213 Naši dopisi. Iz Trsta 4. julija. — Njih cesarska kraljeva visokost cesarjevič Rudolf blagovolil je prevzeti pokroviteljstvo za „delavsko podporno društvo" v Trstu. Veliko veaelje med tržaškimi Slovenci je zaradi te visoke časti; društvo postalo bo veliko, in potem je vse obrekovanje nekaterih intrigantov prestriženo, hudobneži so poparjeni, iztrgana jim je krinka z obraza. NovomestO 28. junija. — V noči od 26. na 27. t. m. je k soseski sv. Mihael-Stopiče spadajoča vas Veliki Cerovec, strašni požar obiskal, kateri je ugoden zarad sape kmalu vsa stanovališča, pohištva, vso zalogo klaje in žita, obleko in druga orodja 27 posestnikom, potem streho cerkvenega zvonika, dva zvonova in cerkveno klet^upepelil. Zgorelo je tudi 7 prešičev in 5 kozlov. Škode je čez 45.000 goid. Za olajšanje nadloge pogorelcem v tem žalostnem stanu prosim vljudno, da bi slavno uredništvo blagovolilo po poti slavnega lista za daritev milih darov za jako nesrečne pogorelce spodbujati in došle doneske meni poslati. Vredništvo „Novic" bo prav radovoljno sprejemalo in do c. kr. okrajnega glavarstva v Novomesto odpošiljalo. Iz Notranjske Bistrice. — Lansko leto je bil po prizadevanji in trudu našega župana gosp. Aleks. Li-čana naši lepi podružnici krasen zvonik prizidan. Bin-koštne praznike so zapeli ž njega prvikrat trije novi, lepo ubrani zvonovi, katere je gosp. Alb. Samassa, ljubljanski zvonar, prav hvalevredno, lepo harmonično izdelal. Občina je popolnoma ž njegovim delom zadovoljna. Le en glas je, da tako prijetnega zvonenja ni daleč okrog. — Naš spoštovani gosp. dekan leži še zmerom smrtno bolan; ravno ko je slovesno nove zvonove vpeljal, ga je mrtvud hudo zadel. Bog nam ga Še ohrani, to je srčna želja cele fare. Letina do sedaj še precej dobro obeta, le suša nas je uže nekoliko treti začela. Sadja, posebno Češpeij, bo prav malo, dasiravno so prav lepo cvetele. Slana nam ni mnogo škodovala. Iz Spodnje Idrije 28. junija. — Tare nas dvojna kuga, ena živino, druga pa naše ubogo ljudstvo. Bolezen koze po mestu Idriji in spodnji Idriji močno napada in za ene dni na posteljo poklada , po Idriji pa tudi ene smrt pobira. Pri nas sta dva odraščena umrla; drugi, ki se prehlajenja varujejo, vsi ozdravijo; samo nekaj otrok je tudi za kozami umrlo. Druga naša nadloga je pri živini, kar nam zmiraj hujše škoduje, dim in smrad idrijskih žgalnih peči živega srebra. 214 Prejel sem dne 27. maja t. 1. v pregled razsodbo od c. kr. rudarskega glavarstva iz Celovca od dne 2. maja 1882., v kateri je 30 strani popisanih in vse ovr-ženo, kar so nam vestni gospodje profesorji in deželna vlada v Ljubljani dne 17. aprila 1875. leta št. 905 spoznali bili. Da se bodejo bralci „Novic" sami prepričali, da so naše pritožbe zarad škode o idrijskih žgalnih pečeh pravične, naj omenim, koliko redimo živine in kateri škoduje. V mestu Idriji redijo 113 krav, pa le dvanajstim škoduje, tistim pa, ki imajo senožeti proti spodnji Idriji, ostane zdravih 101 krav. V spodnji Idriji vseh 5 občin redi 388 krav, pa le 80 krav pod tem smradom je nesrečnih, zdravih ostane 308 krav, tedaj skupaj v Idriji in spodnji Idriji redijo 501 krav, pa od teh je le 92 krav pod smradom, od katerih je od leta 1868. pa do danes odpadlo 306, reci: tri sto in šest telet, če bi cenil eno tele 14 gld., bi bilo škode 4284 gld. Druge živine je v tem času odpadlo: 8 konj, 4 voli, 17 krav, 5 junic, 71 koz in 205 ovac, k6z in ovac ne morejo posestniki več rediti, kolikor