SLOVENSKI GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Ceoei Letoo Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena Inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, V« strani Din 250-, Vi» str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20.
DavCna oprostitev oseb z 9 otrobi.
Uredništvu se pošiljajo razna vprašanja, ki se tičejo davčne oprostitve o-seb z 9 ali več otroki. Tako nas vprašuje nek naročnik, ali je deležen te o-prostitve oče, ki se mu je rodilo 9 živili otrok, pa so po krstu kmalu umrli ter tako niso učakali, da bi bilo kdaj 9 živih otrok skupaj. Takih slučajev, tako nam poroča ta naročnik iz Posavja, je tamkaj več. Na ta in slična vprašanja odgovarjamo najboljše tako, da navedemo doslovno besedilo dotične določbe iz zakona o davku na neoženjene o-sebe in davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroci z dne 15. decembra 1930 — (»Službeni list kraljeve banske uprave dravske banovine«, 1. II.; št. 4, str. 72 in 73). Člen 11. tega zakona določa to: »Oni davčni obvezanci po zakflnu o neposrednih davkih, ki imajo 9 ali več o-trok, ali so imeli istočasno živih 9 ali več zakonskih otrok, se oproščajo plačevanja neposrednega davka in vseh doklad, ki se odmerjajo na te davke.« Ta oprostitev pričenja, kakor določa člen 12, s 1. januarjem onega leta, v katerem se je rodil davčnemu obve-zancu deveti otrok, odnosno za tiste o-sebe, ki že ustrezajo pogojem oprostitve, z dnem 1. januarja 1931. Iz navedenega člena 11 se jasno vidi, da so davčne oprostitve deležni tisti davčni obvezanci, ki imajo 9 ali več živih zakonskih otrok, pa tudi tisti, ki jim sicer sedaj ne živi več 9 zakonskih otrok, pa jim je prej vsaj nekaj časa — makar samo 1 dan — istočasno skupaj živelo 9 ali več zakonskih otrok. Če ta pogoj, da mora namreč istočasno skupaj živeti 9 otrok, ni izpolnjen, dotični davčni obvezanec ni deležen davčne oprostitve, pa makar se mu rodilo 15 ali celo več otrok. Pravico do oprostitve davkov mora prijaviti, kakor določa člen 13. zakona, davčni obvezanec s polnoveljavnimi dokazi pristojni davčni upravi. Kot polnoveljavni dokaz služi družinski list, ki je po razglasu, finančne oblasti prost koleka. Na take
družinske izkaze, ki jih izdajajo župni uradi, je treba zapisati pripombo: »Kol ka prosto za davčno oprostitev.« Za prijavo davčni oblasti pa je potreben kolek 5 Din.
DKŽAV
Ml f€ mmi
Mmefshi ftoieHar?
V DRUGIH DRŽAVAH.
Nemški parlament brez narodnih so-cijalistov. Nemški narodni socijalisti so povzročali neprestane nemire v državni zbornici in radi tega je uvedla vladna večina poostreni poslovnik. Ta sprememba poslovnika je tako razburila narodne socijaliste in nemške na-cijonalce, da so po prečitanju izjav zapustili parlament. Kljub odhodu skupine, 107 parlamentarno delo onemogo-čujočih poslancev je prešla vladna večina mirno na dnevni red. Krožijo govorice, da bodo ustvarili narodni socijalisti svoj poseben parlament in to iz jeze, ker je ostala vsa njihova dosedanja povolitvena demonstracija popolnoma brezuspešna.
Krog nemškega posojila v Franciji. Francoski ministrski svet je pristal na to, da dobi Nemčija francosko posojilo v iznosu 800 milijonov frankov. Francoske banke so zadovoljne s to rešitvijo, ker imajo priliko, da naložijo pre-
Ruski zunanji minister Litvinov, ki je sprejel povabilo Društva narodov, naj bi sodelovala tudi Rusija na posvetovanjih glede - organizacije evropskih Združenih držav.
obilen denar v Nemčiji, kjer bo dobi^ višje obresti, nego doma le borih 3%,! Francoski politiki vidijo v tem posoja lu znatno zbližanje med obema državama.
Volitve avstrijskega zveznega p;ed< sednika. Avstrijska zvezna vlada je razpisala volitve novega zveznega pred sednika za 18. oktober, morebitne ožje pa za 8. novembra. Po novi zvezni u-stavi voli predsednika vse prebivalstvo. —
Delo za spremembo koledarja. Društvo narodov je vzelo v roke delo za spremembo koledarja in je prejelo tozadevno že 185 predlogov. Vsi predlogi se strinjajo v tem, da je treba določiti enoten koledar tako, da bodo posamezni dnevi v tednu stalni, to je vedno na isti dan v mesecu. Načrt Društva narodov predvideva leto s 13 meseci po 28 dni. To da aa leti 364 dni. 365. dan na koncu zadnjega meseca bi tvoril takozvani beli dan, ki bi bil posvečen mednarodnemu odmoru. P ! nrestop-nih letih bi se praznoval 366. dan 29. junij kot dan odmora. Po tem načrtu bi pričel mesec odnosno teden z nedeljo in končal s soboto. Nedelje bi bile \ dno stalno: 1., 8. 15. in 22. mesecu. Zelo veliko evropskih in ameriških industrijskih podjetij že izvaja pravkar omenjeno koledarjevo razdelitev. Prihodnje leto se bodo vršila v okrilju Društva narodov posvetovanja vseh cerkva glede spremembe. Katoliška Cerkev je izjavila, da bo dala svoj tozadevni odgovor do leta 1932. Sprememba koledarja bi naj bila uveljavljena s 1. januarjem 1934.
Prevrat na Španskem. Vlada generala Berenguerja je dala Španiji po dolgem času zopet volitve. Koj začetkom volilnega boja se je republikansko gibanje tolikanj razširilo, da je general Berenguer odstopil s celo vlado in je kralj ostavko tudi sprejel. S kraljevim odlokom so bile odgodene za 1. marec razpisane parlamentarne volitve.
Odziv Rusije in Turčije na poziv Društva narodov. Na zadnjem zasedanju Društva narodov je bil govor o organizaciji Združenih evropskih držav po načrtu francoskega zunanjega ministra Brianda. Ob tej priliki je bil sprejet predlog, da se na posvetovanja glede osnovanja evropske zveze povabita tudi Rusija ter Turčija. Obe vladi sta se -dzvali povabilu k sodelovanju v ženevski evropski komisiji.
Snuje se zveza vseh arabskih držav pod angleško nadvla'o.
vo\
KATOmKEMl^
Mimm romanje o 40-leiiiici papeževe ohrol-nice.
Letos poteče 40 let, kar je izdal papež Leon XIII. svojo znamenito okrožnico o socialnem vprašanju. Iz te okrožnice so črpali ter še vedno črpajo svoja načela tisti, ki hočejo socialno vprašanje (vprašanje delavca, obrtnika, kmeta itd.) rešiti na krščanski podlagi. Ta okrožnica, ki ima naslov »Re-rum novarum«, tako se namreč začenja, je nekak evangelij za kršč. socializem. Zato se bo 401etniea te okrožnice letos meseca maja v Rimu slovesno obhajala. V to svrho bodo zastopniki katoliških delodajalcev in delavcev od od vseh strani priredili romanje v Rim. Tega romanja se bodo mogli udeležiti samo takšni socialni delavci, ki z besedami in življenjem izpovedujejo kršč. načela, zlasti tisti, ki so člani kršč. socialnih zvez in društev. Prihod v Rim bo v torek, 12. maja t. 1. Dne 14. maja, to je na praznik Kristusovega vnebohoda, bo sv. maša v lateranski baziliki, kjer je grob papeža Leona XIII. Po sv. maši bodo člani odbora položili venec na grob papežev in tudi na spomenik katoliškega delavca, ki je bil 1. 1904 postavljen pri lateranski cerkvi. Nato se bo odkrila spominska plošča za to slovesnost. Dne 15. maja bo sv. maša v cerkvi sv. Petra, ki jo bo drroval pa.ež P" XI. Poooldne is-tesra dn: bo sprejem 1 "i Sv. Očetu. Pri tej priliki bo Sv. Očetu izročena skupna spomenica, podpisali od vseh navzočih zastopnikov raznih organizacij. Tisti, ki se bodo udeležili tega romanja, bodo imeli na italijanskih železnicah 50% popust, ako potujejo v skupinah najmanj 5 ljudi. Ta popust velja od 7. do vštetega 22. maja t. 1. Osrednji odbor v Rimu bo izdal posebno romarsko karto, ki bo stala 10 lir in s katero se bode treba izkazati na železnici za 50% popust ter se bo tudi dosegla znižana vstopnina pri ogledovanju raznih znamenitosti. Osrednji odbor tudi želi, naj posamezne katoliške socialne organizacije, ki se bodo udeležile tega romanja, vpošljejo do 20. marca svoje spomenice, ki se bodo 25. marca izročile Sv. Očelu. V teh sporftenicah se naj pove, kakšen vpliv je imela okrožnica Leona XIII. na naše zakonodavst-vo, pregled vseh katoliških socialnih organizacij in podjetij, današnje za-konodavstvo, današnji položaj socialnega gibanja in uspehi katoliških organizacij na socialnem polju. Za vse slovenske katoliške strokovne organizacije se bo menda sestavila skupna spomenica.
Papež je govoril celemu svetu po radiju. Dne 12. februarja ob 16.30 je med zvoki fanfar svoje garde dospel Sveti Oče na trg pred vatikansko radio postajo. Najprej si je ogledal strojnico od lajne postaje in ostale prostore ter na-
prave, ki so bile zgrajene po najnovej-ših izkustvih. Po pozdravu predstojnika radio postaje in njenega zgraditelja Marconija je papež v oddajni dvorani pritisnil na avtomatično glavno stikalo ter s tem otvoril obratovanje vatikanske radio postaje »HVI«. Prvi se je po novi oddajni postaji oglasil grof Mar-coni, ki je v italijanskem, francoskem in angleškem jeziku sporočil, da bo v nekaj trenutkih spregovoril po radiu Sveti Oče vernikom vsega sveta. Točno ob 16.45 po srednjeevropskem času je stopil papež Pij XI. sam pred pozlačeni mikrofon ter preoital v latinskem jeziku svojo poslanico, namenjeno vsemu svetu. Prve besede je papež posvetil Bogu: »Čast Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Čast Bogu, ki je dal ljudem tako moč, da gredo njihove besede do vseh mej sveta.« Naslednje besede je Sveti Oče naslovil na kardinale in patrijarhe ter na vse visoke zastopnike Cerkve s prošnjo, naj ostanejo zvesti svojim nalogam, ker so poklicani za pastirje. V besedah, naslovljenih na vladajoče poglavarje držav, je papež dejal, naj vladajo pravično in v krščanski ljubezni v korist in ne v pogubo ter naj vedno mislijo na to, da bodo morali pred Bogom dajati račun za svoje vladanje. Podanike je pozval k ubogljivosti, bogate h krščanski ljubezni in revne k poštenosti in potrpežljivosti. Delavce je prosil, naj živijo v bratstvu, v prijateljskih zvezah in v medsebojni podpori ter naj skušajo doseči samo to, kar je pravično. Delodajalce je papež opomnil, naj ne odrekajo delavcem onega, kar jim po pravici gre in naj ne gledajo samo na korist posameznika, temveč na korist vseh. Nato je Sveti Oče nadaljeval: »Do zadnjih v vrsti, a do prvih v ljubezni našega srca n j gre naša beseda do vseh onih, ki trnijo v bolezni in bolesti, v žalosti in v neugodnih prilikah, zlasti do vas, ki trpite zaradi sovražnikov Boga in zaradi sovražnikov človeške družbe. Ko vas blagoslavljamo z našo molitvijo ter prosimo za vas pomoči, priporočamo vsem krščansko ljubezen v imenu Kristusa, čigar namestnik smo.« Z besedami: »Pridite vsi, ki ste trudni in žalostni, da vas bodemo potolažili«, je papež podelil svoj blagoslov vsemu svetu. Papežev govor so razločno čuli po radiju v Ljnbljani ter Mariboru.
Mednarodni evharistični kongres v Dublinu na Irskem. Datum za prihodnji mednarodni evharistični kongres v Dublinu je določen na 22. do 26. junija 1932. Po vsej Irski se je že vršilo pobiranje prostovoljnih prispevkov za po-troške kongresa. Ali je bila nabrana zaželjena sveta 80.000 funtov šterlin-gov, še ni ugotovljeno. Svoto rabi kongresni odbor _a preskrbo stanovanj za udeležence kongresa.
Roparshi umor župnika.
V petek dne 13. februarja v zasneženi noči je postal žrtev roparskega u-mora nad 701etni gospod župnik v Mengšu na Kranjskem Franc Kušar. Zločinec se je utihotapil zvečer v žup-
nišče in se skril na podstrešje. Gospod župnik se je podal po večerji od svojih sester v pisarno, a ropar je že bil tedaj zaposlen z odpiranjem omar. Ropot je vzbudil ¡¿upnikovo pozornost, da je šel pogledat v spalnico. Tukaj sta se najbrž srečala s tolovajem, ki je skočil iz spalne sobe v pisarno, a so bila vrata zaprta. Gotovo je tudi župnika presenetilo srečanje s poznim neznancem, ki je gospoda, oviran na pobegu, udaril najprej po glavi, nato ga še pa sunil z žepnim nožem pod brado in v vrat. Na smrt ranjeni župnik se je takoj zgrudil in obležal mrtev v lastni krvi. Pri pogledu na mrtvo žrtev se je zločinec predvsem uihil v skledi za umivanje in nato pa prebrskal vse predale pisalne mize. V pisalni mizi je našel ključ od blagajne, kjer je hranil gospod župnik denar za razne namene. Polastil se je po izpovedi domačih 10 do 11 tisoč Din in odšel pri vratih župnikove spalne sobe v vežo, v vežnih vratih je tičal ključ in torej pobeg v zasneženo noč ni bil težak.
