnika Bezgovška Ivana, da so ga morali prepeljati v Celje. Fantek je pobiral na njivi klasje, modras pa se je skril v kup ter siknil v fanta.
MALI OGLASI
V najem
Odda se stanovanje obstoječe iz 5 sob, zgorej, vse na novo de-korirano in prenovljeno, furnez sam zase. Vprašajte na 1087 Addison Rd.	(204)
ZNIŽANE OBRESTI
Iz urada slovenske banke se naznanja sledeča vest: Na seji 23. avgusta je sklenil direktorij The North American t anke, da se znižajo obresti iz 6% na 5% vsem, ki bodo banki redno odplačevali na po-pogodbe. Znižanje obresti stopi v veljavo z 15, septembrom to leto.
Direktorij je naredil te korake da pokaže zboljšanje v gospodarstvu in naklonjenost do vseh, ki sodelujejo z slovensko banko.
Predsednik.
(204)
želim kupiti
mizarsko delovno mizo in mizarsko orodje. Vprašajte na 13616 Eaglesmere Ave., blizu E. 140. ceste.	(203)
Išče se
4 sobe, s furnezom, zgorej, najraje v'Collinwodu. Bi plačal med $20 in $25. Pokličite med 6 in 7 zvečer J. B. ENdicott 5143.
(203)
Odda se
stanovanje 4 sobe, s kopališčem. 965 Addison Rd.	(202)
^3lllllll1llHUH1llltllT]IC3IIUIIIt]llfUllUitillltIC31U(lllll(llCaillIIUtllllC3llllllIlMH£>nitn]ll)IlC3HlllHIUItE3III1Illl)niC3ll
j	ŽENE IN DEKLETA
Sodaj je čas, da si izberete (na Will Call) fino in najnovejše mode	g
1 zimsko "STERLING" suknjo od $14.50 naprej, ali FUR COATS od	s
= 369.00 naprej, direktno iz tovarne, in to po veliko nižjih cenah kakor na	|
| kateri drugi razprodaji.	3
Samo pokličite me ali mi pošljite vaš naslov, ne glede kje stanujete,	g
= da pridem po vas in vas peljem v tovarno, če kupite aH ne, in to vsak	§
I dan \akor tudi ob nedeljah dopoldan.	| | Se priporočam,
BENNO B. LEUSTIG	1
1 1034 Addison Rd.	Tel. ENdicott 3426 1
VAS KANDIDAT ZA COUNCILMAN A 23. VARDE |
§iii0iDiii.................................................................................................................................................
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLGVENSREGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
Naročila sprejema
$2.00
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furnezc in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
715 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
Ta kupon in 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer.
Ohranite ta kupon, je vreden 25^
II Uliti lliitii lil
"Tega nikdar ne storim," odvrne Escroval ponosno.
Njegov odgovor je dovolj jasno pričal Lacheneurju, da se zaman prizadeva pregovoriti prijatelja. Lacheneur je obupaval.
"Ah, vi sle kot župnik Mi-don," reče žalostno. "Vi nečete verjeti. Kdo ve, koliko vas bo veljal vaš današnji prihod sem? Pribito je, da nihče ne more pobegniti svoji osodi. Toda ako
ste preko meje. Pameten človek bo razumel, kadar se gre za njegovo — zveličanje."
In ne da bi čakal na odgovor se Martial obrne in koraka nazaj.
Gospod Escroval od samega začudenja ni vedel, kaj bi naredil.
"Skoro bi sumil, da so se za-rotili, da me preženejo iz tega mesta," mrmra sam s seboj. "To-
vas nekega dne prime rabljeva da ta mladi mož mi je skoro go-
roka, tedaj se spomnite, da sem vas svaril in nikar me ne preklinjajte!"
Lacheneur preneha, in ko vidi, da niti to usodepolno prerokovanje ni naredilo nobenega vti^a na Escrovala, ga prime za roko kot bi mu jo hotel stisniti za večne čase, nakar odpre vrata in prosi markiza Sairmeuse, da vstopi.
