CELOVEC ČETRTEK VESTNIH Sosveti za usklajeno pot in sodelovanje O RETEKLI torek so se na ura-W du zveznega kanclerja na skupnem zasedanju prvič sestali vsi avstrijski manjšinski sosveti. Iniciativo za to srečanje je dal slovenski sosvet oz. njegov predsednik dr. Marjan Sturm . Zbralo seje približno 80 sosvet-nikov, prisotni pa so bili tudi zastopniki parlamentarnih strank. Predsedniki sosvetov so v svojih prispevkih prikazali stanje razprave v posameznih sosvetih ter izpostavili težnje in zahteve posameznih manjšin. Vsem manjšinam skupna je zahteva po ustavnem določilu o zgodovinsko zrasli kulturni, jezikovni in etnični raznolikosti Avstrije. Zahtevo po takem določilu so podprli tudi zastopniki strank. Kar se tiče novelizacije zakona o narodnostnih skupnostih, so se člani sosvetov strinjali z ustanovitvijo komisije, sestavljene iz predstavnikov vseh sosvetov, ki naj bi v roku dveh mesecev izdelala predlog vladi in parlamentu glede reforme tega zakona. Ta komisija ima nalogo, da formulira vse tiste želje in zahteve, ki so skupne vsem avstrijskim manjšinam. Tako naj bi se premaknili »z mrtve točke«, kot je dejal predsednik slovenskega sosveta dr. Sturm. Zvezna vlada pa naj ne bi imela več »izgovora«, češ da manjšine nimajo usklajenih predlogov. To zamisel so podprli vsi sosveti. Komisija bo sestavljena iz predsednikov in podpredsednikov sosvetov in se bo prvič sestala že prihodnjo sredo. Člani sosvetov so bili tudi enotno proti zmanjševanju finančne podpore manjšinam. Predsednik slovenskega sosveta dr. Marjan Sturm je po seji na tiskovni konferenci dejal, da je s potekom seje vseh sosvetov zelo zadovoljen. Dejstvo, da so vsi sosveti in tudi predstavniki parlamentarnih strank podprli predlog o ustavnem določilu o raznolikosti, je izredno pomembno in pomeni, da se počasi le uveljavlja koncepcija Sveta Evrope glede manjšinske zaščite. Nadalje je dejal, daje ustanovitev skupne komisije vseh pomembna, ker bo le na osnovi usklajenih in konsenzualnih stališč vseh avstrijskih manjšin mogoče doseči določen napredek pri manjšinski zaščiti. Tudi dejstvo, da so si sosveti postavili časovni rok dveh mesecev za izdelavo skupnega predloga, kaže na resen in konstruktiven pristop k razreševanju problemov. Avstrijska vlada potem vsekakor ne bo več mogla ignorirati želje in zahteve avstrijskih manjšin in tudi ne bo več imela izgovora v smislu njihove neenotnosti... Posvetili novega nadškofa in ' metropolita dr. Franca Rodeti&>< V nedeljo je dosedanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar svečano posvetil svojega naslednika dr. Franca Rodeta. So-posvečevalca sta bila beograjski nadškof dr. Franc Perko in dr. Alojzij Ambrožič iz Toronta. Slovesnosti seje poleg najvišje slovenske katoliške, pravoslavne, evangeličanske ter islamske duhovščine udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat. Med visokimi cerkvenimi dostojanstveniki iz tujine so posvetitvi prisostvovali tudi voditelj papeškega sveta za kulturo kardinal Paul Poupard, go-riški nadškof Antonio Vitale Bommarco, celovški škof Egon Kappelari, hrvaški kardinal Franjo Kuharič in mnogi drugi. Najvišji predstavniki slovenske posvetne oblasti na slovesnosti so bili predsednik republike Milan Kučan, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti France Bernik, predsednik parlamenta Janez Podobnik in ljubljanski župan Dimitrij Rupel. Tuji študentje brez delovnega dovoljenja Kot smo poročali, je študentska skupina v Avstrijski zvezi sindikatov v začetku marca sprožila kampanjo za boljšo integracijo tujih študentov: po predstavah organizatorjev naj bi bila končno ukinjena prepoved dela za študente in študentke iz držav, ki niso članice EU (trenutno jih je približno 13.000). S podpisno akcijo in z nekaterimi prireditvami v avstrijskih univerzitetnih mestih (predvsem na Dunaju in v Innsbrucku) so opozarjali na brezizhodno situacijo svojih tujih kolegov. Vendar zvezna vlada kljub prvotnim napovedim ne kaže priprav- ljenosti za spremembo zakona. Tako ministrica za socialne zadeve Eleonora Hostasch, kot tudi kancler Viktor Klima sta odločno zavrnila vsakršen poskus ponovnega odpiranja integracijskega paketa. Petra Bayr, predsednica študentske skupine v sindikatu, se temu lahko samo čudi, saj je kancler Klima še pred nekaj dnevi sam predlagal uvedbo časovno omejenega delovnega dovoljenja za vse tuje študentke in študente v poletnih počitnicah. Vendar po njenem mnenju še ni vse izgubljeno, saj upa na pomoč Zveze sindikatov. jo Trdoživ je spomin na našo polpreteklost. Spominskih svečanosti ob obletnicah iz protifašističnega boja se udeležuje vse več ljudi. Nedeljski množičen obisk v Železni Kapli nam to potrjuje. Str.3 Zernatto danes pri Kučanu Na povabilo predsednika Milana Kučana je danes na obisku v Sloveniji koroška vladna delegacija pod vodstvom deželnega glavarja Christofa Zernatta, ob njem pa sta tudi oba namestnika Michael Ausserwinkler in Karl-Heinz Grasser. V Ljubljani bodo tekli pogovori s predsednikom Kučanom, podpredsednikom vlade Marjanom Podobnikom in zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, v Logarski dolini pa tudi s pre-mierom Janezom Drnovškom. Poglavitne teme razgovorov bodo predvsem gospodarsko sodelovanje. Slovenija bo zagotovo načela problem trgovinskega deficita z Avstrijo in s tem tudi s Koroško, za koro- ško gospodarstvo pa je zelo zanimiva udeležba pri izgradnji sistema Savskih elektrarn, ekološko in gradbeno pa tudi pri razžveplevalni napravi termoelektrarne Šoštanj. Po pogovorih v Logarski dolini bodo koroški in slovenski politiki obiskali tudi Pavličevo sedlo. V pogovorih seveda tudi ne bo izostala problematika slovenske narodne skupnosti na Koroškem kot so medijska oskrba, problemi vzgoje in izobraževanja in slovenščine v javnosti. V ta namen je Kučan včeraj sprejel predstavnike koroških Slovencev. Za ZSO sta se pogovora udeležila predsednik Marjan Sturm in Mirko Messner. KRIZA V KRŠČANSKI DEMOKRACIJI Alternativa SKD zahteva odstop Peterleta ■•E DALJ časa je kazalo, da se fcibo nekaj zgodilo, pretekli petek pa se je. Prvak Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je prejel deklaracijo o oživitvi njegove stranke, pod katero je bilo 28 podpisov vodilnih strankinih funkcionarjev. V njej je zahteva, naj kot predsednik nemudoma odstopi, poleg njega pa tudi podpredsedniki, glavna tajnica, člani izvršilnega odbora ter predsednik sveta stranke. Podpisniki nadalje zahtevajo izredni volilni kongres. Zadeva je toliko bolj neprijetna, ker so med podpisniki tudi Andrej Capuder, bivši kulturni minister, Ivan Oman, nekdanji član slovenskega predsedstva in državni poslanec, Edvard Stanič, prejšnji generalni sekretar stranke,Vida Čadonič Špelič, prejšnja glavna tajnica in drugi ugledni funkcionarji. Povod za rušenje Peterleta in sedanjega vodstva stranke je nedvomno v slabem volilnem rezultatu, dodatno pa mu podpisniki očitajo tudi slabe poteze v povolilnem sestavljanju vladne koalicije, ko je stranka ostala v zunajvladni opoziciji. Peterle je na zahtevo reagiral nekoliko sarkastično. Izjavil je, da o pobudi ne more odločati neformalno, kajti na tak način bi lahko veliko skupin kaj predlagalo. Predloge da morata obravnavati izvršilni odbor in svet stranke. Na namigovanje, daje med podpisniki tudi nekaj simpatizerjev Janeza Janše (socialdemokratska stranka), je lakonično odgovoril, da na listi vidi »več ljudi, ki se jim v nekem trenutku ni zgodilo tisto, kar so želeli, da se zgodi.« O združitvi SKD z ljudsko stranko pa je menil, daje to že sedem let uradna politika njegove stranke. J. R. üdön von Horvath sem pa tja Mn und her- Komedija/5«8di*....... Režija/Ragie: Mtrijan HlMeregg«! 18.04.97, 20.00 Farna dvorana Šentjakob . PRIREDITELJ: SPD *R0Z« lFf»?