Sled za zločincem.
Roparski zločinec je odložil po krvavem poslu iz svojega žepa na župniko-vo postelj košček trdega kruha in stroč nico od cigarete »Sava«. Obleka zločin-čeva je morala biti vsa okrvavljena, ker je poznati kljub umivanju rok krvave madeže na podbojih vrat in na drugih predmetih v sobah. Ključe od blagajne so našli v umivalniku. Od 3 s krvjo prepojenih obrisač je bila ena položena na vrat zaklanega g. župnika. Po pobeg*u iz župnišča je zapustil roparski ubijalec v snegu krvave madeže, ki so se izubili še le po prestopu na glavno cesto.
Umorjeni gospod župnik je pastiro-val že na občo zadovoljnost 30 let v Mengšu, kjer se je poleg dušeskrbja brigal za gospodarski povzdig zaupane mu župnije. Rojen je bil leta 1860 v Retečah pri Škofji Loki in je bil brat ljubljanskega vseučiliščnega profesorja dr. Valentina Kušarja.
Strašen umor, ki je pretresel celo Slovenijo, sta odkrili župnikovi sestri drugo jutro. Od sester poklicani cerkovnik je pozval orožnike, ki so začeli zločinca zasledovati po sveže okrvavljeni sledi.
Zagrebški nadškof dr. Bauer je sla-vil dne 11. februarja 751etnico.
701etni-. je slabil v Pragi tamošnji vseučiliščni profesor g. dr. Mat. Murko, ki je rodom iz Drstelje v župniji ^ Sv. Urban pri Ptuju. Bo? ohrani znamenitega in priznanega slovenskega učenjaka še čilega in zdravega!
601etnica delavnega gospoda župnika. V Št. 11 ju v Šaleški dolini je slavil 601etnico vsestransko delavni ter zaslužni gospod duhovni svetnik Franc Schreiner. Neustrašenemu, marljivemu
in dolgoletnemu sotrudniku kliče tudi »Slovenski Gospodar«: Še na mnoga leta v delu za cerkev ter narod!
Počastitev slovenske pesmi z najvišje strani. Glasbena Matica iz Maribora je priredila minuli teden v Beogradu tri koncerte, ki so želi popolen uspeh. Prireditve se je udeležil celo Nj. Vel. kralj, predsednik vla^e, vojni minister, prosvetni ter prai>sodni. Na prisotno občinstvo je nap fivil najboljši utis obisk kralja, ki je s svojo prisotnostjo izredno počasi.'! slovensko pesem.
Župnija Šmartno pri Slovenjgradcu
je razpisana do dne 23. marca.
Razpisana je župnija Zabukovje do
dne 20. marca t. 1.
Da bi otel psa, sam smrtno ponesrečil. Mariborski potnik Franc Ivlemše je hotel rešiti psička, ki je bil v nevarnosti, da bi ga avtomobil povozil. Pri teku za psom se je preveč približal avtomobilu, ki mu je prebil lobanjo in zdrobil nos. Težko poškodovanega so prepeljali v mariborsko bolnico in iz te v Gradec, kjer je umrl minuli četrtek. Psičku je zdrobil avto le nogo, katero mu je uravnal živinozdravnik.
Kaj je za »Delavsko politiko« zabavno? Ko smo v zadnji številki našega lista omenili, da katoliška Cerkev prepoveduje cerkveni pogreb za tiste, ki se po svoji volji dajo po smrti sežgati, smatra »Delavska politika«, da smo to zapisali ljudstvu v zabavo. Potemtakem je za gospode okoli »Del. politike« zabavno, ako Cerkev da kakšno zapoved, odnosno prepoved. Da takšna izjava postavlja »kristjane«, ki se zbirajo okoli tega lista, v čudno luč, bodi le mimogrede omenjeno. Nakratko bodi tudi poudarjeno, da ta list v istem »zabavnem« tonu piše o pokopališču kot »božji njivi«. V takšnem tonu dela »Delavska politika« propagando za sežiganje mrličev ter s tem dokazuje, kakšnemu namenu bi naj služilo vpe-peljevanje mrličev in društvo »Ogenj«, ki je bilo v Mariboru ustanovljeno, Ko so za časa francoske revolucije hotel! vpeljati sežiganje mrličev, se je to zgodilo iz sovraštva zoper krščanstvo. To je zgodovinsko dejstvo. Ravno tako je dejstvo, da agitaciji za sežiganje mrtvih človeških teles načeluje protikr-ščansko framasonstvo ter da mu pri tem poslu jako vneto pomaga socialna demokracija. Ali je ta ugotovitev za gospode pri »Delavski politiki« tudi zabavna? Mislim, da za vse izmed onih, iki-so v odboru mariborskega mrtvece-sežigalnega »Ognja«, ta ugotovitev ne bo zabavna, osobito ako jo bo javnost vzela kot merilo svojega ravnanja napram njim. Za siromašne delavce pa bi ne bilo »zabavno«, marveč »poučno«, ako bi jim »Delavska politika« povedala, kakšne koristi bi imel ubogi delavski trpin od tega, ako mu po smrti sežgejo telo?!
Vlom je bil izvršen v prvi polovici minulega tedna v materiiatno skladišče mariborske stavbene tvrdke Šlaj-mer in Jelene.
Obesil se je. Na Pobrežju pri Mariboru so našli po 14 dneh obešenega 50-,letnega slugo Ivana Marka.
Obesil se je v Mariboru na podstrešju 151etni tolarski vajenec Jakob Kvas.
Z gnojnimi vilami je razparal trebuh
v Rošpohu pri Mariboru 221etni čevljar ski pomočnik Franc Pogorelec posestniškemu sinu Ivanu Ilauptman. Težko poškodovanega so prepeljali v marib. bolnico.
Iz bolnice k poroki, V Reki na Poh. se je nameraval tamošnji trgovec Ant. Lebe poročiti s hčerko pekovskega moj stra Faleža v Hočah pri Mariboru. V noči pred poroko pa je postal žrtev podivjanega nožnega napada in dobil dva zabodljaja, da je moral si poiskati pomoč v mariborski bolnici. Po izvršeni operaciji so ga prepeljali na dom, kjer se je vršila poroka. Napadalce so seve zaprli.
Vlom v cerkev. V sredo dne 11. febr. je bilo vlomljeno v minoritsko cerkev v Ptuju. Uzmovič je izpraznil pušice in se srečno izmuznil iz cerkve.
Zdravstvena (higijenska) razstava se vrši v Ptuju s predavanji v mešč. šoli od 15. do 22. februarja. Predavanja bodo pojasnjevale skioptične slike ter filmi. Razstava bo dnevno otvorje-na od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Meščani in okoličani naj obiščejo razstavo in tudi predavanja.
S koli so ga obdelali. Pri Sv. Flori-janu pri Rogatcu so napadli pred krčmo Roze Drofenikove 3 vinjeni fantje 321etnega delavca Antona Janžeka s koli in ga poškodovali po celem telesu.
Mrtev se je zgrudil. V Celju na cesti proti Zavodni pod železniškim mostom je zadela srčna kap 531etnega upokojenega rudarja Franca Prevolnik.
Celjski mestni avtobusni promet je začel dne 12. februarja zopet obratovati po dosedanjem voznem redu na progi: Podsreda—Kozje—Celje. Odhod izpred kolodvora v Celju ob 17. uri.
Požar. V Kasazah pri Liboju (Celje) je izbruhnil požar na podstrešju eno-nadstropnega pisarniškega in skladiščnega poslopja. Delavci so pogasili sami ogenj in znaša škoda le 4000 Din.
Nad 100 let stara najdena opekarna. Skorja Jožef, posestnik v Ojstru štev. 29, občina Marija Gradec pri Laškem, po domače Bence, je pred kratkim podrl oreh, ki je imel na panju 50 cm. Kot skrben gospodar ni mogel gledati tega panja, da bi zagnil in mu škodo delal na travniku; začel ga je izkopavati pri koreninah. Ko pride bolj globoko, se naenkrat odpre velika luknja in ko bolj natančno pogleda- v luknjo, vidi popolnoma celo in nedotaknjeno opekarno, kjer je še precej dobre opeke. Ker je bil oreh star gotovo 100 let, je opekarna pod orehom še starejša. Opeka je bila jako čedno zložena, vse delo je bilo nedotaknjeno in vestno o-pravljeno.
Kaj vse kradejo danes ljudje? Rudar Ferdinand Lapornik se je pred kratkim vozil iz šihta iz Hudejame. Ko je prišel v Lahomno do Starčevega križa, je tamkaj odložil kolo. Mimo pride neka oseba iz Št Petra, občina Sv. Ru-pert, pa ji pride jako nespametna misel, da bi se naučila voziti na tujem kolesu: in haid kolo v roke in ga pelje
na svoj dom. To pa je videl neopazo-valec ter si osebo zapomnil. Ivo Lapornik zapazi, da bo moral peš nadaljevati svojo pot, je bil umevno zlovoljen. Zadevo je preiskalo orožništvo in ugotovilo, da se nahaja pri tej osebi kolo. Bilo je razdjano in številke kolesa so bile popolnoma ostrgane. Ivo je vprašal mož postave to osebo, zakaj da je kolo vzela, je rekla da iz usmiljenja, številke pa je zato opilila, ker so na kolesu nepotrebne, češ, da se lahko vozi s kolesom ravno tako ako nima številk. — Zglasil se je tudi gospod Janez Zalo-kar, po domače Falentič, kmet, Harje št. 21, ter tožil, da mu je v noči na Svečnico vzel nekdo dve kolesi iz skoraj novega voza izpod kozolca. Gospod Zalokar prosi dotičnega, ki je kolesa vzel, naj se čimprej zglasi po dnevu pri njem, da mu še ostali dve kolesi izroči, ker z dvema ne more voziti. —
Rokodelci na kmetih. Na zborovanju Kmetske zveze v Laškem je bila sprejeta tale resolucija: Izdeluje se nov o-brtniški zakon. Po predloženem načrtu bi morali vsi neizučeni rokodelci na kmetih prenehati z delom. Kmetje pa imamo premajhne dohodke, da bi za vsako delo poklicali izučenega mojstra. Na kmetih imamo mnogo takega dela, popravila itd., da nam ga lahko izvrši kak dninar ali pa neizučen roko delec. Kdor pa ima kako novo važnejše delo, pa itak strokovnjaka poišče. Kam pa hočemo s pohabljenimi in starimi rokodelci, ki so si dosedaj še z raznim delom za silo služili svoj kruh? Živ ne more nikdo v zemljo. Ce ne bo smel delati in ne bo mogel nič več zaslužili, od česa pa naj živi? Naj bi se v novem obrtniškem zakonu upoštevale upravičene želje kmetov, osobito v sedanjih težkih časih!
Požigalčeva roka na delu. Peklensko hudobna požigalčeva roka je na delu krog Šmarja na Dolenjskem. V okolico Borovnice na Kranjskem je naslovil požigalec dopisnice na več posestnikov, katerim se hoče osvetiti z rdečim petelinom.
Požar je uničil dne 12. februarja na
večer krasno gospodarsko poslopje posestnika in krčmarja Franca Grada v vasici Zgornji Kašelj pri Vevčah na Kranjskem. Škoda znaša 300.000 Din in je zavarovalnina ne bo krila. Obstoja sum na požig.
Ropaiaki napadalec v rokah nravice. Posestnik Franc Levičar iz vasi Čretež se ie vračal že pozno iz kupčijskih poslov iz Krškega ob Savi oroti eno uro oddaljenemu domu. Sledil mu je neznanec, ki mu je izmaknil n» samotnim gozdnem kraiu nasilnim potom denarnico in nobegnil " njo nroti Krškem. Orožniki so roparskega naoadal ca kmalu izsledili in nalli celo izpraz-njeno listnico, ki je Lila v stranišču,
Francozi bodo zgradili moderno ladjedelnico v Splitu.
Svetovni zračni promet v pripravi. Med mnogimi evropejskimi in ameri-kanskimi zračnimi družbami, med temi tudi z »Good Year Corporation« in s Zeppelin družbo v Friedrichshafenu ob Bodenskem jezeru, je sklenjena pogodba, po kateri bo vzpostavljen mednarodni zračni promet na čisto novi
Papež otvarja vatikansko radijo postajo. Obširno poročilo o otvoritvi vatikanske radijo postaje ima današnji »Gospodar« pod zaglavjem »Iz katoliškega sveta«.
podlagi. S sodelovanjem amerikans-kih bank je bil izdelan načrt za dobo treh let, ki bo ustvaril več poletnih črt med Evropo ter Ameriko. Pred vsem bode predana prometu črta: London— Newyork. Pri omenjenih predpripravah je sodelovala tudi japonska družba, ki bo oskrbela zračni promet med Ameriko in Japonsko. Dr. Eckener, vodja Zeppelinove družbe, se bo podal to leto v južno Ameriko, da bo preštudiral možnost zračnega prometa med Ev iropo ter južno Ameriko.
Srčna kap jo je zadela pri pogledu na požar. V Rrezovici pri Murski Soboti je izbruhnil požar v Toplakovem kozolcu. Ljudje so pritekli gledat in med temi je bila tudi stara soseda, katero je pogled na požar tako presunil, da se je zgrudila mrtva, ker jo je zadela srčna kap.
Jezero smrti. Na italijanskem otoku Sicilija, 25 km od Calla Girone, leži v dolini neznatno jezerce. Krog in krog jezera je pokrajina mrtva ter prazna. Ob obali jezerca ne raste nobena rastlina. V pustinjo se ne upa ne človek in ne žival. Ondotno prebivalstvo sicer pozna dobro jezero smrti, vendar se mu približa zelo redko in se mu najrajši ogne. V starih časih je stal tamkaj tempelj, ki je bil posvečen bogu Jupitru. K jezeru so pripeljali na smrt obsojene. Ponudili so jim čašo vode iz jezera. Kmalu za tem, ko je obsojeni izpil vodo, je umrl. Voda je imela grozen učinek. Od t?ga so minula tisočletja in sedaj se je še le posrečilo znanosti, da je razvozljala uganko. Iz dna jezera vreta navzgor dva vrelca z ogljikovo kislino in vsebujeta tudi strupene pline. Pod vplivom strupenih plinov se zadušita Človek ter žival. Pred kratkem je izkopal kmet, ki biva v bližini jezera, studenec. V globočini 12 m je začelo vreti iz zemlje namesto vode olje. Kmet dobiva dnevno 15 1 olja. Za najdbo olja se zelo zanima italijanska vlada, ki natančno preiskuie okolico jezera.