Martialu nikakor ni bilo ljubo, ker se je srečal z Escrovalom, vendar se nekakp prisiljeno prikloni in začne živahno govoriti z Lacheneurjem, kateremu je povedal, da predmeti, katere je izbral v gradu, so že na potu.
Gospod Escroval ni vedel kaj bi naredil. Govoriti z Marie-An-ne je bilo nemogoče, kajti Chan-louineau in Jean bi ga neprestano opazovala.
Žalostno in nevoljno obenem se poslovi in s temnimi slutnjami v srcu začne korakati po hribu navzdol, po katerem je prej priha jal tako poln upanja.
Kaj naj reče Mauricu?
Dospel je v mali smrekov gozd, ko ga zmotijo urni koraki za njim, da se obrne.
Markiz Sairmeuse mu je sledil in mu migal naj počaka. Baron se ustavi ves začuden. Martial pa mu hiti pripovedovati:
"Gospod, upam, da mi boste oprostili, ker sem vam sledil, ko boste čuli, kaj vam imam povedati. Jaz nisem vaše stranke; jaz sovražim ono, kar vi spoštujete, toda nikakor pa nisem prevzet od strasti in zla, katerega kažejo vaši sovražniki napram vam. To je vzrok, da vam povem, da če bi bil jaz na vašem mestu, bi odpotoval. Meja je komaj par milj oddaljena. Vzemite dobrega konja, eno uro, pa
tovo povedal čisto resnico."
Martial je bil že daleč. Ako bi sil nekoliko manj. zamišljen bi lahko opazil dve postavi v gozdu, kamor je prišla gospodična de Courtornieu, kateri je sledila neizogibna teta Medea, da igrati ulogo vohunk. SEDEMNAJSTO POGLAVJE Markiz Courtornieu je oboževal svojo hčerko. To je bilo dobro poznano vsem daleč naokoli.
Ko so ljudje govorili z njim o njegovi hčeri, so vselej rekli: "Vi, ki obožujete vašo hčer." In o samem sebi je govoril: "Jaz, ki obožujem Blanche." Resnica je pa bila, da bi dal tretino svojega premoženja, če bi se je mogel znebiti.
To smehljajoče mlado dekle je namreč pridobild popolno kontrolo nad njim. Prisilila ga je, da se je zibal kot tetiva na loku. Udati se je moral vsaki njeni kaprici, in Bog ve, da jih je imela na stotine.
Da se ji kolikor mogoče izogne ji je pridelil teto Medeo, toda niso minuli še trije meseci, ko je bila uboga ženska popolnoma premagana in podvržena volji Blanche.
Včasih se je markiz uprl, toda v devetih slučajih izmed desetih je drago plačal svoj punt. Ko je gospodična Blanche obrnila svoje mrzle in skoro jeklene oči na njega z gotovim, nenavadnim izrazom, je zginil njegov pogum. Njeno orožje bila ironija, in ker je poznala njegovo slabo stran, je znala udariti s čudovito natančnostjo.
Lahko se razume, kako iskreno je hrepenel in upal, da ga kak mlad in pošten mlad mož reši te krute sušnjosti s tem, da poroči Blanche.
Toda kje naj dobi odreaenika? Markiz je razglasil vsepovsod, da bo dobila njegova hči en milijon frankov dote. Seveda je ta izjava privabila množico radovednih ženinov, ne samo iz okolice, pač pa tudi iz oddaljenih krajev.
Toda nesreča je hotela, da četudi je bilo med temi ženini jih več, ki so ugajali markizu, pa niti eden ni imel sreče, da bi ugajal Blanchi.
Njen oče ji je predstavil do-zdevenega ljubimca; ona ga je milostno sprejela in ga obdala z vso ljubeznivostjo, toda kakor hitro je obrnil hrbet, je razočarala očeta s tem, da je slehernega zavrgla.