« KONGRES ŽENSK V SPÖ Barbara Prammer nova predsednica PODIJSKA DISKUSIJA DRUŠTVA AGORA Ali lahko upamo na več oddaj v slovenščini? Z ogromno večino (98 odstotkov) so preteklo sredo na zvezni konferenci žensk v SPÖ v Linzu delegatke izvolile ministrico Barbaro Prammer za novo predsednico. Barbara Prammer Nad 300 delegatk iz Avstrije, med njimi tudi nekdanja predsednica Johanna Dohnal, se je zbralo in razpravljalo o položaju žensk v naši družbi. Personalna debata v koroški socialdemokraciji po izgubljenih občinskozborskih volitvah v Celovcu je zaenkrat zaključena. Deželno strankino vodstvo je na seji pretekli četrtek soglasno sprejelo postopek pri reševanju nastale krize v celovškem vodstvu SPÖ. Kandidat za župana in mestni predsednik stranke Sigi Metelko na prihodnji okrajni konferenci ne bo več kandidiral za predsednika. Najkasneje do 27. junija letos naj bi izbrali kandidata/kandidatko za njegovo nasledstvo, katere-ga/katero bi novembra 1997 potrdili na okrajni strankini konferenci. Dejstvo, da število brezposelnih žensk raste, da še vedno manj zaslužijo kot moški, da so slabo zastopane v vodilnih strukturah v gospodarstvu, politiki, kulturi, da so dvojno obremenjene itd,, za delegatke še ni vzrok za resignacijo. Soglasno so podprle podpisno akcijo (Frauenvolksbegehren), designiranega predsednika SPÖ Viktorja Klimo pa so konfron-tirale s kritičnimi vprašanji, na katere ni konkretno odgovoril. Vse kaže, da so ženske pripravljene na odločno in vztrajno nastopanje za uresničitev enakopravnosti tudi znotraj stranke. Nadalje so zahtevale zagotovitev enakopravnosti v zvezni ustavi, nadaljnji razvoj otroškega varsta ter zaposlitveno in izobraževalno ofenzivo za ženske. M. Š. Deželni predsednik stranke Michael Ausserwinkler je na novinarski konferenci dejal, da so pogovori med deželnim vodstvom in mestno stranko potekali v konstruktivnem duhu. Nadalje je rekel, da bodo personalne spremembe sprejeli šele po okrajni konferenci vzajemno z občinskim klubom SP. Ali bodo Metelko, Peterle in Wiedenbauer, ki bodo 18. aprila zapriseženi v mestni svet, odstopili, pa še ni odločeno. Ausserwinkler je bil na seji tudi potrjen za glavnega kandidata za prihodnje deželnozborske volitve leta 1999. M. Š. DKAR je padel radijski in televizijski monopol v Avstriji, se cela vrsta prosilcev poteguje za licence oddajanja (predvsem radijskega) oz. za dodelitev frekvenc v Avstriji. Kandidati so predvsem velike medijske (časopisne) hiše ali pa združbe več njih, ki bi rade tudi po etru ponujale informacije. Skoraj vsi kandidati računajo s komercialnim uspehom, največ pa si seveda obetajo od reklamnih oddaj za gospodarstvo. Med nekomercialne radijske oddajnike pa šteje društvo AGORA, ki se poteguje za dovoljenje oddajanja v nekomercialnem smislu. Društvo, ki ima svoj sedež v Lobniku nad Železno kaplo, je že pred skoraj desetimi leti poskušal z oddajami, ki so jih tedaj spravili med poslušalce iz Italije - med koroškim časopisjem je tedaj završalo, kot bi pripravljali napad na državo: piratski oddajnik! Oddaje so bile dvojezične in najkasneje takrat se je pokazalo, kako velika je potreba in želja med ljudmi, da bi poslušali in tudi sooblikovali, kar jih zanima. Prejšnji teden je društvo organiziralo podijsko diskusijo na temo nekomercialnega radia. Dr. Sepp Brugger, pravni svetovalec Zelenih na Dunaju, je izčrpno seznanil poslušalce s pravnim položajem v zadevi dodelitve frekvenc in opozoril na dejstvo, da manjšina nikoli ne more biti tako močna, da bi lahko sama nosila stroške takega radia. Mag. Brigitte Busch je pred leti v imenu društva vložila tožbo pri Svetu Evrope in z njo tudi uspela. Opisala je začetek, namen in uspehe radijskih oddaj v smislu nekomercialnega Drugačnega radia in poudarila, da se je Avstrija obvezala s podpisi mednarodnih pogodb, da bo skrbela tudi za medijsko preskrbljenost svojih manjšin. Ingrid Palmetshofer je prišla iz Linza, kjer sooblikuje radijske oddaje za Freier Rundfunk Österreich, in poročala o tamkajšnjih izkušnjah in akcep-tanci oddaj med ljudmi. Ker FRO (še) ne sme oddajati preko oddajnika, se poslužujejo kabla, pa tudi interneta. Joško Vlasič, kulturni delavec, učitelj, glasbenik, se zavzema za radijske oddaje za gradiščanske Hrvate v okviru Kulturne zadruge (KUGA). V delavnici ali »worksho-pu«, kjer so se v soboto in nedeljo pretežno mladi seznanili z delom za radio in z njim, pa je bilo zelo živahno. Pretežno mladina si je zadala nalogo, da napravi oddajo o Šentjanžu. Zanimivo se jim je zdelo, kako lahko z zvočnimi učinki popestriš včasih suhoparne izjave intervjuvancev, vsi pa so se pravzaprav prvič srečali s tehniko, ki je potrebna za nastajanje oddaj. Izkazalo se je, da lahko eno in dvojezični odlično sodelujejo skupaj, tudi če gre za dvojezične oddaje. 17-letna Martha iz Beljaka je povedala, da je prvič delala oddajo in da je zdaj izgubila strah pred tem medijem. Fasciniralo jo je, kako lahko delaš oddajo s pomočjo computerja. Študentka Majda je bila nav- dušena nad mentorji, ki so zelo potrpežljivo in nazorno vodili delavnico in nastajanje oddaje. Študentka francoščine iz Ljubljane Dagmar prav tako še ni imela izkušenj z radiom. Delo z najrazličnejšimi ljudmi in s tehniko je tudi proces spoznavanja, zanimivo pa se ji je zdelo, da je mikrofon sredstvo, s katerim se lahko približaš povsem neznanim ljudem in prideš z njimi v kontakt. Spoznala je, kako težko in dolgotrajno je lahko ustvarjanje nekajminutne oddaje. Študentko Nado najbolj zanima tehnična plat radia, rezanje na računalniku, mešanje glasbe, zvokov in besede, pa tudi načrtovanje oddaje. Tudi krize lahko nastanejo, je rekla, še posebej, če računalnik odpove in gre dve uri dela v nič. Všeč ji je bilo tudi, da je bila skupina tako pisana, tako po zanimanjih kot po starosti. Helmut Peissl, ki je delavnico organiziral, pa je povedal, da je bil cilj delavnice v tem, da bi preverili potrebo in zanimanje po takem nekomercialnem radiu. Pokazalo se je, da je ogromno motivacije in zanimanja med ljudmi, izredno zanimanje pa je bilo tudi med domačini nad početjem pretežno mladih radijcev. Oddajo, ki so jo naredili v Šentjanžu, bo mogoče slišati na univerzi v pisarni UNIKUM v petek, 11,4., od 17. do 18. ure. Prepričanje, da bi lahko skupaj s kolegi iz Linza kar kmalu začeli z rednim oddajanjem - torej je vse odvisno od tega, ali bo društvo AGORA uspelo z zahtevo po lastni frekvenci! S. W. SPÖ - CELOVEC: Metelko bo odstopil, ostane pa podžupan D PONEDELJKA, 7. 4., do prihodnjega ponedeljka, 14. 4., avstrijski državljani in državljanke odločajo o prihodnosti genske tehnologije. Pobudniki te akcije zahtevajo,da se v Avstriji prepove vsakršna uporaba tovrstne tehnologije, genski lobbi pa se boji za delovna mesta in denar. Kakšne so zahteve akcije proti genski tehnologiji? L Nobene hrane iz genskega laboratorija. 2. Zakonska prepoved svobodnega ravnanja z genskoteh-ničnimi manipuliranimi rastlinami, živalmi in mikroorganizmi. 3. Proti patentiranju življenja. Zahteva po zakonski prepovedi ustavarjanja življenja v genskih laboratorijih; nastanek življenja in razmnoževanje naj bo prepuščeno naravi. Po zadnji javnomnenjski raziskavi se je 42 odstotkov od po-vprašanih odločilo za podporo podpisne akcije, kar znaša približno 800.000 volilnih upra-v ičence v/uprav ičen k. Nobena skrivnost ni več, da trgovci v naših trgovinah in veleblagovnicah prodajajo razne živilske proizvode - od zele- PODPISNA AKCIJA Odločno proti genski tehnologiji njave do slaščic -, ki so gen-sko-tehnično manipulirani (dodatne snovi kot lecitin v čokoladah, limonska kislina, soja, encim chymosin za pridelavo sira itd.) Genska tehnologija, ki je po izjavah nekaterih znanstvenikov področju poljedelstva, grozi celotnemu ekološkemu sistemu, meni angleška strokovnjakinja Wang Ho in svari pred možnimi epidemijami, ki bi lahko izbruhnile zaradi tega, ker postanejo povzročitelji (virusi itd.) odporni proti antibiotikom (pe- Vrtnarica Marija Totev iz Celovca, ki na Benedektinskem trgu prodaja zelenjavo, je tudi proti uporabi genske tehnologije v kmetijstvu. in predstavnikov industrije za prihodnost izrednega pomena, vzbuja pri mnogih državljanih strah in negotovost o posledicah na živilih. Največja nevarnost, ki jo ta tehnologija povzroča na nicilinu). Tudi razna alergična obolenja, katerih je vedno več, so lahko v vzročni zvezi z gensko manipulacijo. O nevarnosti in posledicah genske tehnologije v kmetijstvu za človeško zdravje je še veliko neznanega. Zaenkrat je jasno samo to , da ta »obetajoča tehnologija« služi v prvi vrsti velikim podjetjem in koncernom pri povečanju dobička in kontroli trga. Primer: s pomočjo genske manipulacije je mogoče rastlino (žito, soja, raps itd.) napraviti odporno proti insekticidom, tako da selektivno samo ona preživi. V primeru, da bi se v teku let pojavili škodljivci, ki bi bili tudi tako odporni, bi se lahko zgodilo, da bi nekatere vrste rastlin sploh izginile z naše zemlje (z jedilnih listov). Že danes smo priča zaskrbljujočemu razvoju, da so zaradi monokultur in genske tehnologije življenjsko ogrožene mnoge rastline in živali, oziroma so