Velikansha rudarska nesreča. Dne
8. februarja je nastala v rudniku blizu Fušina v Mandžuriji silna eksplozija, ki je odrezala od zunanjega sveta 3000 delavcev.
Zabranjeno žvižganje na ulici. Da bi
se zmanjšal nemir na ulici, izdala je budimpeštanska policija naredbo, ko-ja prepoveduje žvižganje na ulici. Posebne točke so naperjene proti uslužbencem, ki bi se v tem pregrešili. Preti se s kaznijo ne samo njim nego tudi njihovim delodajalcem. Rol-li nemara prepovedano istomerno tudi vrabcem cvrčati na ulici?
Štiri milijone za-eno sliko. V Kanu na Francoskem se nahaja ena neobičajno dragocena slika. Pred vojno so ponujali poldrugi milijon za to sliko. Občinski muzej pa je za to ceno ni dal. Sedaj se je med tem oglasil nov kupec, neki ameriški milijonar, ko j i nudi za sliko štiri milijone. Občinstvo Kana je odbilo tudi to ponudbo. Imenovana slika »Marija z detetom« je bila last do leta 1844 kardinala Feša. Na neki licitaciji potem jo je kupilo mesto Kan za svoj muzej.
Ameriški kapital v inozemstvu. Sekretar ministrstva trgovine g. Lamont je izjavil te dni, da so industrijalci Ze-dinjenih ameriških držav investirali v razna industrijska podjetja v inozemstvu 1.355,000.000 dolarjev.
Batine je upeljala severnoameriška država Louisiana. Najvišja kazen je določena na 20 udarcev.
Dežela brez služinčadi je Avstralija. Na 7.7 milijonov kvadratnih kilometrov živi približno 6 milijonov prebivalcev in od teh je 100.000 domačinov, ki so zaposleni v vseh mogočih poklicih, le hlapec ali dekla ni nobeden. Pet še-stink prebivalstva Avstralije je Evropejcev: Angležev ter Nemcev, ki oprav ljajo vsa domača ter hišna opravila sami. V Avstraliji ni nobene razlike med ministri, tajniki ter nižjimi nastavljene!. Žene ter hčerke skrbijo za gospodinjstvo: perejo perilo, kuhajo, nosijo na mizo ter pospravljajo. Mnogo-
krat pomagajo pri gospodinjstvu v Av straliji tudi moške roke. Nikdo se ne čudi, ako je moški v kuhinji ravnota-ko podkovan kakor za pisarno.
Čebula kot vremenski prerok. Na Eurgundskem v Franciji uporabljajo koščke čebule kot vremenske preroke. Na sveto noč razrežejo tamkaj 6 čebul na polovico. 12 čebulnih polovic predstavlja 12 mesecev v letu. Na vsako polovico potrosijo omenjeno noč nekoliko soli. Na nekaterih koščekih se raztopi sol takoj, na drugih pa sploh o-stane nespremenjena. One polovice čebule, ki so sol raztopile, predstavljajo mokrotne mesece, ostale pa prerokujejo suho ter solnčno vreme.
Padalo v službi znanosti. Pred kratkem so se lotili letalci raziskovanja džungel po Osrednji Ameriki. Z višine so fotografirali in zaznamovali na karti mnogo doslej neznanih pokrajin, ki so polne znamenitih razvalin. Po vrnitvi letalcev se je odločil amerikanski starinoslovski zavod za opremo eks-pedicije, ki bi se naj prerila skozi pra-gozde Osrednje Amerike. Med pripravami za ekspedicijo je poskusil amerikanski letalec, kapitan Long, da bi dosegel hitrejše zapuščene- razvaline, ki so bile pred stoletji kulturna središča Maya Indijancev. Kapitan Long je letel v Yucatan pokrajino, kjer "se- nahajajo z višine odkrite razvaline, in se je spustil tamkaj na zemljo s pomočjo padala. Prehrano, orodje in pripomočke za razkopavanje mu je spustil z dru gim padalom na zemljo kapitanov pilot. Pilot, ki je popeljal kapitana na odkazano mesto, se je vrnil in se bodo podal čez par tednov po raziskovalca. Long upa, da bo med tem časom s pomočjo domačinov pripravil prostor za pristanek letala. Uspeh podjetja in življenje raziskovalca sta odvisna od dejstva, če se bo spoprijateljil kapitan z ondotnimi Indijanci. Ako. mu ne bode uspelo, da bi pripravil pristanišče za letalo, se bo moral vrniti peš preko ne-prodirnih pragozdov.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove grenčice« neovirano"lahko .iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvan-redno dobrodejno na obolele organe. Ustvari-; telji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove vode« ugotovili z lastnimi preiskavami. »Franz Joseiova voda« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 10

Vratar francoskega mesta Orleans je našel pred dnevi pred duri nezavest nega moškega. Imel je ležečega za pi* janega in je poklical policijo. Policija je prepoznala v neznancu pobeglega kaznjenca Janeza Celerierja.
Dne 29. januarja 1923 je utekel Cele« rier iz Ragno v francoski Guyani v južni Ameriki. Moral bi bil odsedeti 10-letno kazen radi tatvine, katero mu je prisodilo sodišče v domovini na Francoskem. Že v mladosti so ga vtaknili radi izmikanja v poboljševalnico, odkoder je pa pobegnil in se izučil za kovača ter postal pošten obrtnik. Otvoril je kovačnico v svoji rojstni vasi nedaleč proč od šnanske meje. Poleg težko
obrti je rad sprejemal tihotapce s tobakom. Tihotapci so pustili pri njem •lestvo, ki je bila rabljena pri večjem vlomu in ta pri njem najdeni predmet mu je nakopal kazen 10 let.
Predno so ga prepeljali kot kaznjenca iz Francije v Ameriko, je predrl v kaznilnici tri zide ter pobegnil. Izdala ga je oblasti neka sorodnica. Pridjali so mu radi pobega k prejšnji kazni še 10 mesecev in je prišel z drugimi na več let obsojenimi v Guyano. Prebil je v koloniji za francoske kaznjence 3 leta. Še le "o dveh ponesrečenih poskusih pobega mu je bila v tretje sreča mila. Čisto sam se ie pretolkel skozi francosko, holandsko, anelešk- Guya-no in skozi en del države Venezuela, torej SCO km daleč peš skozi pragozd in močvirja in še novrh v obleki kaznjenca. V prostosti je bil divji lovec, kavčuk farmer, slepi notnik na železnicah ter ladjah, dokler ga ni:o Zedi-njene države kot potepuha iztirale v domovino. Na Francoskem se je preživljal nekaj let kot noljedelski delavec, dokler c.. ni zanesel slučaj v Or-leans, kjer ga je splavila oijanost oblasti v roke, čeravno zatrjuje še danes, da je bil ¿bsojsn. po nedolžnem. *
Te dni je bila zaključena potom razsodišča pravda, ki se je vlekla med Francijo ter Mehiko dobrih 22 let.
Italijanski poslanik v Parizu grof Manzoni se je oglasil pri francoskem zunanjem ministru Briandu in mu javil veselo vest: Italijanski kralj, ki je bil določen v sporu med Francijo ter Mehiko kot razsodnik, je po temeljitem pregledu vseh listin prisodil sporni otok Clipperton končnovel javno Franciji.
Razsodba italijanskega kralja ima sledečo predzgodovino:
Majhen otok Clipperton se nahaja 1250 km oddaljen od zapadne obali Mehike. Otok je popolnoma pokrit s ptičjim blatom in predstavlja neizčrpno gnojihio vrednost. Otok je še tudi radi tega važen, ker pride v poštev kot pristanišče za zračni promet.
V sredini prejšnjega stoletja je predlagal francoski trgovec z orožjem fran coski vladi, naj zasede otok in da njemu dovoljenje, da bo razprodajal po svetu ptičje blato kot najboljše gnojilno sredstvo. In res, dne 17. novembra 1858 je vzela francoska bojna ladja otok Clipperton v posest Francije.
Pozneje so prišli na otok državljani ameriških Zedinjenih držav, ki so razobesili amerikansko zastavo. Radi tega se je Francija pritožila, Zedinjene države so priznale Francozom pravico do otoka.
Med tem je bila poslala tudi Mehika svojo bojno ladjo, ki je za njo zasedla otok.
Po dolgem pi-erekanju sem in tja sta se zedinili Francija ter Mehika, naj razsodi italijanski kralj glede pravo-
močne posesti spornega otoka.
*
Pismo o Koledarju Kmetske zveze.
Prejel sem v svoje pravo veselje krasen žepni koledar in reči moram, da je po svoji vsebini neprecenljiv in potreben v današnjem času vsakemu kmetu in delavcu. In zadovoljen je lahko vsakdo, da za tako mali denar dobi toliko razne tvarine. Pošljite mi še nekaj izvodov, da jih drugim prodam. — Fran Feldin, Zagrad št. 92, p. Celje.
Rok za vplačanje članarine Kmetijske družbe določen do dne 1. marca t.l.
Vsmislu družbenih pravil se je letos določil rok za vplačanje članarine Kme tijske družbe v Ljubljani za leto 1931 do dne 1. marca t. 1.
Prijava prodaje vina. Opozarjamo vinogradnike na člen 103, točka 5 in 6 trošarinskega pravilnika (»Službeni list dravske banovine« z dne 16. oktobra 1930), ki dopušča, da prijavi vinogradnik prodajo vina, ako ni v občini finančne kontrole, pri občini. Nekateri so hodili po kontrolne liste k finančni kontroli, ki je bila po več ur oddaljena. S tem je bila združena izguba časa in stroški. Naj se torej vinogradniki poslužijo te določbe, ki pomenja zanje znatno olajšavo!
Bodimo pravični pri presojanju naše bele štajerske živine! Ne vem odkod se je zadnja leta vsepovsod raznesla razvada, da se pri vsaki priliki na vso moč udriha po naši beli marijadvorski, štajerski živini. Na Štajerskem je bilo od nekdaj v navadi mirno stvarno delo, zato povzročajo neumestne, čeprav ne zlohotne kritike, ki vzbujajo pri naših mladih zadružnih organih malo-dušnost, vseeno začudenje. Začudenje pa toliko bolj, ker kritike niso v vsem utemeljene. Vsi vemo, da naša živina glede oblik ne zadovoljuje vedno. Marsikje, posebno v hribovitih legah, kjer se krmi še mnogo slame, so živali prazne. In mesarji pravijo, da se naša ži-
vina slabo kolje* Imamo pa tudi posestnike v našem okolišu, ki za skrbno vzrejo in s primernim krmljenjem glede oblik ne vzrejajo nič slabšega blaga, kakor v vsakem drugem okolišu. Glede mlečnosti pa lahko rečemo, da je pri vseli avtohtonih štajerskih govejih' pasmah naše belo marijadvorsko govedo na prvem mestu. Tako se je pri vpisovanju krav v rodovnik slovenje-graške zadruge ugotovilo, da je marsikje v našem okolišu dobiti krave z nad 20 litri mleka na dan. Posestnik Ro-tovnik, po domače Fancet. v Pamečali pa ima med svojimi šestimi marija-dvorskimi kruvami živali, pri katerih se je uradno ugotovilo, da dajo po teletu 30 litrov mleka dnevno. Takih posestnikov, s tako odličnimi marijadvor skimi živalmi, pa je v našem okolišu še nekaj. Seveda so ti posestniki ohranili in obdržali svoie izborno blago samo vsled tega, ker so vedno skrbno odbirali in dobrih molznic in njihovega zaroda niso oddali iz hleva. Glede istinitosti navedenih podatkov se more vsakdo prepričati in bo imela letos zadruga na razpolago tudi tostvarne pismene podatke.
Ustanovni občni zbor podružnice Raz vanje pri Mariboru Kmetijske družbe. V nedeljo dne 8. t. m. se je vršil ob zelo obilni udeležbi kmetovalcev iz Raz-vanja in sosednih krajev ustanovni občni zbor podružnice Kmetijske družbe. K podružnici je pristopilo takoj nad 35 članov. Načelnikom podružnice je bil izvoljen gospod Trinko Peter. Tudi o-stali odbor je izbran iz najboljših mož, ki jamčijo za uspešno delovanje podružnice. — Novak Ivtm, priznan kokošje-rejec in znan še preko mej ožje naše domovine, je bil izvoljen v odbor Društva perutninarjev za dravsko banovino. Imenovani je tudi soustanovitelj gasilnega društva v Razvanju in še danes njegov delujoči član. Pri podružnici Kmetijske družbe zavzema mesto blagajnika. Povsod, kjer je treba delavnih in požrtvovalnih moči, tam najde mo vedno veselega in postrežljivega g. Novaka zraven, ki pomoči pač nikomur ne odkloni.
Najnovejši angleški top kot obramba »roti aerculanom.
Elektrika iz solnčnih žarkov. Nemcu Brunu Lange, ki je star 28 let in deluje na zavodu cesarja Viljema v Berlinu, se je posrečila iznajdba: naravnost iz solnčnih žarkov pridobivati električno moč. Iznajdba je pravcato Kolumbovo jajce in zgleda tako-le: Lang je vzel tanko ploščo iz bakra, katero je prevle-kel z bakrenim oksidom. Na ploščo sta pritrjeni dve žici. Kakor hitro pade na ploščo solnčni žarek, se porodi v žicah dovolj toka, da zažari žarnica, ali da se požene v obrat majhen motor. Langu se je posrečilo, da se je s pomočjo solnčnih žarkov stalno vrtel motor od pol Volta napetosti. Čim večja je bakrena plošča, tem močnejši je tok. Ako se bo navedena priprosta iznajdba res obnesla, bo pomenila popolen preobrat na polju cenega pridobivanja električne sile.