"Premajhen je," v je rekla, "ali pa prevelik. Njegov čin ni tako visok kot naš. Oni je neumen, drugi je prifrknjen — tretji je imel prevelik nos."
Od takih odločitev seveda ni bilo nobenega, priziva. Vsi ugovori in dokazi niso nič pomagali.
Pa vendar je kljub vsemu temu dajala očetu pogum, da je vabil vedno novo število snubcev v hišo, da se je Blanche lahko norčevala. Mož je začel obupovati, ko je prignala usoda markiza de Sairmeuse prav pred vrata. Ko je videl Martiala je čutil, da bo kmalu konec njegovega trpljenja.
"On bo moj zet!" je premišljeval.
Markiz je bil prepričan, da je železo najbolje kovati, dokler je vroče. Takoj drugi dan je omenil zadevo vojvodi.
Vojvoda je bil zadovoljen. Saj bi4s to poroko postalo Sairmeuse posestvo mala kneževi na, in vojvoda je bil vesel, ker pride njegova družina v so rodstvo z eno najbolj odličnih in bogatih družin v soteski. Posvetovanje je bilo kratko. "Martial, moj sin, ima svoje lastno premoženje, ki prinaša šestotisoč frankov dohodkov na leto," je dejal vojvo da.
"In jaz bom dal moji hčeri najmanj poldrugi milijon frankov dote," je izjavil mar kiz.
"Njegovo veličanstvo mi je j ako naklonjeno. Za Martiala lahko dobim katerikoli važno diplomatsko mesto."
"In v slučaju potrebe imam mnogo prijatelje med opozicijo."
Tako je bila zveza sklenje na, toda markiz Coutrornieu se je bal, da bi kaj razode hčeri. Ako bi ji povedal, da je njegova srčna želja, da se
poročita, tedaj bi ona gotovo nasprotovala. Torej je bilo najbolje čakati razvoja dogodkov.
In kmalu se je izkazalo, da je bila to dobra diplomacija. Nekega jutra se prikaže gospodična Blanche v kabinetu svojega očeta.
"Vaša vihrava hčerka se je odločila, papa, da bi rada postala markiza Sairmeuse."
Stari markiz je komaj zadrževal svoje veselje, toda bal se je, da bo on privolil, in da bo igra zgubljena.
Več ugovorov je podal, ki so pa bili hitro rešeni, in končno se je drznil reči:
"Torej je poroka že napol sklenjena, ker je ena stran-ffa zadovoljna. Sedaj je treba še ugotoviti če —."
"Če je drugi tudi zadovoljen," pravi lahkomiselno dekle.
Več dni zaporedoma po tem govoru je, uporabljala Blanche vse svoje spretnosti in zapeljivosti, ki naj privedejo Martiala k njenim nogam.
In ko se ji je posrečilo pridobiti pozornost Martiala s svojim obnašanjem s študirano odkritostjo in priprostost-jo, in ko je bila gotova o uspehu, katerega je pridobila, je sedaj začela z umikanjem — na tako priprost način, da je bila gotova, da bo zmagala.
Dosedaj je bila vesela, razposajena in koketna, toda polagoma je postajala mirna in rezervirana. Vihravo šolsko dekle se je umaknilo boječi devici.
S kakšno perfektnostjo je igrala svojo ulogo v božanski komediji prve ljubezni! Martiala je začelo zanimati. Kadar se je prikazal je gospo-
illllllllll
dična Blanche zardela in umolknila. Skoro pri vsaki njegovi besedi je postala zmešana. Le od časa do časa je mo£el vjeti kak pogled iz njenih krasnih oči skozi dolge trepalnice, ki so jih pokrivale.
Kdo neki jo je učil tega re-finiranega koketiranja? Oh, dekleta se kaj enakega zlahka naučijo.
In kadar vse drugo ne bi pomagalo, tedaj je vedela, da se lahko zateče k solzam kot za zadnjo pomoč.