nekatere že izumrle. Nesporna tudi s strani pobudnikov podpisne akcije pa je uporaba genske tehnologije v medicini, pri proizvodnji zdravil kot npr. insulina, zdravil proti aidsu in drugih težkih bolezni. Pobudniki in podporniki anti-genske podpisne akcije prihajajo iz vseh družbenih slojev, strank in cerkve. Poleg Zelenih in svobodnjaške stranke podpirajo to akcijo še ekološke organizacije GLOBAL 2(XX) in GREENPEACE, umetniki, znanstveniki, župani kmetje in številni drugi. Predstavniki industrije irt tudi politike vehementno odklanjajo podpisno akcijo, češ da pobudniki in organizatorji vnašajo med ljudstvo samo velik strah, ki škoduje razvoju in napredku. Prepoved genske tehnologije da bi imela za avstrijsko gospodarstvo katastrofalne posledice in izgubo tisočih delovnih mest. Opozorilo! Od 7. aprila pa do vključno 14. aprila poteka tudi podpišita akcija za enakopravnost žensk v naši družbi. Časi podpisovanja so različni. Informirajte se pri vaši občini! Ne glede na izid podpisne akcije je vsekakor nadvse pozitivno, da se o genski tehnologiji na široko piše, govori in diskutira in prav to je prvi uspeh pobudnikov. Genska tehnologija pač prizadene vsakega posameznika. Če boste šli podpisat, ne pozabite potnega lista ali osebne izkaznice. Časi podpisovanja pa so zelo različni. Informirajte se pri domači občini. M. Š. SPOMINSKA SVEČANOST V ŽELEZNI KAPLI Množičen poklon Pasterku, soborcem in žrtvam fašizma Spomin na našo polpreteklost živi, v ljudskem spominu je borba proti Hitlerjevemu terorju zapustila globoko sled, na borce, ki so darovali svoja življenja za svobodno in človeka vredno življenje, smo ponosni, bolest za pobitimi žrtvami in umrlimi v zaporih in taboriščih nas opozarja, da smo oprezni proti novim pojavom fašizma, da se najtežje obdobje v naši zgodovini ne bi ponovilo nikdar več. Preteklo nedeljo se je na kapelskem pokopališču ob spomeniku narodnenu heroju Francu Pasterku-Lenartu, njegovim soborcem in žrtvam fašizma zbrala velika množica ljudi. Prišli so iz vseh okoliških dolin, iz kapelskih grap, iz širše Koroške, mnogo pa je bilo tudi borcev nekdanjih partizanskih enot iz Slovenije. Ti so s svojimi prapori ustvarili posebej svečano obeležje. Po molitvi za pokopane žrtve fašističnega tereorja, ki jo je opravil kapelski dekan Poldej Zunder, je svečanost začel kapelski partizan in podpredsednik Zveze koroških partizanov inž. Peter Kuhar. V svojem nagovoru je spomnil na tisti čas, na pokončno držo domačinov, ki se niso dali zasužnjiti, po izselitvi v aprilu 1942 pa so prijeli za orožje. Slabo oboroženi, a z vero v pravičnost, so se podali v neenakopraven boj. »Lahko smo ponosni na junake partizane, ki so trpeli, vztrajali in doprinesli svoj delež k zmagi nad sistemom, ki je poznal samo arijskega nadčloveka na eni strani in manjvredne sužnje, ki jih je treba izrabiti ali uničiti, na drugi Podpredsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuhar strani,« je dejal Kuhar. Opozoril je tudi na velik prispevek okoliških kmetov, ki so tedaj preživljali tri bataljone borcev, terence, kurirje in obveščevalce, skrivali in negovali ranjence. Kot glavni govornik je dr. Janko Malle, član izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij, dejal, da tedanji oborožen odpor ni bil le moralno opravičljiv, temveč je bil tudi etnično-moralna dožnost. Koroški Slovenci o njegovi upravičenosti nismo nikoli dvomili, dvomi so prihajali le iz vrst naših nasprotnikov v večinskem narodu in pa tistih Slovencev, ki so svoje poslanstvo opravljali v skupni družbi z okupatorjem. Malle pa je spregovoril tudi o aktualnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti. »To so vpra- šanja, ki so vredna razmisleka. Vprašanje je, koliko substance je še v nas, da bi brez neuporabne romantike, predvsem pa brez čredne ideologije, ki zavrača vsako svobodno mišljenje, ponos in odgovornost, ohranjali osnovne vrline človeškega dostojanstva. To pa sta sožitje in solidarnost kot temeljni vrednoti medčlovečkih odnosov. Če teh v vsakdanjem življenju ne bomo udejanili, če se jih ne bomo zavedali, ne bomo več zmogli normalnega dialoga. V naših vrstah se v zaskrbljivi meri razširja nestrpnost, zavračanje in odklon do idejnega, političnega in celo kulturnega pluralizma. In predolgo se že ukvarjamo s temi vprašanji, predolgo, ker se ni nič premaknilo z mrtve točke ...«. Ob tem je konkretno opozoril na debato ob uspehu pri zadnjih občinskih volitvah. »Uspehe smo beležili na samostojnih Enotnih listah, na skupnih listah z nemško govorečimi kandidati in tudi kot Partizan in pesnik Tonči Haderlap Slovenci na listah večinskih strank.« Pri tem je zavrnil ran-giranje Slovencev glede na samostojne in strankarske liste. »To so bedarije. Naša manjšinska politika ima svoj smisel le, če je povezana s politiko večine. Se sami o sebi ne moremo odločati, če ne upoštevamo silnic širšega okolja«, je menil Malle. Slovesnost je bila povezana z bogatim kulturnim programom. Odlično je pel obirski moški pevski zbor pod vodstvom Boža Hartmana, Tonči Haderlap je občuteno recitiral svojo žrtvam posvečeno pesem, Karla Haderlap in Kati Marketz sta zapeli priložnostno pesem, med recitatorji pa je nastopil tudi nepogrešljivi Lojze Eržen z Jezerskega. Jože Rovšek Pred spomenikom Franca Pasterka-Lenarta in žrtev fašizma so se poklonili predstavniki borčevskih organizacij POVPRAŠEVANJE, ki ga je ■ med podjetji izvedlo koroško združenje industrijalcev, kaže, da se je vzdušje v primerjavi s prejšnjim letom le nekoliko zboljšalo. Gospodarske težave so domačega in mednarodnega izvora, konkurenca koroškim proizvajalcem in podjetjem pa je vedno večja. Delež proizvodnje, ki gre v izvoz, znaša 50 odstotkov in ima skupno vrednost 27 milijard šilingov. Po besedah predsednika Dietra Kerna je ostalo število zaposlenih v industriji nespremenjeno in v prihodnjih mesecih tudi ni pričakovati nazadovanja. Fleksibilnost delovnega časa pa ni privedla do zaželenega zaposlitvenega efekta. Napovedana eksportna ofenziva avstrijske industrije za obdobje treh let naj bi stala 6 milijard šilingov, fina-cirala pa naj bi jo eksport-im-port banka, katero bi bilo treba še ustanoviti. Po izračunih industrijalcev naj bi se ta ofenziva tudi dobro obrestovala. Predstavniki industrije odločno zahtevajo pristop Avstrije k monetarni uniji, kar bi imelo pozitivne gospodarske efekte in bi odstranilo še obstoječe KOROŠKA INDUSTRIJA Vzdušje optimistično, toda brez novih delovnih mest Gradnje kanalizacij zagotavljajo tisoče delovnih mest prepreke in tveganja pri trgo- i. vanju in poslovanju znotraj Evropske zveze. Glede genske tehnologije menijo, daje ta za prihodnost ključnega pomena, ker nudi celo vrsto kvalificiranih delov- nih mest, vanjo pa se je treba previdno vključiti. Kot pozitiven so povprašanci ocenili razvoj v strojni, jeklarski, lesni, keramični in papirni industriji. Nekoliko slabši je položaj v tekstilni in gradbeni industriji ter v trgovini. Nadalje so predstavniki industrije na novinarski konferenci zahtevali skrajšanje uradnih postopkov pri naseljevanju tujih podjetij na Koroškem. Trenutno traja tak postopek povprečno 15 mesecev, v Nemčiji pa samo šest. Število zaposlenih iz tujine v koroškem gospodarstvu znaša 10.000, od teh je 10 ostotkov zaposlenih v industriji in 13 odstotkov v gradbeništvu. Glede nedeljskega dela pa so predstavniki industrije menili, da večina industrijalcev ne želi, da bi nedelja postala delovni dan; tako kot v preteklosti pa velja tudi še danes, da se ob nedeljah dela, če je bilo nujno potrebno (nujna naročila). Danes prihajajo naročila zelo kratkoročno in jih je pač treba tudi opraviti. Po pristopu Avstrije k EU se je koroški izvoz zvišal za 16,5 odstotka, delovnih mest pa je žal vedno manj, čeprav proizvodnja nenehno raste. Za ilustracijo še dva podatka: v Nemčiji je s pomočjo modernih tehnologij v zadnjih letih proizvodnja porastla za 200 odstotkov, ob tem pa so ustvarili samo za 18 odstotkov več delovnih mest. M. Š. ITALIJA - SLOVENIJA - MADŽARSKA Trilaterala tudi pri obrambi Zelo tesno sodelovanje med Italijo, Slovenijo in Madžarsko, znano tudi pod imenom trilaterala, je še dodatno utrdilo srečanje obrambnih ministrov teh držav Benjamina Andreatte, Tita Turnška in Gyorgyja Keletija. V Ljubljani so se pogovarjali o skupnem obrambnem konceptu in sprejeli načrt sodelovanja. Že prihodnje leto bodo ustanovili skupno mednarodno enoto, opravili skupne vojaške vaje, srečanja