Amerika zalagateljica Rusije. Ameriške Združene države si prizadevajo, da bi si osvojile ruski trg, katerega je doslej obvladovala Nemčija. Ameri-kanci se horijo uspešno. V minulem letu je amerikanski uvoz v Rusijo prvič prekosil nemškega. Po poročilih o ruskem gospodarskem letu 1929-1930 (oktober-september) so dvignile Združene države svoj uvoz od 153 na 280
milijonov rubljev, torej za dobrih 83 procentov. Nemški uvoz je sicer tudi narastel, vendar daleč ne tako, kakor amerikanski. Dvignil se je od 188 na 234 milijonov rubljev, torej le za 24%. Zanimivi so tudi podatki glede splošne ruske zunanje trgovine. Znašal je u-voz 2,07 milijard rubljev napram 1,71 milijard eno leto poprej. Ruski izvoz je narastel od 0,87 na 1,0 milijar in u-voz od 0,83 na 1,06 milijard rubljev.
Deske, štuke, štafelne, late, lepe krajnike in vinogradno kolje prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
*
Spodniešfajerska ljudska posojilnico v Mariboru
(na voglu Gosposke ulice in Ulice 10. oktobra, nasproti kavarne »Central«.)
ja danes najmočnejši kmečki zadružni denarni zavod v Mariboru. Dne 14. februarja je imela svoj 23. redni občni zbor za leto 1930. Iz poročila načelstva posnamemo tukaj le najvažnejše podatke. Posojilnica je imela koncem leta 1930 članov 3242. Vsi ti člani imajo več sto milijonov premoženja in jamčijo z vsem svojim premoženjem za var nost vlog. Vkljub velikanski gospodarski krizi so se v preteklem letu vloge pomnožile za 4,866.984 Din in so narasle koncem leta 1930 na 62,911.285 Din. Posojila so narasla na 50,970.898 Din, kar kaže, da so se ljudje v gospodarskih težavah radi obračali do posojilnice in iskali pomoči. Posojilnica je tudi celo leto brez presledka rada pomagala svojim članom in je dajala potrebnim in zanesljivim prošnjikom vedno posojila. Celokupni promet je znašal 302,463.488 Din. V dobrodelne namene je razdelila posojilnica za 94.000 Din podpor in je tako marsikomur v veliki stiski pomagala. V letu 1930 je umrl u-stanovni član stolni prošt gospod dr. Mat«k, ki je zavod vodil od ustanovitve
do svoje smrti celih 23 let. Za njim je bil soglasno za načelnika izvoljen mon signor dr. Anton J e r o v š e k, tudi u-stanovni član posojilnice in od prvih početkov član načelstva. Gospod dr. A. Jerovšek je s posojilnico zrastel in v delu za posojilnico osivel. On živi za posojilnico kot za svojega lastnega o-troka in se raduje njenega vidnega napredka, zato pa so tudi vsi posojilniški krogi z velikim veseljem pozdravili njegovo izvolitev načelnikom zavoda. Naša iskrena želja je, da bi zavod pod novim načelnikom krepko napredoval v blagor ljudstva. Vsakomur pa Spod-nještajersko ljudsko posojilnico odkritosrčno priporočamo! Kdor je v stiski, naj išče pri domačem zavodu pomoči, ki jo bo gotovo dobil. Kdor pa ima denar, naj ga z mirnim srcem zaupa temu zavodu in ga pri njem naloži. — Kmečki denar naj se nalaga v Spod-nještajerski ljudski posojilnici, da bo zopet kot posojilo pomagal kmečkemu ljudstvu v gospodarskih stiskah in težavah.
*
Vpliv dušičnih gnojil na sadno drevje.
Rast, zdravje in rodovitnost sadnega drevja je odvisna od mnogih činiteljev. Med njimi zavzema prehrana najvažnejšo mesto, ta pa sestoji iz več snovi, ki so vse vaine za pravilen razvoj sadnega drevja ter za njegovo zdravje in rodovitnost. Tudi dušik je ena izmed snovi, ki bistveno soodločuje usodo drevesa in po njem tudi letino in njeno kakovost. Poglejmo nekoliko njegov vpliv! Dušik vpliva na drevo dobro in slabo. Zelo pospešuje rast, listi dobijo večjo in temnejšo barvo, plodovi so lepši, debelejši, gladkejši. Les je pri preobilnem gnojenju z dušikom nekam puhel, gobast; tak les pa je zato tudi zelo nežen in občutljiv tudi za poze bo. Na zunaj vidimo že na enoletnih mladikah, da stoje tudi očesa bolj na redko kot pa na mladikah dreves, ki rasto brez znatnejšega gnojenja z dušičnimi gnojili. S tem v zvezi je tudi razvoj lesnega in cvetnega brstja. Cvetno brstje se kar ne razvija, saj ne v večjih množinah, a lesno brstje redno zelo močno poganja in to predvsem iz najvišje letečih očesc, d čim ostanejo sDodnja o-česa slabo razvita in se v nekaj letih skrijejo v koži. Prehude se kot skrita očesa, čim se je veji nad očesi kaj pripetilo, kar kvari njeno rast, in iz njih pož nejo zelo močne in bujne mladike, ki se lahko razviitio v nove veje. Dušična gnojila so naposled usodepolna celo za drevo, če jih norabljamo zlasti v tekoči obliki v preveliki meri in ob suši. Med taka o-nojila štejemo v prvi vrsti gnojnico in straniščnik, H kar spali t a. korenine sadnega drevja. Sadjar, ki uvidi tako 'aznovrstno delovanje dušika, je pač prisiljen razmišljati, kako bi mogel vpliv dušičnih gnojil na sadno drevje obrniti sebi v prid. In baš v pametnem gojenju se pokaže, ali je sadjar tudi gospodar, ki zna računati. Začeti moramo seveda z mladim drevesom. Ako hočemo, da drevo čimprej doraste do one obsežnosti, ko nam bo
moglo roditi; z dušičnimi gnojili bode-mo dosegli ta cilj. Če je kje gnojenje z dušikom na mestu, je pri mladem dre-vju, in sicer v spomladi in v manjših količinah tja do poletja, ko začne suša ustavljati koristno delovanje dušičnih gnojil in ko začne les zoreti. Za zorenje lesa nam suša zelo koristi, če bi ji ne sledilo tam v avgustu ali septembru deževje, ki pa navadno povzroči novo rast lesa. Pred vsem je to oni les-, ki je najbolj nagnjen k pozebi, kajti tako-le drevo raste navadno prav v zimo in neredko ga zapade celo sneg, ko je še v
najbujnejši rasti.	F. D.
*
Vprašanja in odgovori.
Ali je moja vinicarija zavarovana, ko imam plačanega »Slovenskega Gospodarja« na svoj ¡dom enega in na viničarijo enega?
Odgovor:
Ako dobivate na hišno številko svoje vini-čarije tudi »Slovenskega Gospodarja« celoletno, je tudi vaša viničarija zavarovana za Din 1000. Načelo je namreč: Vsaka hiša, kamor prihaja »Slovenski Gospodar« na celoletno ^naročnino, je zavarovana za slučaj požara za Din 1000. Ako je plačal lastnik, dobi zavarovalnino lastnik. Ako je plačal naročnino najemnik, dobi zavarovalnino najemnik, če mu je res kaj pogorelo. Poznamo vinogradnike, ki so za vse svoje viničarjie na svoj naslov naročili »Slovenskega Gospodarja«.
M. D. v D.
Imam dva prešiča, ki jih pitam, pa odkar sem jih začela bolje krmiti, začneta med vsako jedjo dojiti, a sta prešiča, in to jima močno ovira, tako da se skoro nič ne redita. Prosim, kaj je vzrok temu in s čim bi se pomagalo?
Obrnite se na živinozdravnika, ki bode ugotovil vzrok in eventuelno zdravljenje preši-čev. Najpreje pa prešiče prestavite v drug svinjak in jih poizkusile krmiti par dni s suhim, pijačo pa posebej.
R. P. v T. v. Iz neke kupne pogodbe iz leta 1913 imam izplačati bratu 500 kron. Ali lahko izterja ta svoto od mene v današnji valuti?
Odgovor:
Če v pogodbi ni bilo o kakšni valutni spremembi govora, ste dolžni izplačati le označeni znesek 500 kron, to je 125 Din. — Ako pa je ta svota vaša dedščina, pa se oglasite na sod-niji, kjer je zapuščinski oddelek, tam boste dobili navodila.
S. L. v Št. V.
Imam domač mlin ob potoku, ki je meja med mojim in sosedovim posestvom. Mlin po-sojujem drugim za domačo potrebo, sosed mi pa. to prepoveduje. Ali ima pravico za ta?
Odgovor:
Z vašim mlinom lahko razpolagate kakor hočete, saj stoji na vaši zemlji. Sosed ima pravico zahtevati odškodnino, če se mu škoda dela. Ali imate obrt za izposojevanje ali ne. to oseda nič ne briga, saj on ni nobena obrtna oblast.
K, L. v R.
Dimnikar zaračuna pri "ts za ometanje štedilnikov in dimnikov več kakor drugod. Kako temu odpomoči?
Od govor:
Primerjajte zaračunjene svote z zadnjim od obrtne oblasti odobrenim dimnikarskim tari-fom za vaš okoliš. Ako se ne vjemajo, prija» vile dimnikarja z dokazi na obrtno oblast, t®
je na srezko načelstvo, ki bo dimnikarja poklicala na odgovor.
R. L. v R.
Kako prepoditi kragulje, ki odnašajo kure-tino izpred liiš?
Odgovor:
Te nesramne roparice se ne dajo preplašiti zlahka. Pomaga le dobro namerjen strel iz puške, ki jim upihne življenje in z njim tatinski roparski posel.
A. Z. v M.
Slišal sem, da rokodelci, ki nimajo obrti in ne delajo redno, ne plačajo pridohnine. Ali je to res?-
Vsak, ki izvršuje eno ali drugo obrt, mora plačati davek, torej tudi Vi. Ako pa obrti nima prijavljene, je pa izvrševati ne sme. Nekateri si tako pomagajo, da naj mejo takega obrtnika za hlapca, ki mora izvršiti popravila, kakor gospodar naroči. V .tem slučaju pa mora imeti tak hlapec delavsko knjižnico.
M. Z. v T.
Napravil sem prijave na davčni urad, zdaj pa zahtevajo lcoleke. Ali sem jih dolžen plačati? — Ali so prav izračunali zgradarino?
O d g o v o r :
Glede kolkovanja ima davkarija prav, ker ee mora vsaka vloga kolkovati. — Glede zgra-darine pa Vam mi ne moremo dajati pojasnil, ker bi morali poprej pregledati spise pri davčni oblasti. Idite na davčno upravo, kjer boste vsfi potrebno zvedeli.
S, T., C. M., S. J. v R.
Ali morajo plačati starci z 9 ali več otroci, davek na poslovni promet?
Odgovor: Oproščenih so vseh neposrednih davkov.; Davek na poslovni protaet se pa ne smatra kot neposredni dav-k in ga bo torej treba plačati.
Davčno pojasnilo. Belgrad, 11. febr. 19:>i Novosadska trgovska zbornica še je obrnila' na finančno ministrstvo z vprašanjem, ali se n;. laša osvoboditev oeeto.' z 0 otroci tudi na občinske davke. Dobila je pojasnilo, da so v smislu par. 9 davčnega zakona ti davčni ob•, vezanci prosti s-no pravnih in občinskih taksi in vojnice, izvzemši davek za poslovni promet, ki se ne kmatra za neposredni davek. —• »Slovenec«, 12. II. 1931.
M. G. R. L.
Na vprašanja brez podpisa ne odgovarjamo,
D. v C.
Za klobase in salame preprodajati ali botjše rečeno nakupovati in prodajati morate ime-
Odgovor:
ZaZa klobase in salame preprodajat ali boljše rečeno nakupovat in prodajat, morate imeti obrtni list.
Gospodinjska opravila v messcu svečanu.
Pred vsem je končati koline, dokler traja mraz. Boljše je klati teden ali 10 dni prej, čeprav bo ostalo par korenčkov piče in bo par kil mesa ter špeha manj, ker se ni bati, da bi se meso pokvarilo. Nasprotno pa imamo v toplem vremenu že precejšen riziko, ker pritisnejo muhe in drugi mrčes.
Čas je sedaj, da nasadimo prve kok-lje, kjer se piščančki v zgodnji pomladi najboljše plačajo in imamo v zgodnjih kokoškah dobre zimske jaj carice.
Semenske zalflge je treba pregledati in manjkajoče priskrbeti. Kdor je spravil domača semena o pravem času, jih očistil in hranil v vrečicah v suhem in hladnem prostoru, bo imel lahko delo in malo izdatkov.
Proti koncu meseca, ko je v solnč-nih legah že kopno in odtajeno, pripravimo zemljo za prvo setev. Na piano že sejemo lahko špinačo, korenje, pe-teršilj, črni koren, čebulo, potaknemo čebuljček in češenj, v zavarovanih legali tudi že sejemo solato berivko, rani grah in bob.
Sadike vrtnih jagod, katere smo presadili v jeseni, pregledamo, če jih morda ni vzdignil mraz. Pritisnemo jih v zemljo nazaj, ker bi se sicer rastline posušile.
Težko kaliva cvetlična semena (pe-tonike, vrbene, nageljne), sejemo v za-bojčke ali lončke, katere držimo v topli sobi. Mak in ostrožnik sejemo na
prostem, če je zemlja kopna in dovolj osušena.
Lepotično grmovje obrežemo. Jagodno sadje (ribezelj, kosmulje, maline) otrebimo.
Le dobro seme da dobro žetev!