bi jih nakupili, toliko bi jim jih pocrkalo. Dne 26. t. m. popoludne od 5. do 6. ure je obiskal našo občino naš deželni glavar grof Thurn iz Ljubljane in je pregledal dela nove cerkljanske ceste, katera se je napravila tako, kakor je idrijsko rudarstvo imeti hotelo. Iz Kamnika 27. rožnika. (Poziv!) Vsak pridelek prinesen iz polja književnosti naše, ako le količkaj v vstreza narodnim našim potrebam, pozdravljamo z veseljem, s prav otroškim radovanjem, ko vidimo, da smo zopet za en korak bliže svojemu cilju. A kako dobro je pri srci slovenskemu pisatelju, ki čuje da njegovega truga sadu narod ne prezira, ampak ga marljivo bere in bere ne brez uspeha! Pri kolikih zares koristnih spisih pri nas to žalibog ni resnica! A prišli bodo odlični pisatelji slovenski, ki bodo stvarili dela, katera bodo našla pot v roke naj-priprostejšega Slovenca; takrat pa — upati smemo — ne bomo več zaničevan in nepoznan narodiČ, marveč smeli bomo stopati v eni vrsti z odličnejimi narodi po poti Slave. Ali koliko nam je še truditi se, da dospemo do tje, tega še niti dobro vedeti ne moremo, ampak naša dolžnost je, uporabljevati sproti vsa sredstva, ki nas vodijo — počasno pot tje „gor". Dolžnost naša je, z združenimi močmi delati, pomagati drug druzemu nositi ne lahko breme, katero so srečneji narodi uže odložili in gotovo je, da naš trud ne bo brez vspeha. Eno tacih gori omenjenih sredstev dovoljujem si ponujati svojemu dragemu narodu danes in upam, da se ne bo preziralo, marveč da se bodo častiti rojaki moji poslužili imenitnega orodja, katero jim molim: Vzpričel sem veliko pisateljsko podjetje, čegar iz-vršitek pa mi je brez pomoči celega naroda nemogoč. Pristopite toraj, dragi rojaki moji, in pomagajte mi! Mojim ponižnim zahtevam, katere opisal sem tudi uže v 134. štev. let. „Slov. Naroda", ne bo težko vstreči, ako se količkaj potrudite; poprimite se krepko z zedi-njenimi močmi in zagotovljam Vas, odvalili bomo težek kamen od srca materi Sloveniji! Pričnite toraj in dopisujte mi pridno! Iz cele Slovenije, a samo iz Slovenije, to je: iz Kranjske, Stajarske, iz Primorja, tužne Istre in iz Koroške — pričakoval bom statističnih poročil slednje občine. Ne pozabite in ne zakrivajte mi natančno o običajih, lepih in slabih lastnostih in o potrebah ljudstva bodisi v socijalnem ali teritorijalnem in duševnem obziru. Posebnosti slednjega kraja, zlasti narodnosti in proti narodnosti stanje, število prebivalcev slednje občine, to je, mesta, trga ali vasi, pravo ime in od- daljenost enega kraja od druzega, z eno besedo: seznanite me z gori reČenimi deželami tako natanko, ko da bi živel v vsacem kraju in v V3acem krogu sam. Po-vdarjam pa, da se tiče samo statistike sedanje Slovenije. Ako se nahajajo občine, ki nimajo poročevalca, prosim, da bi se one zategadel ne opuščale, ampak da jih prevzame eden ali drug v svoje področje. Zanašam sena svoje rojake, da bodo tudi vestno poročali, kajti neresnični podatki kazili bi celo podjetje na občno kvar. Frankirana pisma naj se dopošiljajo pod mojim naslovom, in, ker nameravam z novim letom nadaljevati, prosim, da bi do tje dovršili svojo stvar. Lovro Vega. Iz Škofje Loke. — Pretekli teden 24. dne u. m. imelo je naše mesto sprejeti visocega g03ta — občeljub-ljenega nadvojvoda Albrehta, ki je prišel iz Cirknega ter se prekmalu odpeljal na Trbiž. — Mesto je bilo okinčano z zastavami in vse prebivalstvo bilo je na nogab. — Kavno tisti dan obhajala je nunska gosp4 mati Benedikta 