v bodoče naj bi potekala na vseh ravneh, sodelovali pa bodo tudi centri za strateške študije. Minister Andreatta je Sloveniji in Madžarski zagotovil trdno italijansko podporo pri vstopu obeh držav v severnoatlantsko zvezo Nato ter na tiskovni konferenci informiral o pripravah na intervencijo mednarodnih sil v Albaniji, ki jo bo vodila in koordinirala Italija. Madžarski zunanji minister je izjavil, da njegova država ne bo sodelovala z vojaki, pač pa bo poslala humanitarno pomoč, Turnšek pa je dejal, da bo o sodelovanju Slovenije v kratkem odločala vlada ■ »VSE JE LOV« V BOROVLJAH O BO 26. aprila v Borov-l^ljah odprla svoja vrata deželna razstava o lovu, bojo obiskovalci lahko koristili dodatne in zanimive ponudbe slovenskih krajevnih društev SPD »Borovlje«, »Kočna« in »Šentjanž«, obeh osrednjih kulturnih organizacij, SPZ in KKZ, in Posojilnice-Bank Borovlje, ki se je v razstavo vključila kot sponzor. Slovenski prispevek k deželni razstavi Obnovljeni boroveljski grad, v katerem bo potekal del razstave Na slovesni otvoritvi razstave v petek, 25. aprila 1996, popoldne, na njej med drugim pričakujejo petdeset visokih diplomatov iz arabskih držav, ki naj bi se v Borovlje pripeljali v salonskem vagonu cesarja Franca Jožefa, bo sodeloval in se javnosti predstavil tudi Komorni zbor »Borovlje« pod vodstvom mag. Romana Ver-dela. Zbor v mešanem sestavu je naslednik dveh pevskih skupin društva, in sicer moškega zbora SPD »Borovlje«, ki je lani praznoval svojo 15-letnico, ter ženskega kvarteta. Obe skupini sta lani skupno izdali kaseto in CD-ploščo. Od Cingelca ... SPD »Borovlje« se je že kar kmalu po tistem, ko je deželna vlada dodelila deželno razstavo Borovljam, odločilo, da se na komunalni ravni vključi v priprave na razstavo, na deželni ravni pa mu je v skupnem nastopanju z obema osrednjima slovenskima kulturnima organizacijama in s strokovnimi predlogi uspelo zasidrati slo- venski delež tako v centralnem razstavnem programu kot tudi v spremljujočih prireditvah. Tu naj so med drugim omenjeni strokovni prispevek dr. Avguština Malleja, ravnatelja Slovenskega znanstvenega inštituta, za razstavni katalog in pa spremljajoče prireditve, o katerih bo v naslednjem tekla beseda. Pri SPD »Borovlje« so se od vsega začetka zavedali pomena deželne razstave in sodelovanja ter vključevanja slovenskih struktur, pri čemer so prav sporedu in ponudbi, s katerima naj bi nastopili, namenili veliko pozornosti in skrbi. Tako je nastal zajeten programski sveženj, ki dodobra predstavlja bogato zgodovinsko in sedanjo kulturno, izobraževalno, gospodarsko in materialno dediščino ter dejavnost Slovencev v Borovljah in okolici. K temu pride še Kulturni teden koroških Slovencev, ki ga med 12. in 16. majem v Borovljah prireja deželna vlada in pri katerem bo krajevno društvo seveda sodelovalo. Med glavne programske poteze, ki jih pripravlja SPD »Borovlje«, sodijo: dokumentarni film o puškarjih, prikaz filma »Kam bomo šli po spomine« ter film »Od zrna do drobtine«, premiera in ponovitve modificirnega »Divjega lovca«, koncert Glasbene šole in koncert klasične glasbe, koncert Harryja Stojke in ansambla Drava, Workshop z Nežiko Novak, dve oddaji slovenskega oddelka v živo, otroški popoldan z Janijem Kovačičem in nastop skupine Vlada Kreslina in Malih bogov, literano branje s Petrom Turrinijem, gledališka predstava »Odstrel« Franza Xaverja Kroetza, koncert Komornega zbora »Borovlje« in maša z boroveljskim komornim in selskim mešanim zborom ter Slovensko filharmonijo v boroveljski mestni hiši. Za zaključek deželne razstave pa bo v mestni hiši prireditev Dober večer, sosed, ostale navedene prireditve pa bojo pri Cingelcu na Trati. Torej spored, ki se lahko v vsakem oziru kosa s ponudbami občine in drugih boroveljskih društev. Stroški društva za izvedbo tega obširnega kulturnega sporeda so precejšnji. Zato so v društvu upravičeno ogorčeni nad odgovorom župana Krainerja: pismeno je dal vedeti, da občina društvenega prispevka finančno ne bo podprla. SPD »Borovlje« se zaradi tega negativnega in selektivnega odgovora ne bo pustilo ugnati v kozji rog, osrednji kulturni organizaciji sta že najavili podporo. Stalne razstave Kar na treh mestih, in sicer pri Cingelcu na Trati, v Postgasse 4 ter na sedežu Posojilnice Bank-Borovlje, bo v okviru deželne razstave in v obliki samostojnih stalnih razstav in prireditev predstavljena slovenska dejavnost v Borovljah. Pri Cingelcu bo ves čas deželne razstave možen ogled Del notranjosti glavne razstavne stavbe ber denarnega poslovanja na podeželju, Druga je prezentacija lonče-vine iz k&k centra z najnovejšimi izdelki Nežike Novak Tretja pa je glasbeno-etnolo-ška razstava starih instrumentov. V bivših prostorih posojilnice v Postgasse 4 bo stalna razstava o kulturnopolitični navzočnosti Slovencev v boroveljskem okraju od leta 1848 do danes. Avtor razstave je ravnatelj Slovenskega znanstvenega inštituta dr. Avguštin Malle. Dobro ohranjeno okostje jamskega medveda treh etnološko, kulturno in gospodarsko edinstvenih razstav. Prva je Nedeljska posojilnica: uspelo je rekonstrirati fenomen nedeljskih posojilnic, ki so svoičas bile ste- ... do banke Za Borovlje in tudi za njegov ugled pomembno pa je, da je svoje prostorske in organizacijske kapacitete dala na razpolago Posojilnica-Bank Borovlje, ki s tem utrjuje svoj glas kot mentor kulturne in športne dejavnosti, saj je eden glavnih sponzorjev »Rož-Card«, ki bo omogočala znižano vstopnino za spremljajoče prireditve v okviru deželne razstave. Boroveljska posojilnica pa bo dala na razpolago tudi svoje kletne prostore na sedežu na Glavnem trgu 16. V njih bo namreč od 16. maja naprej vse do konca deželne razstave skupinska razstava del Kulturni dom »Pri Cingelcu« bo prizorišče mnogih obrazstavnih kulturnih dejavnosti znanih koroškosloven- skih likovnikov Zorke Lois-kandl-Weissove, Gustava Januša in Rudija Benetika s spremljajočim literarnim branjem Gustava Januša, Janija Os-walda in Florjana Lipuša. Odprtje tega umetniškega dogodka bo 15. maja zvečer. Povsem razumljivo pa je, da je boroveljska posojilnica namenila posebno pozornost prav gospodarskim vprašanjem. Od 8. dol3. junija ter 2. oktobra se bo v njeni kletni dvorani zvrstil niz predavanj o gospodarstvu, 26. junija zvečer pa bo v obnovljeni boroveljski mestni hiši slavnostni koncert ob dnevu gospodarstva. Gostoval bo orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane. Soprireditelja sta Zveza Bank in Slovenska gospodarska zveza. Horta po Rožu ... Deželna razstava je kaj kmalu prerasla ozke okvire mesta Borovlje in dobila lastno dinamiko kot pomemben dogodek za celotno regijo Rož. Naštevati vse prireditve in ponudbe, bi zdaleč preseglo prostorski in vsebinski okvir prispevka, zato naj se omejim na sledeče: Grad v Svetni vasi (grad Ebenau) bo prizorišče zanimive razstave o mitu divje jage in mask, nadalje bo spominska razstava v spomin Kiki Kogel-nik, razstavljal pa bo tudi Valentin Oman. V k & k centru v Šentjanžu bo razstava o krivem lovu (Wilderei) v Karavankah, na ogled bojo slike in risbe Antona Repnika. V Svečah bo možen ogled galerije Gorše, v stari šoli pa bo od 2. maja do 27. julija razstava o oblačilni kulturi v Rožu, od 1. avgusta do 26. oktobra pa razstava dr. Petra Fistra o arhitekturi in prostoru v Svečah. Nadalje bo odprt muzej partelj-nov in kovaški muzej, velik dogodek pa bo gotovo letošnji slikarski teden med 31. avgustom in 6. septembrom v organizaciji SPD »Kočna«. Franc Wakounig 10. april 1997 5 ZA POMOČ IN SOLIDARNOST Janku Messnerju častno priznanje iz Nikaragve tl * m M ) mm dcj&onof e&md.wv HonuncUe de Mcetwewuenid'al.fi^aJ ytMAx(ne^iad AtLaipser AeO EflKÜtSTpu eiterV, Mj .eut-Üa; eeriiuSjfoaMv auadai ,a>icv .