Dobro seme je predpogoj za uspeh v vrtnartsvu.
Seme vsebuje vse lastnosti rastline, tako dobre kakor slabe. Vsled tega je v prvi vrsti paziti na to, da si naročimo semena od zanesljivih dobaviteljev, ki nas postrežejo s semeni zdravih in plodoncsnih rastlin. Sejmo le semena rastlin, ki res uspevajo v dotičnem o-kraju. Ravnati se je no legi in kakovosti zemlje. Rastlin:- ki zahteva lahko, suho zemljo, ne uspeva v težki in mokri grudi in obratno. Pazit! je tudi na pravočasno setev. Napačno in brezuspešno je n. pr. sejati pomladansko rastlino v poznem poletju ali celo v jeseni.
Dobro seme mora biti plemensko čisto in visoko kalivno. Priporočljiva je le nabava tolikšne količine semena, kar se potrebuje za eno leto. Morebitne preostanke semen spravimo v papirnate ali še bolje v platnene vrečice. Le te označimo z vrsto semena in letnico, ter hranimo na suhem, pred miši varnem prostoru za poznejšo porabo. Večina vrtnih semen ostane kalivna po več let. Tri do štiri leta staro seme lcu-merc in buč je celo močnejše in plodo-nosnejše kakor enoletno. Vobče pa ponehava kalivnost od leta do leta.
Seme sledečih rastlin ostane kalilno let: kumerce 6 do 7, cvetača,.rožni ku-pus, zelje, rdeče zelje, ohrovt, kolerabi-ce, redkvica, rdeča pesa, rona, runkel, zimska redkev in bob 4 do 5 let, zale-na, korenček, vrtna kreša in špinača 3 do 4 leta, čebula, pore, peteršilj, majo-ran, timijan, repa, paradižniki 2 do 3 leta, črni koren 1 do 2 leti.
Ealilni poskus.
Da se prepričamo o kalilni zmožnosti posameznih semen, napravimo kalilni poskus.
Januš Goleč:
8
Od kraja je na drevo privezani revež mislil, da podi lisica zajca, a stopinje so bile pretrde, mora biti človek, ki ga bo ubil ali rešil. In res •— v polmraku se je zravnal pred njim sam vse-gavedni in vsemogočni glavar — strašni ter neizprosni Guzaj. Nož je potegnil iz žepa, ga odprl in sedaj ga bo otel najhujših smrtnih muk z — zadnjim zabodljajem v srce. Gospodar čez roparsko življenje in smrt mu ni otipal srca, ampak stopil za bukev in ga oprostil z dvema urezoma bukovega križa. Ko so popustile vezi, se je zgrudil po tleh, omotica ga je objela vsled križanja in prestalega strahu pred dolgotrajnimi smrtnimi mukami. Rešitelj mu je priklical zavest z drgnenjem po čelu in s par krepkimi požirki iz čutare. Zavedel se je, pogledal, govoriti ni mo-
gel. Položaj je spregledal glavar, ki se je nasmehnil dobrodušno, a se zopet namrdnil jezno z zagotovilom: »Sedaj boš znal, da jaz vidim ter vem vse. Prikrivanje napram meni od strani nevrednih članov je blaznost. Sam znaš, da si zaslužil smrt, katere predokus ti bo gomazel še: nekaj časa po vseh udih. Ker si prvi na smrt ob sojeni iz moje družbe, ti bom prizanesel pod pogojem in prisego, da boš izpolnil do pičice, kar ti bom sedajle naložil kot znak milosti ter usmiljenja.«
Na pred trenutki do onemoglosti ter na smrt obupanega so kapljale te besede kakor življenje ulivajoči balzam. Sedel je, podprl desnico z levico, dvignil tri prste in ponovil najsvetejšo roparsko prisego, da se bo pokoril poglavarju, če tudi mu zapove v takojšnjo in neizogibno — smrt!
Sigurne smrti oteti Boštele in Guzaj sta jedla ter pila in po obilnem okrepčanju je razodel nadtolovaj, za kaj ga je odločil in kako se mu mora izkazati hvaležnega za rešitev. Na dolgo
¥§SM Hi€§€C
Gin 13-
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KABL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mesca en velezanimir zvezek
po Din B -
Naročajte
v Tiskarni sv. Cirilu, Maribor. Koroška s
Na plitvi krožnik položimo moker pivnik. Od vsakega semena damo na pivnik 10 do 20 zrn, vsako skupino ločeno od druge. Čez krožnik položimo stekleno šipo ali poveznemo drug krožnik, ter pustimo stati v toplem prostoru, prav v miru, da se zrnca ne premaknejo. S prestano vodo napajamo od strani prav previdno pivnik toliko, da je vedno enokomerno vlažen. Po preteku 10 do 20 dni, včasih tudi že poprej seme skali in sedaj lahko ugotovimo kalilnost posameznih semen. U-porabili bomo le ono seme, pri kateremu so kalila vsa ali vsaj pretežna večina zrnic.
Sirovi štrukeljčki v juhi.
Napravi iz 1 litra moke, 1 jajca in malo mlačne vode testo, soli in vdelaj ga dobro, da postane gladko in voljno. Pokritega pusti počivati vsaj pol ure na toplem. Nato testo razvaljaj in raztegni tako tanko, da lahko čitaš skozi testo iz podloženega časopisa. Testo namaži s sirovim nadevom, zavij in razreži zvitek na 4 prste široke koščke. Štrukeljčke previdno spusti v slani vreli krop. Pazi, da se ne primejo na dnu posode, odloči jih s kuhalnico. — Kuhaj jih počasi pol ure, med kuhanjem prideni drobno zrezanega drobnja-ka ali peteršiljčka in če imaš nekaj smetane, tudi to. Kuhano jed zabeli z .mastjo, v kateri si zarumenela pest belih kruhovih drobtinic.
Suhi sirovi štrukeljčki.
Pripravi testo in nadev kakor zgoraj povedano. Zavij testo, počenši od ožje strani, tako, da je zvitek bolj debel. — Vzemi čisto servijeto ali platneno krpo. Namaži jo ob strani z mastjo tako na dolgo in široko, kakor je zvitek dolg in obsežen, položi in zavij štrukelj v krpo ter zaveži na obeh koncih s čistim trakom. Če je zvitek daljši, kakor za eno krpo, razreži in zavij kose v več krp. Tako zavitega kuhaj tri-četrt ure v slani vodi. Kuhanega dvigni previdno iz vode, odmotaj krpo, razreži zvitek na prst široke poševne rezine, naloži v skledo ter zabeli z vročo
zaseko ali z mastjo, v kateri si zarumenela pest belih kruhovih drobtinic.
Sirov nadev.
V primerni posodi razdrobi za krožnik dobrega, ne premokrega sira, primešaj vsaj četrt litra mastne kisle smetane, 1 jajce in ščep soli ter nekaj drobno zrezanega drobnjaka (šnitliha)
ali zelenega peteršiljčka.
*
€cii€ in sefmsfta porotna.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto fine 14. februarja so pripeljali špeharji na 86 vozeh 253 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 24 Din, špeh 12 do 16 D. Krompir 0.75 do 1.50, čebula 2.50 do 3. Pšenica 2, ječmen 1.50 do 1.75, oves 1.50, koruza 2 Din. ajda 1.50 do 2, ajdovo pšeno 4.50 do 5, proso 2.50, fižol 250 do 3. Kokoš 30 do 45, piščanci 35 do 80, raca 30 do 40, gos 70 do 80, puran 60 do 90. Sena in otave ni bilo. Sveže zelje po 1.50 do 4, kislo že je 4, repa 2, jabolka 4 do 10, suhe slive 10 do 12. Mleko 2.50 clg 3, smetana 12 do 14, med 16 do 20 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13. februarja je bilo pripeljanih 88 svinj, cene so bile sledeče* mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—200 Din, 3—4 mesece stari 250—380 Din, 5—7 mesecev stari 450—550 Din, 8—10 mesecev stari 600—800 Din, 1 leto stari 900—1160 Din', 1 kg žive teže 8—9 I)in, 1 kg mrtve teže 10—12 Din. Prodanih je bilo 31 svinj.
Mariborske sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 6 konj, 14 bikov. 152 volov, 261 krav in 4 teleta, skupaj 437 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.75 do 9 Din, pol-debeli voli od 6.50 do 6.75 Din, plemenski voli od 5.50 do 6 Din, bik' za klanje od 6.50 do 8 Din, klavne krave debele od 5.50 dó 6 Din, krave za klobasarje od 2.50 do 3 Din, molzne krave od 4.50 do 5.50'Din, breje krave od 4.50 do 5.50 Din, mlada živina od 6.50 do 7.50 Din. Prodanih je bilo 216 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 4 komade, v Italijo 70 kom.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 18 do 20 Din, vlovsko meso II. vrste 14 dO 16 Diil, meso Jod bikov, krav, telic
10 do 14 Din, telečje meso I. vrste 22 do 35 Din, telečje meso II. vrste 15 do 20 Din, svinjsko meso 14 do 20 Din.
*
Težah položaj vinicarjev.
Med tiste delavske sloje, kateri so po gospodarski, predvsem pa po socijalni krizi najbolj prizadeti, pridemo kot prvi v poštev vl-ničarji. Brezposelnost vsako leto, katera redno traja od jeseni do spomladi 4 do 5 mescev, nam je celo poklicna in že tako lastna, da najbrž ne bi mogli več biti brez nje. Naše delo in zaslužek sta torej sezonska. Kakor se začne probujati narava in se razvijati vedno bolj naprej preko cvetoče pomladi črez bujnd poletje tja do dozorele jeseni, tako vzporedno gre tudi viničarjevo poklicno življenje. Zdaj pa tako životari, zaslužka nobenega nima, tam kjer so ga poleti klicali in kjer je delal, se mu zdi, da so zelo neradi, če pride, živeža tudi najbolj skromnega mu že manjka. Ogrel bi si vsaj sobo, pa drv primanjkuje, za kupiti so predraga, pa saj še za fajfo tobaka nima. Tako samo vzdihuje, mrko zre v svet skozi ledeno okno, upa in čaka, kdaj '»o konec zime, ker je tako že navajen. Otroci so mu bosi, morajo pa vendar le v šolo. Čevljar, počakaj, ko zaslužimo, pa vse poplačamo. Trgovec, za žajfo, moko, sol in petrolej potrpi enako, kokoši nič ne nesejo, pomoči ni nobene. Skdtila bo kravica, dobil bom za tele, poleti vzredim še zraven eno prase, bom prodal in poplačal vsaj najhujše dolgove.
O resnični viničarski mizeriji morejo najzgovornejše pričati knjige dolžnikov, med nami živečih trgovcev. 'Tak trgovec celo dostikrat tvega svoj lasten obstoj, samo radi prevelikega števila dolžnih konzumentov. Znan je slučaj, da je radi dolga 25 Din pri trgovcu bilo viničarju zarubljeno edino prase, ki ga je imel. Viničar je bil bolan celo leto, otro-čičev ima pet, žena pa nikakor ni zmogla, da bi sama prislužila vse in niti teh 25 Din ni zmogla in ne znala nikjer dobiti. Ali ni to obupno?
Marsikomu se bo to zdelo pretirano. Žali-bog je med nami tudi takih, ki si zakrivajo obraz pred resnico, zato ker jim je neugodna. Iz takega stališča taki tudi vsak glas delavskih trpinov in vsako zahtevo po pravičnosti
Ste naročeni na list
NEDEUB
Izhaja vsak teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz brazilijan-skega pragozda: »Mladostna prijatelja« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samo 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uorava NEDELJE, Maribor, SlomSkov trg 2 O.
in široko mu je zaupal zadevo, ki je pahnila njega Franca Guzaja v ječo in ga napodila v gozd med roparje ter tatove. Glavnemu krivcu dosmrtno zavožene usode na dno pekla že tolikokrat prokleti Klakočerci je prisegel maščevanje. Radi izpolnitve osvete živi in bo živel, dokler ne bo maščevana krivica, s katero ga je oplazila čisto po nedolžnem navadna zlobna ženska. Baba živi sedaj na posesti na Rodnah v župniji Sv. Križa pri Slatini. Mož ji je že umrl, a sicer živi dobro, saj je umna ter skrbna gospodinja. Na Doberno s« ne upa več, ker ve za njegov pobeg in bi jej bil strah pred njegovo maščevalno roko tamkaj vedno za petami. On Franček mu mora pripomoči na lahek način do osvetnega cilja. Njemu samcu je vseeno, ali žge po teh le šumah ter planotah oglje, ali služi za hlapca pri Klakočerci na Rodnah. Moških željna babura se bo hitro zatelebala vanj in mu bo sledila slepo v kratkem času. Ko bo omrežena z navidezno ljubeznijo, jo bo lahko zvabil na sejm v te le kraje, kjer bo prejela iz njegovih rok zasluzeno plačilo
za krivo prisego in popolno upropaščenje nedolžnega človeka. Kako zadeva napreduje, se bo že sam poučil po posebnih zaupnikih, katere mu bo pošiljal od časa do časa čisto neopaženo.
Odkup smrti na groznem bukovem križu za tako nizko ceno je navdal Bošteleta s takim, navdušenjem, da je padel glavarju krog vratu in mu obljubil bogznaj kolikokrat, da mu bo on sigurna steza, po kateri mu bo pripeljal žrtev v past maščevanja.
Pozno v noč sta se razšla pod Rudenškim vrhom v globoki grabi roparski poglavar in po-magač: eden vesel, da bo zopet živel; drugi prepričan, da bo izpolnil le s pomočjo tega človeka cilj še njemu odločenega življenja — osvetol
Na štajerskih sejmih.
Kraji naše povesti, kakor že parkrat povda-rjeno, so bili in so ostali bolj revni. Edini dohodek prebivalstva radi oddaljenosti železnice in večjih krajev sta živinoreja in vino. Od nekdaj
ter vse, kar je v zvezi z delavskimi interesi za zboljšanje položaja, enostavno imenujejo: »boljševizem«. Vseh takih očitkov se mi prav nič ne ustrašimo in bomo povedali resnico, kakor potrebno.