501etnico svoje samostanske obljube. Iz Ljubljane. (V seji odborovi družbe kmet. 2. t. m.) sklepalo se je o sledečem : Predsedništvo se pooblasti, c. k. ministru za poljedelstvo, grofu Falkenhay-u pa tudi ministroma dr. Pražak-u in baronu Conradu sporočiti družbeno čestitanje k najnovejemu njihovemu odlikovanju; — enako se predsedništvo naprosi, gosp. deželnemu predsedniku A. Winkler-ju izreči živo milovanje zarad smrti njegove matere. — Poročilo o nasvetu za postavo zarad pokončevanja škodljive prednice med deteljo se pretresava ter se doko-nečno sklene, priporočiti, postavo osnovati po enaki štajarski postavi z malimi spremembami in z dostavkom, da se ima razglašenje po dvakrat na leto ponoviti. O dopisu zarad društvene ročne miatilnice v Senožečah sklene se, da vsikakor ostane pri prodaji miatilnice uže pred delj časom sklenjenim, — ter, da se ima mlatilnica takoj kupcu izročiti. — Reši se poročilo vipavske podružnice, kateremu je bil priložen zapisnik seje njene. Prošnja občine spodnja Idrija zarad privoljenja dveh novih živinskih sejmov se reši. — Sirarska družba na Bistrici v Bohinji predlaga po tamošnji podružnici izkaz, da je tamošnja sirarska hiša popolnem dovršena; vsled tega se ji nakaže druga polovica državne podpore 250 gld. — Vodstvo društvene podkovske šole v Ljubljani nasvetuje nekatere spremembe o vredbi šole v tem smislu, da naj bi se podučevalo vsako leto v dveh tečajih po blizo šest mesecev ter da bi se v vrsto šolskih predmetov vzel tudi poduk o ogledovanji klavne živine in mesa. Sklene se ta nasvet vladi kot začasno poskušnjo priporočiti, — ob enem pa tudi naglašati, da se na tej šoli odpravljeni poduk o živinozdravništvu zelć pogreša na škodo dežele in zavoda. — Računi o nakupu novega orodja za podkovsko šolo izroče se gospodu odborniku Vičel-nu v pregled, — sklene se pa tudi naredba, po kateri se ima skrbeti za to, da se orodje ohrani v dobrem stanu in da se ne pogubi. — Vsled poročila, po katerem je društvena lastnina botaniški vrt v novih zemljiških knjigah vpisan na ime c. k. erara, sklene se v pravem času do dne 30. novembre t. 1. v varstvo društvene lastnine vložiti pritožbo, ter se za izvršitev tega sklepa naprosi gosp. odbornik dr. Maks pl. Wurzbach. — Naredba ministerstva za poljedelstvo zarad porabe državne podpore za povzdigo rastlin se prebere ter sklene, po uže razdeljeni podpori in v smislu te naredbe rešiti vloženo prošnjo za podporo. — Pismo gosp. učitelja M. Ranta zarad podob k njegovemu spisu o sadnemu drevju škodljivih mrčesih izroči se odborniku dr. Poklukar-ju 215 v poročanje. — Vsled vložene društvene prošnje naznanja kupčijsko ministerstvo, da se vrše ravno zdaj razprave, vsled katerih se imajo pričakovati izdatne polajšave pri prevažanji klavne, posebno pa plemen ne živine na železnicah. Konečno bili so sprejeti za nove ude družbe kmetijske sledeči gospodje: a) Za podružnico senožeško 14: Andrej Mogajna, posestnik v Spodnjih Vremah, Andrej Dekleva, posestnik v Britofu, Janez Drujc, mlinar v Zaverhku, Anton Fettich Prankheim, župnik v Vremah, Franc Novak, posestnik v Britofu, Anton Perhavec, posestnik v Zgornjih Vremah, Matevž Frelc, trgovec v Britofu, Jožef Deves, posestnik, Anton Meden, posestnik, Ignacij Ferbavec, posestnik, Franc Mahorčič, posestnik, Josip Piano, posestnik in župan, * Franc Šuša, posestnik, — vsi iz Senožeč, Anton Može in Franc Suša, posestnika iz Dolenje vasi; b) za podružnico vrhniško: Gabrijel Vincencij