öiÄföVa’ üüimMnSta) u/,atattaixvjb-fetf 1§iti' dUxatcAiT jcwhcju J*, VigMuM* njiav/UlAM/USftldHfAtvn /A. M h'fktMM V prevodu se častna diploma glasi takole: Dom treh svetov Granada, Nikaragva podeljuje ČASTNO DIPLOMO iz spoštovanja in hvaležnosti slovenskemu pesniku v Avstriji JANKU MESSNERJU za požrtvovalno širjenje nikaragovske poezije v Sloveniji in Avstriji, za vse njegove dragocene publikacije, za njegove širokosrčne publikacije, za kulturno izmenjavo med tremi narodi ter za znatno pomoč naivnemu slikarstvu in »Domu treh narodov«. Izdano v mestu Granada v Nikaragvi, 21. marca 1977. Dietmar Schönherr, I. r. Ernesto Cardenai, I. r. Emesto Cardenai in Dietmar Schöherr sta 21. marca letos podpisala častni dokument Pergamino de Honor, katerega posvečata koroškemu pesniku in pisatelju Janku Messnerju, ki je od leta 1979 naprej, ko so sandinisti zmagali nad krutim režimom So-moze, podpiral kulturni razvoj prebivalstva v Nikaragvi, skupaj s solidarnimi ljudmi v Avstriji in v Sloveniji. Tedaj je nabral pol milijona šilingov za šolsko izobraževanje nikaragovskih otrok in za kulturni inštitut »Časa de los tres mundos«. Zdaj pa sta se znani pesnik in bivši minister Emesto Cardenai in nesebični prijatelj Nikaragve Dietmar Schönherr zahvalila Janku Messnerju in s tem izrekla tudi svojo hvaležnost Avstriji in Sloveniji, saj je Janko Messner mdr. leta 1986 izdal Cardenalove Psalme - v slovenskem prevodu Nika Koširja - v založbi Partizanska knjiga v Ljubljani. V istem letuje izšla špansko-nemška zbirka s pesmimi nikaragovskih pesnikov, izbor besedil od indijanskih do revolucionarnih avtorjev. Svojo lastno zbirko »Nikaragva moja ljubljena« (s slikami Hansa Staudacherja) pa je avtor tudi posvetil realni pomoči za Nikaragvo. Joži Strutz IZ UREDNIŠTVA: Ob tem ko se z Jankom Mesnerjem veselimo njegove častne diplome, naj pripomnimo, da je Slovenski vestnik, preden je Messner z Marto Kreutz leta 1984 odšel v mednarodno delovno brigado v Nikaragvo, svoje bralce pozval na denarno nabirko za potrebe Cardenalovega kulturnega ministrstva in da so naši bralci v štirinajstih dneh zbrali kar 84.000 šilingov, ki sta jih ponesla s seboj in jih izročila kot pomoč za opismenjevanje nikaragovskih indijanskih otrok. Se enkrat hvala vsem darovalcem! In danes? Sedanje stanje razvidimo iz pisma znanega tirolskega igralca, pisatelja in aktivista za alternativno razvojno pomoč v Nikaragvi Dietmarja Schönherra Janku Messnerju: »Lieber Janko, gera- de aus Nikaragua zurück. Mein Kopf voll mit den Eindrücken, die ich mitgebracht habe. Das Land befindet sich voll in Sog der Ebbe - genannt Liberalisierung. Von der »Revolution« nur noch Spurenelemente. Die meisten Menschen im Strudel der EGO-Geselschaft. Die Armen noch ärmer - die Straßenkinder wie unter Somoza auf den Müllhalden und an den Verkehrsampeln ein unnützer Klotz am Bein des Staates. Die >Casa de los tres Mundos< ein Wunder an guter Entwicklung in dem ganzen chaotischen Irrwitz. Was bleibt: Die Revolution in unseren Köpfen un Herzen, daß es >morgen< doch beser sein wird. - Ich umarme Dich brüderlich. Dein Dietmar.« Pomagajmo! Dietmar Schönherr in Janko Messner sta se ponovno odločila spodbuditi vse ljudi dobre volje, naj solidarno pomagajo otrokom v stiski pri njihovem izobraževanju in uglednemu duhovniku Ernestu Cardenalu, da bo laže opravljal svoje socialne dejavnosti. Kaj briga Nikaragva kristjane v cerkvi naši? »Saj nismo ji mejaši, zahvaljen Bog«, mi molimo, »da ni Somoza nam vladar, poplave so drugje vsekdar...« (J. M. Fičafajke grejo v hajke. 1980) V tem duhu Slovenski vestnik opozarja na bančno številko pri Posojilnici-Bank Podjuna, in sicer: 4.0011-391 (BLZ 39104) z oznako »D. Schönherr/J. Messner- Nikaragva«. Hvala! VEZ MED KOROŠKO TOSTRAN IN ONSTRAN MEJE V Celovcu seja Prežihove ustanove LUB Korošcev iz Ljublja-l\ ne je dal idejo in pobudo, v Kotljah, rojstnem kraju Prežihovega Voranca - Lovra Kuharja, pa so postavili temelje za Prežihovo ustanovo. Ta inštitucija si je zapisala v statut, da bo v prvi vrsti pospeševala razvoj in napredek na Koroškem. Vendar so kmalu ugotovili: Če se govori o Koroški, nekako ne moreš mimo tistega dela, ki je za mejo. Napredek in razvoj pa sta v veliki meri odvisna od izobražencev, ki delujejo v ali za kako regijo. Tako so se ustanovitelji in člani odločili, da bodo poskrebli za nekaj štipendij za diplomski in postdi-plomski študij, pa tudi za znanstveno, kulturno-umetni-ško, založniško ali kako drugo dejavnost. Med ustanovitelji so tudi Slovenska prosvetna in Krščanska kulturna zveza, Slovenski znanstveni inštitut in narodopisni inštitut »Urban Jarnik«, vsi iz Celovca, poleg slovensko-koroških občin in posameznikov, med katerimi so zveneča imena kot npr. Drago Druškovič, dr. Matjaž Kmecl, Mitja Šipek, Štefka Kučan idr. Ustanovi predseduje župan občine Prevalje Večko. Kako je prišlo do ustanovitve? Ker se je z osamosvojitvijo Slovenije krepko spremenil način izvajanja gospodarskih panog, ker je gmotni položaj prebivalstva slabši in brezposelnost večja, je veliko odvisno od civilnih pobud, kako b(xlo znale skrbeti za narodni duhovni potencial, brez katerega še tako uspešno gospodarstvo ne more preživeti. Še več, ustano- va se zaveda, da je za majhen narod edini porok razvoja prav znanje. Po drugi plati pa si je zadala nalogo, da prispeva svoj delež k ohranitvi in bogatenju slovenske kulture med Slovenci zunaj matične domovine. V skupni fond naj bi zbirali finančna sredstva, ki naj bi jih prispevala razna podjetja, tovarne, pa tudi posamezniki, torej gre za angažma gospodarstva za možnosti izobraževanja. Ustanova je vsekakor ena redkih, ki dejavno kaže, da ji usoda Slovencev izza meje ni vseeno. Iz leta v leto namreč upada pripravljenost za pomoč manjšini, zato je pobuda Prežihove ustanove toliko bolj dragocena, čeprav seveda ni bila ustanovljena samo za nas -vendar tudi. S. W. ■ Kulturne novice Igralci SPD Bilka iz Bilčovsa so bili ob koncu preteklega tedna hudo zaposleni. Starejša garda je s komedijo Toneta Partliča »O ne, ščuke pa ne« gostovala v Škofičah in kar precejšnjo skupino gledalcev v sicer mali dvorani nad posojilnico razveselila s svojo igro. Po njej pa je bilo tudi krajše družabno srečanje med prosvetarji obeh sosednjih društev. Mladinska skupina pa se je s svojim »Obtoženim volkom - Procesom« podala na daljšo pot in v nedeljo dopoldne menda že trinajsto gostovanje opravila za mlade in nekoliko manj mlade v Šmihelu pri Pliberku. Dva filma krožka v Mladinskem domu v Moskvo. Prejšnji teden smo iz Ljubljane prejeli veselo novico, daje neodvisna žirija produkcije otroških filmov zadnjih treh let izbrala sedem filmov, ki predstavljajo Slovenijo na Mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi. Izmed sedmih filmov sta dva filma delo članov filmskega krožka Mladinskega doma iz Celovca. To sta filma Dober tek in Izbirčni polžek. Vsekakor je za mlade filmske ustvarjalce to zelo lep uspeh. Turneja Plesnega teatra »Ikarus«. V prihodnjih mesecih bo PT »Ikarus«, pod vodstvom Zdravka Haderlapa šel na turnejo s produkcijo »Tri ženske«, ki je nastala lani ob 70.-letnici rojstva Ingeborg Bachmann. Skupno je v mestih Gradec, Maribor, Celje, Zagreb, Nova Gorica, Beljak in Celovec na sporedu 17 predstav. Preteklo soboto je v KUMSTu gostoval znani avstrijski pevec Wilfried s svojim štiriglasnim zborom »4xang - Männer Xanxverein«. Na izviren in smešen način so parodirali narodne in zabavne pesmi in pritegnili k sodelovanju številno publiko. Na sporedu so bile tudi kabaretni vložki in šaljive pesmi. VRHUNSKA RAZSTAVA Hrdlička v Galeriji Rožek Galeristka Marija Šikoronja je res lahko ponosna. Razstavljati slike in skulpture znanega Alfreda Hrdličke je nedvomno v čast tudi večjim galerijam. Tokratna razstava v Rožeku je nastala v sodelovanju z dunajsko galerijo Hilger. Vernisaža, kije trajala v soboto od 5. do 9. ure zvečer, pa je dodobra polnila galerijsko hišo v Semislavčah. Obiskovalci so prihajali od vsepovsod, med njimi je bilo mnogo likovnih umetnikov, kulturnikov nasploh in pa seveda pravih ljubiteljev slikarstva. Marsikoga, ki ga umetnost sicer ne zanima v tolikšni meri, pa je pritegnila tudi Hrd-ličkova kontraverzna osebnost. In kaj je videti. Razstavljenih je trindvajset platen in šest skulptur. Razstava je tudi prodajna. Cene slik se gibljejo od 3.200 (grafika) do vrtoglavih 250.000 šilingov (platno), najdražja skulptura pa stane 338.000 šilingov. Če si nakupa ne morete privoščite, si Hrdlič-kovo umetnost vsaj oglejte. To lahko storite od srede do nedelje vsak dan od 15. do 19. ure. Pisati o umetnosti Alfreda Hrdličke je seveda naivno, saj je bil ocenjen že od vseh strani. Za razumevanje njegove umetnosti pa vsem priporočamo udeležbo na večeru posredovanja umetnosti »Približevanja«, ki ga vodi umetnostna zgodovinarka Janja Zikulnig. Ta bo v petek, 25. aprila, ob 19. uri. J.R. PRIREDITVE Novi časi zahtevajo nove odgovore ČETRTEK, 10. 