Beda viničarjev je velika rak-rana na našem celokupnem narodnem telesu in sega s svojimi posledicami zelo globoko v vse panoge našega gospodarskega in socialnega življenja. Ni prizadet le viničar, ampak z njim vred tudi vsak tisti, za katerega piide kjerkoli viničar v poštev, bodisi kot konzument, ali drugače. Namera gotovih vinogradnikov, ki ro sedaj začeli celo delati na tem, da bi spomladi zaslužek viničarjev še znižali, ne bo zadela samo viničarjev, kakor si dotični to predstavlja j j, ampak prizadeta bo s tem tudi celota in v nji vinogradniki tudi sami. Manjše ko bodo plače delavstva, manjša bo njegova kupna moč, večja bo beda in silnejša bo gospodarska kriza. Če bo trgovec v takih razmerah dajal blago tudi polzastonj, viničarji tudi tako ne bomo mogli kupiti prav ničesar. Dosedaj se v prilog viničarjev skoraj nikjer viničarski red ni izvajal, kateri itak določa nekak najmanjši in zakoniti minimum vseh viničarjevih prejemkov, in že čuj^mo glasove o znižanju zaslužka. Vsi viničarji smatramo, vsako tako znižanje za krivično, zato ker takrat, ko še ni bilo skoraj nobene krize, ne vinske in ne splošne gospodarske, nasprotno nismo zato dočakali nobenega povišanja zaslužka, ¡kar bi v duhu pravičnosti se moglo zgoditi. Znižanje plač in zaslužka je povsem neumestno, ker bolj nizke plače, kakor že so, sploh biti ne morejo. Merodajni činitelji in naši narodni gospodarji si bodo morali obstoječo bedo viničarjev bližje pogledati in storiti potrebne ukrepe v zaščito viničarjev. da se viničarski stan kot glavna delovna sila naših vinorodnih krajev popolnoma ne upro-pasti!
felli koncert.
• Slovensko pevsko društvo »Maribor« izvaja dne 11. marca t. 1. ob pol osmih
zvečer v Mariboru v dvorani »Union« ter dne 19. marca t. 1. ob pol petih popoldne v Celju v dvorani Ljudske posojilnice p. Hugolin Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje«. Kot solisti nastopijo: sopran koncertna solistka gospa Pavla Lovšetova, koncertni tenor g. Avgust Živko, operni pevec g. Franc Neralič. Pevski zbor šteje nad 80 oseb in orkester do 50 oseb. Koncert dirigira stolni kapelnik g. Janez Ev. Gasparič. Vstopnina znaša: stojišča 8 Din, sedeži 10 D in višje. Predprodaja vstopnic je od 1. marca t. 1. dalje v Cirilovi knjigarni v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 in pri Hoferju v Ulici 10. oktobra, V Celju pa je predprodaja vstopnic v Slomškovi zadrugi in pri tvrdki Goričar in Les-kovšek.
Za ta dva koncerta smo razposlali na cerkvene zbore posebno okrožnico, s
katero jih opozarjamo na proslavo H. Sattnerjeve 801etnics, ki jo letos obhaja in ki jo naj skupno z »Mariborom« proslavijo. Odgovori se prosijo vsaj do 24. t. m., da vemo, katere zbore naj vpi šemo in damo v tisk.
Koncert v Mariboru kakor v Celju je nastavljen na uro, da bodo oni, ki rabijo večerne vlake, iste še pravočasno dobili. Za druge pomagamo organizirati prevoz z avtobusi. Prosimo samo pravočasnega obvestila. Opozarjamo zunanje goste, da si pravočasno oskr-bijo vstopnice I
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico je imela v nedeljo dne 8. februarja ob 'A petih popoldne v dvorani Prosvetne zveze svoj redni letni občni zbor ob obilni udeležbi članic ter podpornih članov in prijateljev. Pri volitvah je bil izvoljen nasledni odbor: Voditelj č. g. profesor Živortnik, svetovalec in blagajnik pogrebnega sklada g. Vekoslav Filip-čič, II. svetovalec g. Falatov Matija, predsed-
nica gospa Katarina Bauman, podpredsednica gospa Fon, tajnica Ana Drobnjak, namestnica tajnice gdč. Bauman Hedvika, blagajničarka Fekonja Jožefa, namestnica gospa Uranker. Katarina, pregledovalke računov gospa Falatov Ljudmila in Čeh Katarina, zastavonoša g. Marko Terezija, odbornice gospe Čeh Ana, Mohr Marija in Grajšek Ivana, zaupnica pogrebnega sklada gdč. Čep Alojzija. Pri slučajnostih so se določile smernice za poživljeno društveno življenje v prihodnji poslovni dobi.
Velika Nedelja. Katoliško bralno društvo »Mir« ima svoj občni zbor v nedeljo dne 22. februarja.
Središče ob Dravi. Tukajšnji fantovski odsek vabi člane odseka, kakor tudi druge fanta na svoj mesečni sestanek, kateri se vrši v sredo dne 25. t. m. v dobro zakurjeni sobici našega društvenega doma.
Za postni čas: »Na Kalvarijo!« (I.) Knjiga (24) križevih potov. II. izdaja. Cena vezani knjigi 25 Din. »Na Kalvarijo!« (II. del.). Zgodovina in popis s Slikami Ceste križeva v Jeruzalemu; potem pa vsi cerkveni predpisi in določbe za ustanavljanje in poveljavljenje križevih potov po cerkvah. Cena vezani knjižici 15 Din. Ti dve knjigi naj bi bili v vsaki zakristiji vedno pri roki! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Razvanje pri Mariboru. Na okrajni cestni odbor v Mariboru je občina vložila prošnjo, da se zgradba novo projektirane okrajne ceste izvrši, odnosno nadaljuje, po prvotno določenem načrtu, to je: Limbuš—Pekre—Rad-vanje—Razvanje—Pi vola—Hoče. Kajti če bi nova cesta se pridružila državni cesti blizu Betnave, bi bile občine Razvanje, Pivola in Pohorje v gospodarskem oziru močno oškodovane. Saj te občine že vso dobo plačujejo tudi okrajne cestne doklade, nimajo pa niti 1 metra okrajne ceste, temveč samo občinske, ki jih morajo vzdrževati iz lastnih sredstev.
so bili tod, če tudi manjši posestniki, skrbni in upoštevanja vredni živinorejci. Živinjski pre-kupci od blizu in iz daljnih krajev so radi zahajali na sejme po teh krajih, kjer je bila živina lepa in precej odporna napram raznim boleznim. Vsega tega so se dobro zavedali guzajci in so skušali ravno živinjski denarni vir nakloniti svojim tolovajskim žepom. Z manjšimi ropi in tatvinami po sejmih so že poskušali uspešno tu in tam pred florjanjevanjem na Rudniškem vrhu. Natančno organiziranih sejmskih ropov, ki so jim vrgli lepe tisočake, so se lotili po sv. Flori j anu.
Prva žrtev guzajstva je postal daleč sloviti sejm na Planini, katerega so posečali židje in prekupci iz Gornje Štajerske. Guzaj se je pojavil drzno na planinskem sejmišču v gornještajerski noši z usnjatimi hlačami na polko ter golih kolen. Na glavi klobuk z zelenim trakom ter bingljajočim gamsbartom in s palico z ročajem od jelenovega roga.Ustvaril si je še umeten trebuh, ker je bil manjše Dostave, mu je preobleka pri-
stojala prav dobro. Nikdo ni mogel sumiti kake prevare. Govoril je zavito pojočo nemščino in se posluževal pri barantanju kar dveh tolmačev-mešetarjev iz tamošnje okolice. Kupil je pet parov najlepših volov, jih po nakupu zaaral, pozneje v gostilni tudi izplačal vsem petim boljšim gruntarjem. Takoj so se mu ponudili gonjači, ki so bili pripravljeni gnati živino za malenkostno odškodnino iz Planine v Št. Jur, kjer je bila naj-bližnja železniška postaja iz Planine za Bruck na Gornjem Štajerskem. Po nakupu se je razgledoval pa sejmišču, kjer sta se kmalu spoprijateljila z Židom iz Jaške pod Zagrebom, ki je kupoval vole in debele telice. Gornje-Štajercu je zaupal žid na prvi pogled in ga še prosil pri barantanju za dober svet. Trgovanje se je zavleklo še po kosilu do kake tretje ure popoldne, ko je bil likof in izplačilo za židovski nakup. Jud je še uprašal prijatelja, kam je odposlal vole in kje se bosta razpila, ker njemu najbližja železniška postaja je Sevnica ob Savi. Kot barantača z živino, ki sta razumela svoj posel, sta si bila edi-
Dva pekovska vajenca
zdrava, iz poštene hiše, prednost imajo tisti; ki so se že učili, vsa oskrba v hiši, mesečna plača 100 D, se takoj sprejmeta. Učna doba 3 leta. Pekarna Berlinger, Vurberg pri Ptuju.	283
Cepljene vinske trie
nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci. Trte so vskladiščene pri načelniku Jan. Še-gula v Hlaponcih, kjer se tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-bovec. Za trte zahtevajte cenik, ki je brezplačno na razpolago. Kratek naslov za pisma: Trsničarska za-diuga, p. Juršincii 303
Svečina. V baziliki Matere Milosti v Mariboru sta se v sreclo dne 11. februarja t. 1. poročila Gornik Bogomir, veleposestnik in lastnik gostilne v Selnici ob Muri, in Elšnik Marija, hčerka veleposestnice in slovite vino-gradnice iz Slatine pri S večini. Starešine sta bila nevestin brat Josip Elšnik, veleposestnik pri Sv. Petru niže Maribora, in Ivan Kren. veleposestnik iz Plavča pri Svečini. ovoporo-čencema obilo sreče in blagoslova!
Slivnica pri Maribora. Val »španske«, ki je zajel vso Evropo, se je ustavil tudi pri nas. Zgrabila je odrasle, a zlasti še šolsko mladino, kar se zelo pozna pri pouku v šoli. Smrtna žrtev je bila doslej ena. — Epidemija smrti je zavladala tudi med prešički; dan za dnevom padajo pod neizprosnim nožem mesarja v veliki užitek starih in mladih. — Obitelj spoštovanega občana slivniškega, gostilničarja in peka gospoda A. Faleža, je v teku 14 dni obhajala dve poroki: hčerki gdč. Milka in" Pepca sta si ustanovili lastno ognjišče. Bilo srečno! Na gostiji Falež-Lebe se je na predlog blage gospe Lebejeve nabralo za Dijaško semenišče v Mariboru 260 P;n. Bog povrni Vsem darovalcem! Naj bi se povsod ob družinskem veselju spominjali naših revnih dijakov!
Sv. Marjeta ob Pesnici. V nedeljo dne 22. t.
m. po pozni službi božji se vrši v šoli poučno predavanje »O prehladu, ki je izvor največ bolezni, s posebnim ozirom na sedaj razširjajo-čo se hripo«. Predaval bo zdravnik gospod dr. Marin iz Maribora. Po predavanju bo prost razgovor ter lahko poslušalci stavijo svoja vprašanja za pojasnila in nasvete. Zdravje je največji zaklad. Kdo si ga ne želi! Redka so poučna zdravniška predavanja, zato pridite v velikem številu!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Željno čakamo časa, ko bo dogotovljena nova cesta Sv. Benedikt—Ščavnica—T omanoše. V nedeljo dne 11. januarja si j« na licu mesta ogledal inžener Fišer od gractbt.i; direkcije v Ljubljani lani dovršena zemeljska dela. Letos bo treba graditi most čez Ščavnico ir čez ihovski potok, ter celo cesto potlakati in pogramozati. Gramoz in kamenje se Losta dovažala iz ^ure, kar pride najceneje. Naši ljudje so ob cestnih delih v lanskem drugem polletju precej zaslužili. Mnogim revnim ljudem je zelo prav prišel ta z.—ažek ob seda -'i občutni " --srni
stiski. B-msl a uprava nisi! Id leto skončati v. i dela ¿¿h. i cesti, X->«<u> se iz srca veselimo. — Dne 26. januarja smo pokopali Lizo Kramberger, ženo želarja iz Ločkega vrha. Šla je prest k bratu na Ročico že nekoliko boleh-na, -i se je pri njim vlegla in po kratki bolezni umrla na veliko ž 'ost svoji družinici. Č' vek res ne ve, kje ga smrt čakr Naj v miru po iva! — Prejšnje mokro* vreme, polno bolezni, je nadomestil debel sneg. Bode vsaj bolj zdravo nego prej. Škoda le, da zemlja ni zmrznjena. Vremenski preroki pa menda ne bodo prišli na svoj račun, ker še do sedaj mrzle zime nismo imeli, pa je tudi ne želimo prehude, ker nam je še v žalostnem spominu predlanska silna zima. Drevje, takrat namrz-njeno, sedaj odpoveduje, skoraj v vsakem sadovnjaku pričajo o tem tudi letos podrta suha drevesa.
Vurberg. Tu sta se po-ročila Jakob Lorenčič. tajnik Posojilnice in posestnik, in Marija Čeh, bivša voditeljica Marijine družbe. Tovarišice. oziroma tovariši so jima priredili pred cerkvijo prav lep sprejem, v cerkvi pa so jima vlč. gospod župnik napravili primeren govor. Isti dan se je poročil gospod Jožef Cvetko, naš novi restavrater, ki je postavil tako lepo poslopje ob Dravi, z Marijo Minih, kmečko kče-rjo iz Selc. Na gostiji so bili prav dobre volje in so gostje nabrali za novo bogoslovje v Mariboru 130 Din. Obema paroma želimo mnogo sreče na življenja trnjevi poti!