Jelovšek, posestnik na Vrhniki, Karoi Obreza, posestnik in c k. poštar na Vrhniki, Janez Oblak, župnik v Borovnici; c) za podružnico vipavsko: dr. Kenda Josip, zdravnik, Sore Ludovik, uradnik, Stajer Franjo, doktorand, Žvokelj Josip, posestnik, — vsi iz Vipave, Žgur Ivan, posestnik in župan v Podkraji, in Žvanut Kristij, privat v Lozicah. — (Mestni odbor ljubljanski) zboroval je dne 27. preteklega meseca in v tej seji bralo se je pisanje mestnega odbornika Z ie gle rja, v katerem naznanja svoj izstop. Po predlogu viteza B leiweis-Trs teniškega podeli se profesorju dr. A. Valenti, ki je obhajal 25-letnico svojega delovanja, meščanstvo ljubljansko. Po dr. Zarnik-ovem predlogu razpiše se služba mestnega ži-vinozdravnika. Odbornik Potočnik poroča v imenu združenih odsekov o odpeljavanji onesnažene vode od Kozler-jeve pivarne po kanalih v Marije Terezije cesti, nasvet ta s primerno ostrimi pogoji se sprejme. Nadalje poroča gosp. Potočnik o napravi brvi čez Gruberjev kanal. Dalje sledi dr. Drč-evo poročilo o obrtnijski šoli, — potem poročilo o napravi nove prodajalnice poleg Andreto-ve za vodo. Živahna bila je razprava o prošnji veliko hišnikov v St. Florijanski ulici, da bi se smelo tam ob hišah tržne dni nastavljati po eno vrsto voz, kakor je bilo to poprej, — konečno se je sprejel pred log za dovoljenje. — Ugovarjala je temu nasvetu samo nemška inteligenca. G. K egali vtemeljuje svoj predlog, naj se vsa mestna rokodelska dela na podlagi gotovega cenilnika po javni dražbi oddajo za leto in dan; ta predlog izroči se stavbenemu odseku. Dr. Zarnik predlaga, naj se finančnemu odseku nalaga, v eni prihodnjih sej poročati o stanji mestnega posojila. Po ugovoru dr. Šuppan a in zagovarjanji J. Hribarja sprejme se ta predlog z dostavkom slednjega. — Konečno se sprejme še predlog zarad vredbe pogodbe z najemniki mestne vžitnine, zato zdaj odpade vžitnina od petroleja. — (Gr. Josip Regali) se je odpovedal mestnemu od-borništvu. — (Bazar v ljubljanski čitalnici) bil je preteklo nedeljo jako živahen, kupčija na korist „Narodnega Doma" prav dobra in točke mičnega programa izvršile so se vse prav izvrstno v popolno zadovoljnost zelo obilo navzo- čega občinstva, samo vreme je precej nagajalo, kerMe-dardovi dnevi še niso pri kraji. — (Košnja) bila je pretekli teden zarad zelo deževnega vremena sila slaba, nakoša se komaj dobra polovica vlanskega pridelka, razun tega pa še vreme velik del pridelka pokvari in stroške spravljanja zelo zvikša. — (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice), regi-strovana zadruga z omejenim poroštvom v Ljubljani, imela je dne 2. julija skupno sejo ravnateljskega in nadzorovalnega odbora , pri kateri je med drugim poročal blagajnik o delovanji v prvem pol letu njenega obstanka. Iz tega poročila posnemljemo naslednje: Skupnih dohodkov imelo je društvo 26.778 gold. 37 kr., skupnih stroškov 23.802 gold. 37 kr. Hranilnih vlog vložilo se je od 10 strank 11.223 gold. — Posodilo se je 10 strankam proti intabulaciji 7560 gold. , 38 strankam proti menjicam 15.825 gold. (Društvena pisarna je na Marije Terezije cesti hiš. št. 3. Uradni dan vsak torek dopoludne.) — (Dragocena Čaša.) K družinski ustanovi neke rodoljubne plemenite družine na Kranjskem spadala je razun svote v denarji in knjižnice tudi srebrna čaša, predstavljajoča švedskega kralja Gustav Adolf a na konji, oboje v višini blizo 15 centimetrov. Izvedenci za starinske dragocenosti cenili so čašo na 