4. CELOVEC, na univerzi 19.30 Vernisaža Simona Veratschniga »Skandinavische Impressionen« TINJE, Sodalitas Tinje - Sodalitas in Pedagoški inštitut 19.30 Kärntens slowenische Kinder - Die Vertreibung von 1942. Predstavitev knjige in predavanje. Prispevek: ATS 50,-Predava: mag. Renate M. Schöfeldinger-Siekierzynski KSŠŠG, Mondscheingasse 9, Gradec - KSŠŠG Gradec 20.00 Razstava Christiana Strassegerja in koncert PETEK, 11.4. ŠENTJANŽ, k & k - Slovenska prosvetna zveza 09.00 Otroška literarna delavnica. Sodelujejo učenci iz Slovenije in Koroške CELOVEC, Mladinski dom 18.00 KOŠARKA: Play off tekma KOŠ : WSG Radenthein CELOVEC, v Modestovem domu - PUAK, Mlada EL, KDZ 19.30 »Mladina spoznava avstrijske narodne skupnosti«. Referent: Branko Lenart ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - Zveza slovenskih žena in SPZ 19.30 Podijska diskusija »Pomoč oziroma samopomoč za ženske«. Predstavitev ženskih iniciativ iz Avstrije, Italije, Slovenije, ki nudijo pomoč ženskam in otrokom v kriznih situacijah. SOBOTA, 12. 4. ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 09.00 Informacijska miza. Možnosti za osebno informacijo in izmenjavo izkušenj, police s knjigami ŽELEZNA KAPLA, v zadrugi - Strojni krožek 09.00 Informativni krožek Strojnega krožka BAJTIŠE, Pri Lenčiji - SPD Herman Velik 19.00 Komedija: »Oženil se bom s svojo ženo«. Nastopa: Igralska skupina SPD »Valentin Polanšek« ŠENTPETER NA VAŠINJAH, Farna cerkev - Fara Šentpeter 19.30 Luč in ljubezen. Pesmi in dueti romantike Nastopajo: Waltraud Mucher, alt; Gerd Kenda, bas; Karl Ernst Hoffmann, klavir in Petra Ackermann, viola ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD Valentin Polanšek in SPD Zarja 19.30 Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ŠKOCIJAN, v kulturni dvorani Kassl - KD Škocijan 20.00 Vigredni koncert NEDELJA, 13. 4. KOTMARA VAS, v ljudski šoli - SPD Gorjanci 14.30 Vigredni koncert »S pesmijo v pomlad« ŠENTJAKOB V ROŽU, v farni dvorani 15.00 Luč in ljubezen - pesmi in dueti: Franz Schubert, Ludwig, van Beethoven in Johannes Brahms ŠENTJAKOB V ROŽU, Farna cerkev - Regionalni center, Fara in SPD Rož 15.00 Luč in ljubezen. Pesmi in dueti romantike Nastopajo: Waltraud Mucher, alt; Gerd Kenda, bas; Karl Ernst Hoffmann, klavir in Petra Ackermann, viola CELOVEC, Celovški stadion 17.00 SAK - VSV. Prvenstvena tekma TOREK, 15. 4. TINJE, Sodalitas - Dom v Tinjah - Sodalitas in Pedagoški inštitut 19.30 Der vergessene Widerstand in Kärnten. Predava: mag Andrea Lauritsch Prispevek: ATS 50,- SREDA, 16. 4. CELOVEC, Evropska hiša, Reitschulgasse - Club tre popoli 19.00 »Izkušnje s sosedi«. Referent: inž. Vlado Indjič-Sušanj, Zagreb ŠENTJANŽ, vk&k-k& k in SPZ 19.00 Jezikovni tečaj - Španščina za mladino. Vodja: Miguel Gomez, 10 x po dve uri, prispevek 400,-; prijave po tel: 0463/514300-22 PETEK, 18. 4. BILČOVS, Gostilna Ogris - Miklavž - Kmečka izobraževalna skupnost 09.00 Oplemenitenje sadnega drevja - praktični tečaj. Referent: Josef Quendler (Obstbauversuchsanlage St. Andrä) Prispevek: ATS 200,- inkl. kosilo ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ 20.00 »Zukunft ist,... wenn man sie trotzdem hat«. Kabaret Christiana Hofier SOBOTA, 19. 4. BILČOVS, v avli ljudske šole - SPD Bilka 20.00 Vigredni koncert. Nastopajo: MePZ in MoPZ Bilka, Luneschnig dekleta, Danica Hanuna Čertov in trobentači Glasbene šole RADIŠE, Kulturni dom - SPD Radiše 20.00 Veseloigra »Zveza za vse življenje« (Hans Schubert) ŠENTJAKOB V ROŽU, Farna dvorana - SPD Rož 20.00 Ödön von Horvath: »Sem in tja - Hin und her«. Gostuje: Gledališka skupina »SPD Danica - Gledališče ob Dravi« ŽELEZNA KAPLA, Hotel Obir - Lovski zbor Železna Kapla 20.30 Lovski ples. Igra ansambel »Rosa« Narodnostna politika na Koroškem je že nekaj let več ali manj na mrtvi točki, medtem ko se družbene okoliščine in pogoji za ohranitev slovenskega jezika in kulture spreminjajo vse hitreje. Zato je skrajni čas, da se vsi skupaj streznimo in se spet osredotočimo na bistvene vsebinske premike, ki so potrebni za obstoj narodnosti. V Zvezi slovenskih organizacij se zavedamo, da je izdelava novih političnih smernic in realizacija konkretnih zahtev možna le v sodelovanju s kar se da širokim krogom napredno mislečih ljudi, ki jim mirno sožitje narodnih skupnosti na Koroškem in v Avstriji ni zad- nja briga. V ta namen ustanavljamo na Dunaju prvo - sledile bodo še druge - krajevno skupino ZSO, ki se bo srečevala enkrat mesečno v prostorih Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Pri tem želimo (občasno tudi z referenti/referentkami) prerešetati pereče narodnostne teme koroških Slovencev in predvsem tudi specifične potrebe slovensko govorečih na Dunaju. Če si/ste na Dunaju in želiš/želite sodelovati, te/vas prisrčno vabim na prvo srečanje dunajske skupine ZSO. čas: sreda, 16. april, 19.00 kraj: KSŠŠD Joži Wutte Mittwoch, 16. April, Graz, Meerscheinschlößl. Mozartgasse 3 »Steirische Slowenen -verdrängte Minderheit in Österreichs Südosten« 18.30 Präsentation des gleichnamigen Buches mit Herausgeber Karl Kaser und Christian Stenner sowie anderer Autorinnen. 19.30 Podiumsdiskussion mit: LAbg. Dr. Ilse Reinprecht (SPÖ) LAbg Mag. Edith Zitz (Grüne) LAbg. Dr. Christian Brunner (FIF) Branko Lenart, Obmann des Kulturvereines Artikel VII LAbg. Dr. Reinhold Lopatka (ÖVP) LAbg. Dl German Vesko (FPÖ, angefragt) Moderation: Univ.Prof. Dr. Karl Kaser Eine Veranstaltung der Abt. für südosteuropäische Geschichte der Universität Graz in Zusammenarbeit mit Alpen Adria Alternativ und dem Kulturverein Artikel VII. Stanka Pegrin s Šajde v Selah - 50. rojstni dan; Zofija Majtan z Metlove - rojstni dan; Kati Wohlbang iz Gosel-ne vasi - rojstni dan; Helena Wuttej iz Pogrč - rojstni dan, Rudolf Urban iz Gorič - rojstni dan; Elizabeta Kanzian iz Apač - rojstni dan; Albin Travnik - Ridovc iz Sel - 70. rojstni dan; Folti Hartman iz Celovca - rojstni dan; Ivanka Kolter z Dobrove pri Zvabeku - 70. rojstni dan; Marjan Šmid iz Globasnice - 25. roj- RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 10. 4. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 11.4. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 12. 4. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 13. 4. 6.08 Dobro jutro, Koroška -Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (sr. Regina Tolmajer) 18.00 6x6 PONEDELJEK, 14. 4. 18.00 Kratek stik TOREK, 15. 4. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 9. 4. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna PRAZNUJEJO stni dan; Minka Ogriz iz Sva-ten - rojstni dan; Pepca Čuden iz Šentjakoba - rojstni dan; Zofi Moritsch iz Čahorč - 60. rojstni dan; Elsi Kanzian z Ro-beža - 65. rojstni dan; Helena Koletnik iz Čirkovč - rojstni dan in god; Adrian Mandl iz Libuč - rojstni dan; Franci Už-nik iz Sel - rojstni dan; Jurij Mak s Kota - rojstni dan; Rihard Duinpelnik iz Štebna - rojstni dan; Stanko Jelen iz DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 13.4. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 14. 4. 1.40 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I Gostinci se pripravljajo na bližajočo se poletno sezono: z novimi pobudami kljubujejo konkurenci I 3. festival slovenske otroške in mladinske knjige I Spoznaj svet in domovino: gojenci varstva »ABCČ« so spoznali afriški način življenja I Risanka s Primorskega: »lo Banana«, računalniška produkcija skupine tržaških Slovencev 3. FESTIVAL SLOVENSKE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIGE Najboljši prijatelji OD 15. DO 17. APRILA 1997 Ljudska šola Šentprimož ■ 15. APRILA 8.00-21.00 RAZSTAVA KNJIG 9.00 Juri Muri v Afriki in Tone Pavček, glasbeno literarno potovanje z Gabrijelom Lipušem in Poldetom Bibičem, Tone Pavček odgovarja na vprašanja 19.30- 20.30 Milena Blažič, večer za starše - prava knjiga za pravo starost ■ 16. APRILA 10.45- 11.30 Thomas Brezina, avtor bere iz svojih knjig 11.45- 12.45 Bernhard Fibich, koncert »Poj zmenoj / Sing mit mir« Ljudska šola Železna Kapla ■ 16. APRILA 8.00- 21.00 Razstava knjig 8.30- 9.30 Bernhard Fibich, koncert »Poj zmenoj / Sing mit mir« 10.00- 11.00 Juri Muri v Afriki in Tone Pavček 12.00- 12.45 Thomas Brezina 19.30- 20.30 Milena Blažič, večer za starše Ljudska šola Božji grob ■ 16. APRILA 9.30- 10.15 Thomas Brezina ■ 17. APRILA 8.00- 21.00 Razstava knjig 9.00- 10.00 Juri Muri v Afriki in Tone Pavček 19.30- 20.30 Viljenka Jalovec, večer za starše Libuč - rojstni dan; Erna Pernat z Bistrice - rojstni dan; Albert Messner z Doba - rojstni dan; Marija Maček iz Čirkovč - rojstni dan; Peter Rudolf iz Sinče vasi. Katarina Cvelf iz Nonče vasi - rojstni dan; Ivanka