šikole. Na Svečnico se je zbralo v gasilnem domu v Šikolah naše gasilno društvo, da napravi svoj letni delovni obračun ter si v skup nem posvetovanju zasnuje in začrta pot, po kateri bo v bodoče hodilo, bližnjemu v pomoč. Občni zbor je vodil tov. Medved Štefan. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima to društvo 30 rednih, 5 podpornih in 3 ustanovne člane, drugi ustanovni člani pa že prejemajo za svoje človekoljubno in vstrajno delo plačilo onkraj groba. V preteklem letu je imelo društvo 18 praktičnih in teoretičnih vaj, udeležilo se je 9 požarov, tudi rešilni oddelek je izvršil svojo človekoljubno nalogo. Udeležilo se je tudi vseh oficijelnih državnih proslav, udeležilo se je žalnega pogreba gospoda kaplana iz Ciirkovc. Zastopano je bilo tudi pri sprejemu novega gospoda kaplana. Poro&ilol tov. blagajničarja je bilo kratko, toda zadovo-1 ljivo, kar priča, da je tudi blagajna pod veš-1
čim vodstvom. Pri volitvah je bil izvoljen v celoti stari odbor, le načelnik ni hotel več prevzeti svoje funkcije, zato je bil izvoljen drugi. Nato so se določile smernice za del-vanje društva v tekočem poslovnem letu. Sklenjeno je bilo, da se priredi na binkoštno nedeljo srečolov, ob enem pa društvo proslavi svojo 381etnico svojega obstoja. Ž\\ ti načelnik tov. Koires Jožef je pozdravil Abčni zLor v imenu ptujske jasilske župe, izrekajoč članom zahvalo za vzorno in požtrvovalno delovanje, in jih vzpodbuja k nadaljnemu vstrajnernu delovanju.
Črešnjevec. I&reden slučaj: dva cerkvena ključarja Mihael Koren (vulgo Šale j), in Pavel Špragar (vulgo Sabenšek), stric profesorja gospoda Alojzija Rezmana, istega dne na mrtvaškem odru. Druga dva ključarja zdihujeta na bolniški postelji.
Sv. Andraž v Slov. gor. Po dolgi in blatni zimi nas je obiskal sneg, ki je zapadel za pol metra; to je znak še dolgo trajajoče zime, ki bo imela slabe posledice, ker je zemlja slabo pomrznila. — Od novega leta do sedaj še nismo imeli nobenega pogreba. Se pač pozna, da smo trdnega zdravja, ali pi nam smrt prizanaša. — Minulo leto je bilo tu rojenih 51 otrok, mecl njimi 1 cigan, umrlo je 27 oseb Porok smo imeli 16. — Veliko zanimanje j« bilo letošnji predpust za naša dekleta. Kar štirje mladeniči iz sosedne župnije so prišli k nam in jih odvedli seboj na nove domove Najprej se je poročil mladenič Pucko Anton ki si je za pomočnico v življenju izbral Feko-nja Veroniko. Dalje je vzel slovo od samskegi stanu Lovrenčič Alojz iz Cogetinec in si izbral mladenko Šamprl Angelo iz vrle hiše v Derbetincih. Tretji se je podal pred oltar To-š Franc, za družico v življenju si je izbral Ze-lenik Terezijo iz Rjaveč. Tudi Jožef Ozvatič je dobil pogum in se poročil z Zorrnan Jozefo iz Smolinec. Daj Bog vsem novoporočencem ohilo blagoslova! — Preteklo nedeljo se je vršila tukaj tombola pri gospodu Tomažu Toš. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig za farno knjižnica.
Ljutomer. Zvezali smo dne 9. t. m. v sladki zakonski jarem našega pridnega somišljenika znanega trsničarja gospoda Jožefa Bratuša, ki si je izbral za življenjsko družico Anico Pu-šenjakovo iz ugledne hiše v Radomerju. Bra-tušova mamica pa je ob enem obhajala svojo
Ober.viničar bi delavce plačeval, nastop z 15. marcem, dober o-skrbnik vinogradov, trezen, brez otrok, bi zraven pomagal delati, Ponudbe pod »Vinograd« na upravo lista.
302
Posestvo se da v najem V Sav. dolini. Naslov v upravi lista. 305
Ne odlagajte, da si o-
skrbite najboljše cepljene trte, kakor tudi korenjake le od dreves niče in trsnice J. Gradišnik, Šmarjeta pošta Celje.	304
Kava-" i »Evropa« se priporoča z najboljšim ¡pekerčanskim rizlingom in dnevnim koncertom. Mihael Kokol, kavarnar.	299
na, da bi bilo dobro, ako bi se danes rej ena živina odpočila in pošteno nakrmila, prav zgodaj zjutraj pa bi jo odtirali. Židovovi gonjači v Sevnico, Gornje-Štajerčevi proti Št. Jurju. Razpila in liočila bosta oba radi varnosti kar skupaj na križišču cest pod Planino, kjer so tedaj rekli pri Leskovšekiu Od tukaj pelje ena cesta proti Št. Jurju, druga proti Jurkloštru in v Sevnico.
Leskovšek je bila dobra krčma, kjer je bil velik promet z vozniki in sejmarji, ki so se tukaj razpijali ter razhajali na dve strani. Bilo je dobiti pri Leskovšeku vsega, tudi prenočišče, da, celo hlevi so bili na razpolago za živino ter konje.
Krščanski ter židovski prijatelj sta bila nekoliko pred mrakom z živino ter gonjači — samimi guzajci, pri Leskovšeku. Ker je bil nakup ugoden, je morala biti tudi večerja tečna in pijača obilna. Precej pred polnočjo po daljšem po-rnenjkovanju sta &e podala oba trgovca k skupnemu, zasluženemu ter trdnemu počitku. Krč-mar je moral oba zjutrai zbuditi k zaiutreku,
ker so morale ženske na poljsko delo. Pri kavi je razkladal napol slovenski in napol nemški, da so o-dtirali gonjači živino že davno pred svitom, vso v eni smeri proti Št. Jurju. Žid ni poslušal gostilničarja, saj ga ni razumel, gornj-e-štajeTski tovariš je samo kimal in se delal, kakor da je že prav, kar so napravili- gonjači, ki so prejeli zvečer natančna navodila. Žida je odpeljal Leskovšekov hlapec po cesti proti Sevnici, štajerski Milil je odkresal po slovesu od Abrahamovega prijatelja kar peš proti Št. Jurju, je imel dovolj časa za nakladanje volov.
Na večer iz Sevnice se vrnuli hlapec je pripovedoval Leskovšekovim, da je pretaknil žid celi sevniški trg, a ni zadel niti na enega od go-njačev in niti na en kupljeni živinjski rep, dasi je bil pošteno izplačal 11 parov volov in 9 debelih te-lic. Para čifutska je jokal, ko je ovajal zadevo žandarjem, ki so ga tolažili, naj le počaka še nekaj časa- morda se je pripetilo gonjačem kaj nenadnega, kam neki hočejo pobegniti s tolikim krdelom živine. Ivo ie on nahranil
BOIetnfco rojstva. Predno ao gostje sedli Za mizo, se je vršila se posvetitev Srca Jezusovega po mons. in župniku vlč. gospodu Lov-recu, ki je imel nato zelo pomemben nagovor. Tudi na Dijaško kuhinjo nismo pozabili, za katero je mali Miloš nabral 150 Din. Bog poplačaj vsem darovalcem! Mamici Bratušovi in mlademu paru naše najiskrenejše čestitke!
Bratislavci pri Polenšaku. Fantje, zbrani na iuščenju košic pri našem županu, so bili prav luštni in veseli. Kdo bi se ne veselil tam, kjer harmonika svira. Rajalo se je in plesalo; kdo bi ne vriskal, ne pel. A šment, da navadno ob takih prilikah po plesu in godbi v hiši pride do muziciranja za kakim plotom s koli in z nožem. Fantje, korajžni in mladi, razgrete in vroče krvi, so tudi pri tem veselju si hladili in puščali kri. Čuje se, da je eden od dveh napadenih enemu napadalcu prizadjal z nožem občutno rano in le naglemu prevozu v bolnišnico se je zahvaliti, da se ranjenec ni preselil v krtovo deželo. O, ko bi skoraj naši fantje postali pametni in opustili te sirove navade, ki so za nje nečastne. Škodujejo življenju in zdravju, časti in mošnji. — Nič kaj prijetnega srečanja ni imel nek mlad fant-že-oin na poti skozi gozd »Slomošina«. Napadli bo ga neki fantiči,-najbrž tujci, ter ga dodobra namlatili. Žalostno spričevalo za naš narod delajo taki napadi in pretepi! Pred kulturnimi narodi veljamo ubogi Slovenci radi iega kot pijanci in pretepači.
Muretiaci. Pri nas smo doživeli redek slučaj ljubezni sina do svoje postarane matere. V našo vas se je vrnil iz Francije Franjo Hab-janič, ki je vzel seboj svojo revno mater, ki
mu ni mogla dati ničesar drugega, nego dobro besedo. Sin se je spomnil v tujini svoje ljube matere in bo skrbel na Francoskem za njo.
Št. Ilj pri Velenju. Dne 31. januarja smo i-meli tukaj slovesno blagoslovitev nove ceste Polzela—Št. Ilj. Obilno ljudstva, med njimi tudi cestni delavci, se je udeležilo te slovesnosti. Delavci smo šli po največ za to, da izvemo, kdaj bo dan plačila. Cesta je sedaj gotova in mi bi pač radi tudi imeli zasluženo plačilo. Skoro vsak dan jih gre nekaj na Polzelo povpraševat, a vedno isti odgovor: Počakajte! Mi bi že še čakali, pa trgovci, čevljarji in drugi, pri katerih smo jemali na upanje, ti nas sedaj močno priganjajo. Prosimo pristojne činitelje, naj ukrenejo vse potrebno, da se nam zaslužek čim prej izplača!
Marija Reka. Žalostno je bilo za naš kraj lansko leto, z žalostjo nas je napolnil prvi mesec novega leta. Ni bilo lansko leto žalostno radi mnogih smrtnih slučajev, umrle so samo tri odrasle osebe, ki jih je smrt rešila mučnega trpljenja, pač pa je bilo žalostno radi nerodovitnosti. Ni bilo nobenega sadja. To je pa za naš kraj posebno hud udarec. Sadje ni le samo važna hrana za otroke kot za odrasle, sveže in posušeno, temveč je tudi pridobitno sredstvo za naše gospodarje, ker si napravijo v sadnih letih prav dobrega sadne i ga mošta za dom in za naprodaj. Slabo so se obnesle vse vrste žita razun koruze; marsikdo niti semena ni dobil nazaj. Posebno hud udarec je bil glede ovsa, ki se ga vedno lahko proda. Hribovski krompir je zelo priljubljen. Pa tudi krompir se na splošno ni ohnesel; še
za domačo potrebo ga mnogokje -primanjkuje,1 Važna panoga gospodarstva je pri nas živino^, reja. Toda lansko leto se je, zlasti na solnčnili krajih, komaj polovico toliko nakosilo, kakor druga leta. Druga leta se je za seno dobilo kaj denarja, letos ga pa še za dom primanjkuje. Vsled tega je eena goveji živini še bolj nizka kot pa drugod. Živinorejec nujno rabi denar za živež, obleko, davke in obresti itd.; mora tedaj prodati, četudi pod ceno. Mesarjem so te razmere dobro znane; natanko vedo, kako kdo stoji, kako je preskrbljen s krmo za živino. Zato pa lahko ponujajo cene po svoji mili volji; živinorejec pa mora dati, če noče še večje zgube utrpeti. Če pa rabi kmet mesa, p^ ga mora trikrat dražje plačati, kot je on od-prodal svoje živinče. Živinorejci nujno rabijo oblastne zaščite! Iz česar bi še.mogel naš človek dobiti denar, bi bil les. Tega pa že mnogokje več ni; kjer ga pa še kaj je, se pa ne more prodati, ker ga nihče ne jemlje. Posebno še za mehki les ni povpraševanja. Hrast, kostanj, oreh še gre, pa zastonj; plača se komaj delo. Torej ni čuda, če naš človek poln skrbi gleda v bodočnost. Gospodarski uspeh preteklega leta je torej kaj žalosten! — Prvi mesec novega leta nas je napolnil z bridko žalostjo ob izgubi vrlega gospodarja g. Martina Laznik, po domače Čerje. Kako je bil pokojni priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so se zgrnili skupaj njegovi znanci in prijatelji pri hiši žalosti. Tukaj je pričakovala duhovščino šolska mladina pod vodstvom odhajajočega šolskega upravitelja gosp. Karala Štokelj. Sprevod je vodil domači vlč. gospod župnik ob asistenci gg. svetnika Frana
K. Ewald
Lonec.
Nekoč je živel siromašen bajtar. Stanoval je v napol razrušeni bajti na posestvu nekega bo-gataša-kneza. Bil je tako reven, da bolj ni mogel biti.
Na svojem domu ni imel ničesar v izobilju prazen dece. Bilo jih je petnajst in še brez ma-
tere, ker je morala radi prevelikega napora zgodaj umreti.
Morete si misliti, da mu ni bilo lahko živeti. Večkrat je premišljeval, ne bi li bilo bolje, da si da vrv za vrat ter tako konča svoje bedno življenje. Pa ni mogel izvršiti svojega sklepa; kajti vsekdar ga je zadržal kak otrok, bodisi da je baš tedaj kaj zaslužil pri župniku, bodisi da je moral plačati gospodarju pet zlatnikov za najemnino. Nazadnje pa si je moral vendar zaslužiti prej kak dinar za dostojen pogreb, preden se je smel obesiti.
Nekega dne je šla sključena starka mimo njegovih vrat in ga je naprosila za kozarec vode. Dolgo je že bila hodila in dolga je še bila njena pot. Nič drugega si ni želela, kakor požirek vode, pa bi potem odšla zadovoljno.
»Nimamo niti kaplje vode«, je rekel bajtar. »Vedro nam je padlo v studenec in nimam sredstev, da ga potegnem kvišku, ker sem tako reven. Evo, tukaj v čutari je še kak požirek piva. Daj, nagni, za mojo deco je itak premalo. Če po-piješ vse, se jim vsaj ne bo treba prepirati, kdo bo pil. Eden si pa le ugasi žejo.«
Starka ga je zahvaljevala tisočkrat in je čutaro izpraznila.