500 gld. in, ako bi se poseben kupec za take reči našel, na 1500 gld., pa našel se je poseben prijatelj za take starine iz Frankfurta in plačal za časo pretekle dni 21000 goldinarjev, ter je s tem dohodke omenjene družinske ustanove prav izdatno zboljšal. — (25letnico) svojega službovanja je praznoval 28. p. m. profesor Val en t a; dopoludne so mu čestitali osebno gospod deželni predsednik W i n k 1 e r, župan Grasselli s poslanstvom mestnega odbora, ki so mu naznanili njega izvolitev za mestjana Ljubljanskega, potem vodstvo zdravn. društva, poslanstvo njegovih bivših asistentov, ki so mu izročili srebrno kupo in skupščina lekarjev. Zvečer ob 7. uri zbralo se je 26 udov zdravniškega društva v družbenih prostorih, kjer je bila slavnostna seja. Ostavivši vse drugo z dnevnega reda, proslavljal je jubilanta dr. Keesbacher, in našteval njegove zasluge kakor strokovnega pisatelja, zdravnika, ravnatelja bolnišnice, ljubljanskega mestjana in ustanovnika zdravniškega društva. Izvolili so potem vsklikoma gosp. profesorja za častnega uda društvu. Profesor Valenta se je zahvalil za odlikovanje, imenoval je društvo svojega Ijubčeka, ter obetal vse storiti, da bode dete veselo živelo. — Ob 8. uri je bil slavnosten banket za 30 oseb pri Tavčarji. — Društveni prvomestnik dr. SchifTer je napil jubilantu, zahvalil se mu je v daljnem govoru profesor Valenta. Vladni svetovalec dr. Stockl je napil Valenti, kateri, dasiravno profesor, ostane le večen di;ak. Nato je odgovoril jubilant, zdravniki ostanejo zmirom učenci. Se je napil profesor Valenta na blagor mestu Ljubljanskemu in dr. Keesbacher je prednašai pesem zloženo na slavo temu dnevu. Pozna ura je uže bila, ko so se zbrani ločili. — Tudi mi zakličemo: Ad multos annos! — (Cesnjtv somenj) pretekli ponedeljek bil je živahen , mnogo ljudstva in mnogo živine , pitani voli so se dobro plačevali, tudi za konje je bilo nekaj kupca, drugo blago pa — razun dežnikov — se je slabo prodajalo, ker je skoraj ves dan dež lil. — (Poslano.) V predzadnji ^25.) številki , Novic" je bilo omenjeno krških rakov in izrečena želja, da naj bi kranjsko ribarsko društvo priskrbelo iz Francoskega rakov, kateri naj bi se spustili v vode. Da je strasca kuga rake ne le v Krki, *J ampak tndi v Ljubljanici čisto *) Glej naš dopis s Krke v zadnji številki. 216 pokončala, je kranjsko ribarsko društvo naznanilo uže v „Laibacherci" 15. in v „Slov. Narodu" 26. maja t. 1. Kar se tiče rakov za zalego, do zdaj, ko bolezen še razsaja po več vodah in jo imajo živi raki večidel uže v sebi, nikakor ne bi bilo pametno, take rake v vode spuščati; to bo mogoče k večemu še le čez leto dni, ker do tje bo menda vendar uže kuge konec; zdaj bi bilo še dvomljivo, če bi se vloženi raki mogli ohraniti. Ko pa neha kuga popolnem, bo ribčem in lastnikom ribštva morala biti dolžnoat v prvi vrsti, ako sploh hočejo od ribatva še kaj dohodkov imeti, da si naročijo rakev za zalego. Kranjsko ribarsko društvo pa s svoje strani gotovo ne bo zamudilo, potem naročiti takih rakov, kolikor mu to denarne moči dovoljujejo. B. Kastelic. — (Reklamacijska komisija Kranjske) imela je danes zopet javno sejo, v kateri so se rešile pritožbe za okraj črnomaljski in kamniški. — V malo dneh bode komisija dokončala svoje delo in v prvih dneh prihodnjega tedna bo dokončala svoje delo z rešitvijo pritožbe okraja ljubljanske okolice in sklepi o predlogih deželnega nadzornika glede nasvetov nekaterih na novo pregledanih občin.