Kolter z Brega pri Žvabeku - rojstni dan; Marija Messner z Doba - rojstni dan; Rudi Urank iz Encelne vasi - 30. rojstni dan; Albert Schorli iz Železne Kaple - 40. rojstni dan; Hermina Schwarz s Plaz-nice - 61. rojstni dan SLOVENSKI VESTNIK UREDNIŠTVO Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30, 33, 34 in 40 faks 0 46 3/51 43 00 71. USMERJENOST LISTA seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. UREDNIKI Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 JESENIŠKI KOT Fotografski razstavi in fotomonografija »Človek in kovina« Fotografsko društvo Jesenice pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije razpisuje fotografsko razstavo »Človek in kovina«. Na razstavi lahko sodelujejo vsi prebivalci Slovenije, vsi zamejski Slovenci, Slovenci po svetu in foto- Jaka Čop »Trenta in Soča« grafi iz prijateljskih klubov. Tema razstave je »Človek in kovina«, na razstavi pa naj avtorji sodelujejo le s fotografijami, ki prikazujejo povezavo človeka s kovino ali kovinami. Vsak avtor lahko predloži 4 črno-bele fotografije in 4 barvne fotografije. Fotografije morajo biti ustrezno opremljene in označene, najmanjša velikost del je 18 x 24 cm na tanki podlagi, naj večja velikost pa je 30 x 40 cm. Fotografije so lahko stare največ dve leti, vsa že razstavljena dela na prejšnjih razstavah »Človek in jeklo« in »Človek in kovina« bodo izločene že pred žiriranjem. Fotografije bo za razstavo odbrala tričlanska žirija, nagrade pa bodo podeljene po pravilniku Fotografske zveze Slovenije. Delaje treba poslati na naslov: Fotografsko društvo Jesenice, p. p. 61, 4270 Jesenice, Slovenija, najkasneje do 25. maja letos. Otvoritev fotografske razstave »Človek in kovina« bo 13. junija v razstavnem salonu DOL1K na Jesenicah. Uspešno sodelovanje fotoamaterjev Leta 1994 so na Jesenicah v imenu sedanje občine Jesenice in Kranjska Gora podpisali pogodbo o sodelovanju z občino Nagold iz Baden Würtenberga v Nemčiji. V okviru tega dogovora je številna jeseniška delegacija kulturnih delavcev sodelovala na tradicionalnem praznovanju Stadtfest v Nagol-du leta 1995. Spomladi leta 1996 je protestantski pevski zbor Kantorei iz Nagolda imel zelo uspeli koncert v jeseniški farni cerkvi. Zelo pestro in dejavno pa je sodelovanje med fotoamaterji Fotokluba Nagold in Fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. 15. novembra leta 1996 je jeseniški Fotoklub Andrej Prešern razstavljal svoje fotografije v mestni hiši v Nagoldu. S fotografsko razstavo enajstih avtorjev »Nagold z okolico« pa so fotoamaterji iz Nagolda vrnili obisk na Jesenicah. Razstava nemških fotoamaterjev je bila svečano odprta konec marca v razstavnem prostoru Kosove graščine na Jesenicah. Fotomonografija »Trenta in Soča« Muzejsko društvo Jesenice je konec marca v Kosovi graščini na Jesenicah pripravilo muzejski večer, na katerem je bila predstavljena najnovejša fotomonografija avtorja Jaka Čopa »Trenta in Soča - doline, gore in ljudje«. Knjiga je nastala v sodelovanju založbe Kmečki glas in Triglavskega narodnega parka. Monografijo so predstavili oblikovalec monografije Stane Oblak, direktor založbe Kmečki glas Boris Dolničar in avtor knjige, alpinist in fotograf Jak Čop. Predstavitve se zaradi službene odsotnosti ni mogel udeležiti pisec spremnega besedila in direktor Triglavskega narodnega parka Janez Bizjak. V knjigi nas v več kot 200 črno belih fotografijah eden najboljših gorniških fotografskih mojstrov Jaka Čop popelje skozi vasi Trenta in Soča, naselji v zgornjem Posočju. Lojze Kerštan % K PRETEKLIH tednih je bila w v javnosti in v različnih sredstvih javnega obveščanja v ospredju neljuba tema o spolnem nadlegovanju žensk/ kolegic na delovnem mestu. Diskusija se je pričela ob povsem zasebni zadevi nove ministrice za ženske zadeve Prammerjeve. Njen mož je menda na svojem delovnem mestu spolno nadlegoval kolegico. Ministrica Pram-merjeva je vzela to zadevo za povod, da si natančneje ogleda situacijo žensk, ki so bile spolno nadlegovane in morajo to dokazati pred sodiščem. Če za nadlegovanje ni prič (in največkrat jih ni!), je ta delikt namreč težko dokazati: pred sodiščem stoji - to velja tudi za brisanten Prammerjev primer - beseda proti besedi... Sodniki so največkrat moški, ki imajo pač izkušnje z doživljanjem moškega in že zato v teh primerih menda sodijo premilo. IZ ZENSKEGA VIDIKA Piše dr. Štefka Vavti Seveda je to samo ena stran diskusije, ki je zbudila željo, da naj pred sodiščem v bodoče moški dokaže svojo »nedolžnost«. Druga stran pa se posveča vprašanju, kaj vse lahko smatramo za spolno nadlegovanje Diskusija o spolnem nadlegovanju in kje naj postavimo meje. Nekatere ženske gredo tako daleč, da imajo vsak dotik za nadlegovanje, druge spet iz prakse vedo, da na delovnem mestu sploh ne more biti tako sterilnih odnosov, da ne bi prišlo tudi do »dotikov«. Kje so torej meje in ali jih ženske postavijo dovolj jasno? V diskusiji z nekaterimi moškimi sem opazila, da ti pogosto ne razumejo signalov ženske. Tudi psihologinja Brigitte Bösenkopf z dunajskega inštituta za preventivno psihologijo je prišla do spoznanja, da ženske zavrnitev velikokrat formulirajo tako prijazno, da je moški ne vzamejo resno. Tudi govorica telesa dostikrat stoji v nasprotju z besedami: če torej rečete »ne« in se pri tem prijazno smehljate, se vam ni treba čuditi, da moški reagira napačno. Psihologinja ženskam svetuje, naj jasno postavijo meje in tudi same skrbijo za distanco, če ne želijo bližine. Naša vzgoja, ki nas uči, da naj smo vedno ljubke in prijazne, nas namreč včasih privede tako daleč, da smo prijazne in se smehljamo tudi takrat, ko moškega zavrnemo. To pa nekateri moški sprejmejo kot dvojno sporočilo in že zato reagirajo »napačno«, z nezaželenim dotikom. ■ VELENJE: mesto dobi nove orgle Te dni so monterji iz dunajske firme »Helmunt Allgäuer« v velenjski glasbeni šoli »Frana Koruna-Koželjskega« pričeli montirati srednjevelike dvoma-nuelne 38-registerske orgle. Dela naj bi bila končana v dobrih štirih tednih, vključno tudi z vsem uglaševanjem. V tem času naj bi bila končana tudi vsa dela v notranjosti nove or-geljske dvorane, vključno z montažo sedežev, razsvetljavo in ogrevanjem. Sama otvoritev novih dograjenih 24 učilnic in nove orgelske dvorane je predvidena za letošnji občinski praznik, 22. septembra, ob katerem bodo tudi radostno zadonele nove orgle. Pouk v novih glasbenih učilnicah pa se bo pričel veliko prej, saj v sedanjih obstaja velika prostorska stiska. A. O. Komet na večernem nebu Ste se zvečer ob jasnem vremenu ozrli v nebo? Ste opazili komet Hale Bopp? Če še niste, poskusite to v teh dneh. Prav nič težko ga ni najti. Tudi s prostim očesom ne (slika). V teh dneh je še zelo svetel, po 14. aprilu pa ga ne bo več. Zginil bo z našega neba in se pojavil šele čez 2379 let. Takrat pa ga bodo nekateri lahko gledali samo še iz večnih nebes. Torej ne zamudite enkratne priložnosti. Ozrete ga v smeri V Šmarjeti v Rožu so zajadrali »S pesmijo v pomlad«. Nedeljski koncert v farovžu so pripravili otroci z deklamacijami o vigredi v obeh jezikih (slika), zapeli so domači moški zbor ter tercet iz Podjune, pridružila pa se jim je še skupina VOX iz Pliberka, ki jo vodi Traudi Lipusch. Hale Bopp na večernem nebu severozahoda. Ob tem si lahko, če ste količkaj vraževerni, tudi kaj zaželite. Zase, za svoje drage, za živino, a ne storite tako kot tistih nesrečnih 39 v San Diegu, ki so verjeli, da za njim pluje ladja, ki bo njihove duše vzela s seboj in so jih zato sprostili telesa. Komet Hale Bopp ima premer okoli 40 kilometrov, njegov rep pa je dolg nekaj sto kilometrov, po svetilnosti pa sodi med najsvetlejše in prekaša tudi Halleyev komet, ki je svetil nad nami leta 1991. Ne zamudite ga! J. R. SLOVENSKI VESTNIK SPORT KOŠARKA V MLADINSKEM DOMU Srečanje dijaških domov Letošnjega srečanja dijaških domov gorenjske regije v košarki za uvrstitev na domi-jado, so se preteklo sredo udeležili ekipe iz Kranja, Bleda, Škofje Loke in Mladinskega doma iz Celovca. Goste so spremljali vodje ekip in ravnatelj DD Kranj. 