Tega se je naučila nekega večera, ko je naredil vojvoda Sairmeuse šaljivo opazko, rekoč, da ima Martial navado, da hodi vsak dan Lacheneurju v vas.
Kar je čutila pri tej opazki se ne da primerjati z ljubosumnostjo, ali bolje jezno nevoljo, ki \jo je prej vznemirjala.
To je bila grizoča, grenka in neznosna žalost. Dosedaj se je lahko še zadrževala mirno, toda zanaprej ji je bilo to nemogoče.
Da se ne bi izdala, je zapustila salon in odbrzela, v svojo lastno sobo, kjer se je uda-la krčevitemu joku.
"Ali me mogoče ne ljubi?" je neprestano momljala.
Pri tej misli se je vsa stresla. £rvič v svojem življenju je to ponosno dekle zgubilo upanje v samo sebe.
Premišljevala je kako se je Martial obnašal pretečeni te den — nebesa sama vedb, kako natančno se je spominjala slehernega trenutka. Res je, da Martial ji osebno ni razodel svoje ljubezni, toda očitno je bilo, da se ji skuša približati
(Dalje prihodnjič)
1 Razpis službe	|
Direktorij SDD razpisuje službo manager ja no-	|
== vih balincarskih prostorov. Vse prošnje prosilcev	f
== morajo biti poslane po pošti na tajnika SDD naj-	|
n kasneje do 31. avgusta 1939. Manager balinoarskih	jj|
=§ prostorov bo odgovoren za ves balincarski in bar	=E
== promet. Plača bo procentualno po dohodkih pro-	EE
== meta.	=
| Direktorij Slovenskega delavskega doma j
15335 WATERLOO RD.,
EE	Cleveland, Ohio	=
% \
1
iSQvS fc
Kadar imate svatbo, krstijo, piknik, ali najsi bo kakrkšnekoli veselice ali prireditve, se vam toplo priporočam z mojimi vsakovrstnimi mehkimi pijačami. Jamčim vam, da boste dobili najboljše in najčistejše, kar
se sploh more dobiti.
Imam tudi več vrste pive kot
ALE m HALF-AND-HALF
POKLIČITE PO TELEFONU HEnderson 4629 in pripeljali bomo najsi bo na dom, v dvorano ali na piknik na farme, kamorkoli želite.
DOUBLE EAGLE feOTTLING CO.
6511-19 St. Clair Ave.
John Potokar, lastnik
HEnderson 4629
\A
NAZNANILO IN ZAHVALA
Močno žalostni naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v cvetu dekliške dobe previdena z tolažili svete vere v Bogu preminula naša nadvse ljubljena hčerka in sestra
MARY ROMIH
Blagopokojna je bila rojena v vasi Vrbno, Št. Jurij ob Južni železnici na Štajerskem dne 9. septembra 1913. Umrla je dne 2. avgusta ob "6:05 uri zjutraj ter bila pokopana iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. na Kalvarijo pokopališče. Pokojna je bila članica društva Naprej št. 5 SNPJ., članica Slovenske ženske zveze podružnica št. 41, članica Protective Home. Circle No. 628 in delničarka Slov. Delav. Doma na Waterloo Rd. Poleg tukaj močno žalujočih staršev in sestre zapušča tukaj in v stari domovini več bližnjih sorodnikov.