78:14 in tako DD Bled izločili iz tekmovanja. V drugi tekmi sta se DD Kranj in DD Škofja Loka po enakovredni in razburljivi igri razšla z rezultatom 39:30 za DD Kranj, ki se je tako uvrstil v finale. Finalna tekma med Kranjem in Celovcem je bila na čase Tekme so bile hitre in napete Že lansko leto so se zamejski domovi priključili slovenskim regijam in se tako enakovredno potegovali za zaključni nastop na domijadi. Ponudbo Mladinskega doma za izvedbo tekmovanja v košarki so gorenjski domovi z veseljem sprejeli in se tudi vsi udeležili srečanja, ki je potekalo pretekli teden v telovadnici MD. Po pravilih domija-de so moštva prijavila po osem igralcev, tekmovalni čas pa je znašal dvakrat deset minut čiste igre. Po predhodnem žrebu vodij moštev so se ekipe srečale v dveh predtekmovalnih skupinah. Para sta bila: MD Celovec : DD Bled in DD Kranj : DD Škofja Loka. Prvo tekmo so domačini prepričljivo dobili z rezultatom zelo izenačena in vse je kazalo, da bo rezultat tesen in da se bodo morali domačini za zmago bolj potruditi kot lani. Ob koncu igre so igralci MD zmagali s trinajstimi točkami prednosti (48:35) in se tako uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, na srečanje zmagovalcev regijskih srečanj Sloveni-ja-zahod, ki bo 10. 4. v Postojni. Po zaključenem tekmovanju so se udeleženci in spremljevalci srečali še ob sproščenem pogovru in večerji. Najboljši streki posameznih domov so bili Martin Majhen - 44 (MD Celovec) Peter Menger - 26 (DD Kranj) Boštjan Kotar -12 (DD Škofja Loka) Damijan Cvek - 7 (DD Bled). P. S. KOROŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Pomembna zmaga SŠK »Obir« I 4,5:3,5 proti Trgu - Porazi drugih moštev SŠZ in SŠK Obir Prva ekipa šahistov SŠK »Obir« je v končnici tekmovanja v L razredu-vzhod slavila nadaljnjo pomembno zmago. Dobili so dvoboj z ekipo iz Trga s 4,5:3,5 in s tem uspešno ubranili mesto v prvi polovici lestvice. Zmaga pomeni hkrati, velik korak v borbi za obstoj v L razredu (za obstoj zadostuje četrto mesto). Ka-pelčani imajo po petih kolih 23 točk, na sporedu pa sta samo še dve tekmi. Točke za §ŠK »Obir« I pa so tokrat osvojili Jerkovič, Hans-Christian in Johann Wolte, Bešič (vsi po l) ter Harald Wolte (remi), izgubili pa so Moser, ravnatelj Hanschou in Kamer. Konec tedna sta v 4. razredu nastopili tudi ekipi SŠZ/Posojil-nica Borovlje II in SŠK »Obir« II. Druga ekipa SŠZ je v Beljaku izgubila proti Admiri z l :4 (edino točko je osvojil Rupert Reichmann), drugo moštvo Obirja pa je gostilo mlado ekipo iz Gospe Svete z državnim vice-prvakom Raggerjem in izgubila z 1,5:3,5. Neodločen rezultat so dosegli edinole Hans-Christian Wolte, Topar in Jammer. Ekipi SSZ/Posojilnica Borovlje II in SŠK »Obir« II sta v svojih skupinah še naprej bolj na koncu lestvice. /. L. SAK V NEDELJO PROTI VSV Kdaj zmaga pod novim selektorjem? SAK je pretekli teden igral na tujem proti Welsu in podlegel z 2:0. Tiha želja trenerjev in igralcev po remiju proti vodečemu se torej ni uresničila. Moštvo je igralo precej defenzivno in tekmo celo kontroliralo do 75. minute ter se uspešno branilo pred napadi Welsa. V protinapadih pa so imeli M. Šad-jak, Grujič in Škerjanec tudi priložnosti za zadetke, toda spet je, kot v tekmi proti Austrii, manjkala hladnokrvnost in koncentracija. Po nepotrebni in usodni napaki vratarja Prescher-na, ni namreč ujel žoge iz strela iz kota, so domačini povedli z 1:0. Po izključitvi Zankla (prekršek) se je premoč Welsa še povečala in v zadnji minuti so domačini dosegli še drugi gol. PODLIGA VZHOD DSC brez možnosti - 0:2 Drugi na lestvici Vetrinj, kije presenetljivo izgubil prvo tekmo proti Podkrnosu, je v soboto slavil zasluženo zmago nad gosti iz Borovelj. Medtem ko je bila prva polovica tekme zelo izenačena, domačini so povedli v 30. minuti z 1:0, so Vetrinj-čani v drugem delu tekme imeli več od igre in tudi nevarnejše napadalce. Borovljani, ki so skušali s hitrimi protinapadi prelisičiti nasprotnikovo obrambo, so bili tokrat brez uspeha. Nevarni napadalec Marko Wie-ser pa je moral predčasno zapustiti igrišče. Tekma je bila napeta in borbena, domačini pa so v drugem polčasu imeli priložnosti za še več golov. Prekrškov v tekmi je bilo veliko Moštvo iz Bilčovsa je na domačem igrišču kljub terenski premoči presenetljivo visoko podleglo Mostiču s 1:3. 1. Šentandraž 17 12 4 1 30:12 40 2. Vetrinj 17 12 3 2 40:10 39 3. GlantalerSC 17 8 3 6 23:19 27 4. Metlova 17 8 2 7 17:21 26 5. Welzenegg 17 7 4 6 17:17 25 6. ASK 17 7 3 7 35:28 24 7. Mostii 17 6 6 5 30:29 24 8. Bilčovs 17 5 6 6 25:27 21 9. DSG Borovlje 17 5 6 6 21:23 21 10. Pokrile 17 6 2 9 18:22 20 11. Podkrnos 17 6 1 10 15:26 19 12. Blatograd 17 4 5 8 14:23 17 13.ATUS 17 3 6 8 19:25 15 14. Klopinj 17 3 3 11 15:37 12 Prihodnji krog (12.113.4.): DSG Borovlje - Metlova, Welzenegg-Bilčo vs. Ostala koroška moštva so na domačih tleh premagala nasprotnike; Austria je slavila pičlo zmago z l:0 (1:0) proti Voitsbergu, VSV pa je visoko premagal St. Florian s 4:0 (1:0). Moštvo iz Pliberka je podleglo na tujem z 1:0 (0:0) proti Rohrbachu, prav tako Trg proti Gratkomu s 3:0. Prihodnjo nedeljo pa čaka SAK težka tekma proti nevarnemu in neprijetnemu moštvu iz Beljaka. Sotrener Jože Fe-ra o tekmi: »Žal bosta v tekmi proti VSV manjkala Šmid (4. rumeni karton) in Zanki (izključitev zaradi prekrška). Tekma ne bo lahka, kajti VSV je v zelo dobri formi. Vsekakor je z naše strani napovedana ofenzivna igra. Z večjo hladno- 1. RAZRED D: Slovenski moštvi Sele in Šmihel še naprej brez zmage. Maria Rojach je doma premagal Šmihelčane kar s 3: l (2:0), Zi-tara vas pa je slavila visoko zmago s 3:0 nad Selani. Železna Kapla je visoko in prepričljivo premagala vodeče moštvo iz Šentpavla s 5:0 (3:0). 1. Šentpavel 17 10 2. Železna Kapla 17 10 3. Ruda 17 9 4. Frantschach 17 7 5. Šmihel 17 7 6. Grebinj 17 7 7. Žitaravas 17 7 8. Eitweg 17 5 9. Vovbre 17 6 10. Maria Rojach 17 5 11. Labot 17 5 12. St.Stefan L. 17 4 13.St.Leonhard 17 4 14. Sele 17 4 4 3 31:15 34 3 4 43:18 33 6 2 27:13 33 6 4 24:11 27 4 6 28:28 25 3 7 26:23 24 3 7 24:22 24 6 6 21:30 21 3 8 18:35 21 4 8 27:39 19 3 9 26:31 18 5 8 20:24 17 5 8 20:29 17 3 10 18:35 15 Prhodnji krog (12./13.4.): Šmihel-Labot, Šentpavel-Železna Kapla, Sele-Maria Rojach 2.RAZRED A: SAK II je v Beljaku zasluženo premagal VSV II s 3: l (2:0), vodeča Austria II pa je slavila pičlo zmago proti WAC li s 3:2 (3:1). Moštvo iz Pliberka pa je osvojilo na tujem tri točke proti Trgu II z visoko zmago 6:2 (3:0). krvnostjo napadalcev bi si morali priigrati prvo zmago.« ■ 1. Wels 15 11 3 1 32:10 36 2. WAC 15 9 3 3 37:12 30 3. Leibnitz 15 8 5 2 21:12 29 4. Voitsberg 15 7 4 4 24:13 25 5. Gratkorn 15 7 4 4 18:17 25 6. VSV 15 7 3 5 19:19 24 7. SAK 15 6 3 6 16:19 21 8. Austria 15 5 5 5 17:16 20 9. Pöllau 15 3 6 6 20:24 15 10. Esternberg 15 4 3 8 17:21 15 11. Rohrbach 15 3 . 5 7 16:25 14 12. St.Florian 15 3 5 7 8:20 14 13.Trg 15 2 5 8 10:26 11 14. Pliberk 5 1 4 10 Prihodnji krog (12./13.4): 11:32 7 Trg-Austria, Pliberk-Pöllau, WAC-Esternberg. M. Š. 1. Austria 18 12 2 4 62:26 38 2. Pliberk 18 11 3 4 51:31 36 3. SAKU 18 9 4 5 46:36 31 4. Trg 18 7 3 8 40:49 24 5. VSV II 18 2 6 10 24:46 12 6. WACII 18 3 2 13 27:62 11 Prihodnji krog (12./13.4.): SAK-VSV Vodeča Globasnica hiti od zmage do zmage. Tokrat so na tujem ugnali Djekše s 1:0 (0:0). Galicija je izgubila doma proti Sinči vasi z 0:2 (0:2). Žvabek je slavil solidno zmago proti Dobrli vasi s 3:1 (0:0) in je sedaj na odličnem tretjem mestu s 34 točkami. 1. Globasnica 16 15 2. Reichenfels 16 11 3. Žvabek 16 11 4. Galicija 16 8 5. Šentpeter / V. 16 7 6. Sinčavas 16 7 7. Dobrla vas 16 6 8. Važenberk 16 6 9. Tinje 16 5 10. Rikarja vas 16 4 11. Preitenegg 16 5 12. Djekše 16 4 13. Grabštanj 16 1 14. Mauterndorf 16 1 1 0 71:12 46 1 4 35:20 34 1 4 35:20 34 3 5 28:26 27 4 5 31:29 25 2 7 29:21 23 4 6 14:19 22 4 6 20:26 22 4 7 16:33 19 6 6 22:25 18 1 10 8:23 16 3 9 18:28 15 4 11 22:43 7 4 11 16:40 7 Prihodnji krog (12./13.4.): Rikarja vas-Žvabek, Globasnica-Dobrla vas, Šentpeter/V.-Galicija, Reichenfels-Djekše M. Š. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 71 Silvo Kovač Evers - Kifmeier / NDR 1964 Kar trije črni kmetje na f liniji ne ovirajo črnega, da ne bi pravočasno zaustavil belega prostega kmeta na h liniji in si tudi sam s napredovanjem po f liniji pripravil možnost igranja na zmago. Toda na potezi je beli, ki je z elegantnim manevrom razorožil črnega in zmaga. Odkrijte ta poučen razplet! Rešitev štev. 70 Dvojno vezavo po črnih poševnicah je beli pripravil s potezo l.Dd2!! Črni lovec na c3 je izgubljen, saj po l...Lb2: pade dama na polju a5. Črni zato nadaljuje L...Lc3:+ e5 3,Se5:!! še en dvojni udar! Napad na črno damo in kralja. 3,..Dd2: 4.S17++ po tem dvojnem šahu črnemu ni več pomoči. 4...Kg8 5.Sh6 mat! Velja si zapomniti tudi 4,Sg6:++ Kg8 5.Se7 mat!