Dolžnost nas veže, da se najlepše zahvalimo vsem onim, ki so položili cvetje ob krsti blagopokoj-ne. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. M. Romih, družina Laznik, družina Mike Flis, Miss Florence Jasion, Mrs. Jennie Bukovnik, Mr. Charles in Anthony Puškarič, Mr. in Mrs. Frank in Mildred Line, Mr. Frank Wess, Mr. Louis Wess, družina Glavip, družina Jennie Menart in hčerke, družina Martin Jerič, Mrs. Agnes Antončič, Mr. in Mrs. V. Pikel, Mrs. J. Matelko, Mrs. R. Masnak, Mr. Sober in Modic, Mr. in Mrs. J. Janževič, Mrs. Tomle in Mrs. J. Polles, Mr. in Mrs. Harold, prispevatelji venca sosedov in prijateljev iz Sylvia Ave., Sloven-ska ženska zveza podr. št. 41, društvo Naprej št. 5 SNPJ., Protective Home Circle No. 628, NYC RR Store Department, Brotherhood of Railway Clerks, Girls of Osborn Mfg. Dept. 17, Mladinski pevski zbor SDD.
Iskrena hvala številnim darovalcem za svete maše, katere se bodo darovale v mirni pokoj blage duše. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mrs. Jennie Bukovnik, Mr. in Mrs. L. Zakrajšek, družina Anna Grdanc, Mr. in Mrs. Zakrajšek, Astor Ave., Mr. in Mrs. M. Podboy, Mrs. Mary Line, Mr. in Mrs. Frank Debeljak, Mr. in Mrs. F. Zakrajšek, Glass Ave., Mrs. Mary Spehar, Mr. in Mrs. M. Perlin, Mlin Mrs. Modic, Mr. in Mrs. Videmsek, Mr. in Mrs. Mah, Mrs. Mary Grill, Mr. in Mrs. John Winter, Mrs. Plemel, Mrs. Agnes Antončič, Mr. Martin Zdol sek, Mrs. Relich, Mr. in Mrs. Frank Zupančič Jr., Mr. in Mrs. F. A. Wess, družina Anton Cizel, Mrs. Agnes Slovenec, Mrs. M. Unetic in sin, Mr. in Mrs. Wm. Boyd, Mr. in Mrs. Martin Jeric Jr., Mr. in Mrs. Vene, Mrs. Matelko, Mr. in Mrs. Kopine, dru žina Mike Flis, Mr. in Mrs. Zifko, Mr. in Mrs. Carl Smigovec, Miss Adela Dusek, Gene and Glenn Radio Club.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile ob času pogreba brezplačno na razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. Louis Wess, Mr. Rudolph Krebel, Mr. Math Perlin. Mr. Peter Lindic, Mr. Frank Zupančič Jr., Mr. Vincent Zifko, Mr. Joseph Novak, Mr. Martin Kotnik, Mr. Frank Debeljak, Mr. John Takac Jr., Mr. Charles Puskaric, Mr. Martin Jerič Jr., Mrs. A. .T. Tomle, Mr. Harry Skufca, Mr. Albert Vaughn, Mr. William Boyd, Mr. Rudolph Zakrajšek, Mr. Frank Wess, Mr. Joseph Siskovic in Mr. Carl Smigovec.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo Miss Florence Jasion, Miss Jennie Bukovnik, Mrs. Mildred Line, Mr. Charles in Anthony Puskaric za veliko pomoč in tolažbo ob času bolezni in smrti hlagopokojne.
Najlepšo zahvalo naj prejme Rev. J. Čelesnik za opravljeno zadušnico ter cerkvene pogrebne obrede.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu August F. Svetek za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo in voliko naklonjenost.
Hvala vsem onim, ki so prišli pokojno kropit, nas tolažili, pri nji čuli kot tudi onim, ki so jo spremili na pokopališče k večnemu počitku. Končno hvala vsem za vse, kar so nam dobrega storili ob času bridke izgube naše ljubljene hčerke in sestrice.
Ob času življenja, polna upov in nad, prikradla se je v družino neiziprosna smrt in nam ugrabila Tebe, ki si nam bila dragocen zaklad. Tužno klečimo ob Tvojem grobu, solza nam drči na zeleno trato v mili prošnji k Vsemogočnemu: Daj naši dobri hčerki in sestrici mirni počitek v tuji zemlji do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali: Martin in Lucija Romih, starši Lucille, sestrica Cleveland, Ohio, 39. avgusta 1939.