»Ne bo ti žal, da si bil napram meni tako dober«, je rekla starka. »Za to pivo, s katerim si mi postregel, ti bom darovala star, glinast lonec.«
Pokazala mu je lonec.
Bajtar je odkimal z glavo in lonca ni hotel. »Podari ga nekomu, ki ima vanj kaj dati!«
»Le vzemi ga«, je nadaljevala starka ter mu je ponujala lonec. »Več je vreden, nego si mis-
Proda se arondirano posestvo na Illapju št. 18 pri Sv. Jakobu v Slov. gor.: 2'A orala vinograda, 3 orale gozda, 2 orala travnika, 6 oralov njiv in sadonos-nika, veliko hišo z gospod. poslopjem, s atis—« kalnico in vinsko posodo. Več pove: Marija Geč, Počehova št 3i0, p. Maribor.	308
Cepljeno trs je, vrste: beli burgundec, dišeči traminer, silvanec, po-šip, b. r]. žlahtnina, muškat silvanec, ran-fol, b. V. rizling, cep-pljeno vse Gotte št. 9, in več tisoč ključev in korenjakov Gotte štev, 9, nudim I. Verbnjak, trtničar, Pobrežje, p|. Sv. Vid pri Ptuju. 307
Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi ima svoj redni letni občni zbor z običajnim sporedom v nedeljo, 8. marca 1931, ob 8. uri zjutraj v posojilnici. V slučaju nesklepčnosti je pol ure pozneje II. občni zbor ob vsakem številu udeležencev.
292
Majer s 5 delavskimi močmi se sprejme. Na-c slov V upravi lista. 298
Itiersche iz Polzele in vpok. župnika Albina Slavec iz Braslovč. Sprevoda se je udeležil tu-'di organist iz Št. Pavla g. Jože Škorjanc, ki je pri mrtvaški sv. maši ginljivo orgljal in pel. Na pokopališču se je ob odprtem grobu od pokojnika poslovi domači gospod župnik med glasnim plakanjem mnogoštevilnih po-grebcev. Podobna pogrebna slavnost je tukaj komaj vsakih 20 let. — Par dni po pogrebu nas je zapustil marljivi šolski upravitelj gospod Karol Štokelj in odšel na novo službeno piesto v Marenberg. Na njegovo mesto je prišla izvrstna učna moč v osebi gdč. Zof. Okorn Žalibog, bolna. Le nekaj dni je z največjo požrtvovalnostjo in skrajnim samopremagovan-jem vršila šolski pouk. Dne 28. m. m. je obležala v postelji. Poklicani zdravnik ji je dal edino upanje: bolnišnico. V nedeljo dne t. februarja so jo odnesli na nosilih do okrajne ceste, kjer jo je sprejel avto in jo odpeljal v keljsko bolnišnico. Zbralo se je precej ljudi ob tej priliki v šoli, a nobeno oko ni ostalo suho. Preblagi gospodični želimo vsi iz dna srca, da bi ne le okrevala, temveč popolnoma ozdravila, da bi se zopet z novimi močmi za-mogla posvetiti svojemu idealnemu poklicu! Zaenkrat je naša šola osirotela. Kdaj bo zo-^et oživela? Sicer imamo sedaj snežene viharje, da je pohajanje v šolo začasno nemogoče. Žalostno je bilo lansko leto, žalosten začetek letošnjega leta. Kaj nam bo le še prineslo?!
Kalobje. Malokedaj se oglasimo v »Slovenskem Gospodarju«, toda tudi tukaj se zgodi včasih kaj novega. Dne 1. t. m. je neki tat obiskal tukajšnjo župnijsko cerkev. Po službi
božji okrog poldne je smuknil v zakristijo ter izmaknil tri oltarne prte, eno ruto in tri ključe: enega od omare v zakristiji, drugega od stranskih tabernakljev, tretjega pa od kapele svetega Mihaela. Kaj je nameraval s temi ključi, je uganka. Dva ključa je potem zataknil pod cvetlični lonec na stranskem oltarju, kjer ju je drugi dan po Svečnici našel organist. Očividno ga je kdo zmotil v njegovem poslu, da ni imel časa stikati dalje, zlasti če bi bil odprl zakristijsko omaro, kjer je bilo shranjeno boljše cerkveno perilo. Tatvino je zapazil organist, ki je po popoldanski službi božji hotel pripraviti oltar za Svečni.co, pa ni bilo ne prtov ne ključev. Ljudje so videli nekega sumljivega moškega, oblečnega v siv ha-velok, s športno kapo na glavi, ki je postopal tod okoli. Prenočeval je tu in tam ter prodajal cerkvene sveče, katere je tudi najbrž kje ukradel. Pravil pa je, da stanuje pri kapuci-nih v Celju. Odšel je v smeri proti Planini orožništvo ga že zasleduje. — Drugi dogodek pa je presenetil celo faro v nedeljo dne 8. februarja. V noči med 7. in 8. februarjem se je obesil pod kozolcem Vrečkota Matija v Trski gorci mlad fant, mesarski pomočnik Slaten-šek Florijan, rodom iz Špitaliča pri Kamniku, zaposlen pri Gorenjaku, mesarju v Celju. Vozil je okrog in prodajal klobase. Prejšnji dan so ga videli v gostilni Rajh v občini Do-bje. Star je bil še le 21 let in bi imel letos oditi k vojakom. — Razven teh žalostnih dogodkov pa m ..imo beležiti 'tudi bolj vesele vesti. Porok je bilo letošnji predpust	A
pomenljivo je bilo, ko sta se pri uglednem posestniku Valentinu Janežič v Trnem poročili
dve sestri. Starejša Štefka se je pomočila z vrlim mladeničem Janezom Kukovič iz Slivnice pri Celju in ostane na rojstnem domu. Druga Marija pa gre za gospodinjo k Francetu Zupane v Planinco v domači fari. Mladima paroma želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! — Tukajšnji fantje so si ustanovili tamburaški zbor in se pridno vežbajo na tam-burice. Tako je prav. Mladina naj se zabava z lepim petjem in igranjem ter s srčno izobrazbo, ki jo dobi pri prosvetnem društva. Naj polagoma izgine tista surovost, katere vzrok je posebno alkohol. Ob priliki se še zopet kaj oglasimo.
Št. Jurij ob južni žel. Poročil se je tukajšnji mesar gospod Ivan Jazbec z gdč. Aniko Selič. posestnico v Zgornjem trgu, iz odlične Seliče-ve rodbine iz Slivnice pri Celju. Novoporočen-cema obil sreče!
Sv. Primož pri Sv. Juriju ob južni žel. Kruta smrt je začela v šentjurski okolici zopet gospodariti. Žalostno pesem so zapeli dne 31. januarja šentjurski zvonovi in pri cerkvici sv. Primoža ter naznanjali po okolici tužno vest, da nas je zapustila v 51. letu svoje starosti Marija Stojan, posestnica pri Sv. Primožu. Smrt ji je pretrgala nit življenja ter jo preselila v boljšo domovino, kjer ni trpljenja in ni skrbi, kjer vse se večno veseli. Zapustila je žalujočega moža in 4 nepreskrbljene otroke. Bila je zelo skrbna gospodinja, mirnega značaja in med sosedi zelo priljubljena. Dne 2. svečana smo jo ob veliki udeležbi spremili ni mirodvor k večnemu počitku. Počivaj mirno v preranem grobu! Žalujočemu možu in otro-
Cerkveno skladni odbor Sv. Urban pri Ptuju razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih in kleparskih del za zidavo nadarb. "gospod, poslopja za na-darbino Sv. Urban in sicer po zmanjševalni dražbi, ki se bo vršila 26. II. 1931, četrtek, ob pol treh popoldne v župnijski pisarni Sv. •Urban pri Ptuju. Po-'gOji, načrti, stroškovnik so na razpolago \ župnijski pisarni Sv. "Urban med uradnimi urami ali na dan dražbe. Cerkveno skladni odbor si pridrži pravico, oddati komur koli.
Načelnik Rašl Mihael.	289
Vabilo na 29. občni ¿bor Hranilnice in posojilnice v Gotovljah, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo dne 1. marca 1931 ob 14. uri v zadr. pisarni z nastopnim ^dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nad zorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1930; 3. čitanje revizijskega poročila. 4. Nadomestna volitev načel stva. 5. Sprememba 'pravil. G. Slučajnosti. = Načelstvo.	291
liš. Če ga postaviš na ogenj, boš našel v njem vse, kar si želiš.«
»To mora biti čarovnik v njem«, je menil bajtar s smehom. »Ne razumem, zakaj si sprejela od mene pivo, ko imaš tako lonec.«
»Res je, a nisem imela ognja«, je odgovorila starka in je odšla.
Ko je opoldne deca zagnala vik in krik, ker ni bilo kaj jesti, se je bajtar spomnil na lonec in hotel ga je preizkusiti. Če ne bo nič dobrega, ne bo niti kaj slabega. Prižgal je nekaj suhih vejic, ki jih je bil prinesel iz gozda, in vseh petnajst otrok je stalo okoli ognjišča, da vidijo, kaj bo. Tedaj je začel stari lonec na svojih treh nogah skakati po ognjišču in je zaklical: »Bežim, bežim, bežim!«
»Veliki Bog, pomagaj nam!« je rekel bajtar. »A kam hočeš bežati?«
»Bežim, bežjm, bežim!« jo zopet plical lonec.
In vsakokrat, kadar ga je bajtar vprašal, je tako odgovoril.
»Dobro«, je rekel naposled bajtar, »hajd, v imenu božjem, teci v gospodarjev grad in nam prinesi kaj dobrega z njegove mize!«
Še ni niti prav končal in lonec je že skočil z ognjišča na tla ter ubral pot do gospodarjevega grada. Bajtar in deca kar za njim, a lonec je tekel tako brzo, da ga niso mogli dohiteti. Postali so sredi ceste in gledali za loncem. Ko so se vračali domov, je pritekel lonec za njimi. Napolnjen je bil z izvrstnimi jedrni z gospodarjeve mize. Skočil je na mizo, otroci pa so jo obstopili in strmeli.
Tedaj je rekel lonec: »Bežim, bežim, bežim!«
»Lepa ti hvala! Dosti bo za danes!« je odgovoril bajtar.
Lonec se je ustavil kakor ukopan. Potem so ga izpraznili in postavili jedila na mizo. Nato pa so se gostili kakor še nikoli v svojem življenja
Tako so delali tudi dalje vse dni v tednu. Polagoma pa si je bajtar domislil, da ni dovolj, če ima človek samo dobro hrano. Hotel je ukazati loncu, naj bi mu prinesel še kaj drugega kar bi potreboval. Zopet ga postavi na ogenj.
»Bežim, bežim, bežim!« je rekel lonec.
»Dobro! Bodi tako prijazen in mi prinesi iž grada nekaj gospodarjevega perila. Ali najfinejše mora biti!«
IIop! Lonec je že bil zunaj in črez kratko dobo se je vrnil s svileno srajco.
»Bežim, bežim, bežim-« je rekel in čakal.
»Hvala ti tudi danes«, je odgovoril bajtar »Oh, kako lepo se mi bo podala tale srajca!«
Odslej je prinese lonec iz grada vsak dal) kaj drugega.
(Konec prihodnjič.)
kom, kakor tudi sorodnikom in prijateljem izrekamo naše iskreno sožalje!
Šmarje pri Jelšah. Duhovne vaje za može in fante so nam oznanili'za teden po prvi postni nedelji. Vodil jih bo gospod duhovni svetnik lliersche. Želimo vsesplošno udeležbo vseh stanov in vsake starosti iz obeh občin cele fa-re. Tako prednjačijo naši možje in fantje v obhajanju postnega časa in v pripravi na Veliko noč, kakor so naše žene sebi in drugim pot pripravljale za pretekli Božič s svojimi du hovnimi vajami pod ravno istim spretnim vodstvom. — Za načelnika našega cerkvenega konkurenčnega odbora je bil izvoljen vrli kmet v Močlah in skrben gospodar cerkve sv. Lovrenca Jurij Gajšek. Večletni dosedanji načelnik, gostilničar in posestnik Miha Skale se je namreč tej odgovornostni službi prostovoljno odpovedal. Naša dekanijsko-romarska cerkev Marijinega vnebovzetja ga hvali in mu o-hrani vedno hvaležni spomin za njegovo veliko skrb in umetnostno udejstvovanje pri popolni prtobnovi njene notranjosti in zunanjosti. Bog daj tudi nasledniku trdno voljo in veliko uspeha!
Šmarje pri Jelšah. Dne 12. februarja popoldne ob štirih je padel Anton Žoher, hlapec pri našem cerkvenem ključarju Jožefu Stra-šek, po domače Ponkovski, tako nesrečno iz višine, da je vsled pretresa možgan takoj u-mrl. Priden je bil, zato ga bodo težko pogrešali. Nam pa govori: Bodite pripravljeni! — Nagle in neprevldene smrti reši nas, o Gospod!
Lože pri Rimskih toplicah. Tukaj sta obhajala srebrno poroko v krogu osmih otrok, prijateljev ter znancev zakonska Martin in Helena Hochkraut. Še na mnoga leta!
Marija Gradec pri Laškem. Porok je bilo v tej občini zadnje čase nenavadno število. Vidi se, da so nekateri .se več let pripravljali in so seveda ti najboljše zadeli. Med drugimi se je poročil g. Anton Teršek, posestnik in gostilničar v Harju, iz znane narodne hiše Martinšekove v Harju, z gdč. Marijo Knez iz znane hiše Karola Knez, posestnika in živinskega trgovca v Marija Gradecu. — Na-redba finančnega ministra št. 93.820 od 18. 12. 1930 bo tudi v tej občini marsikateremu dobro storila ter očeta, kateri je imel kedaj naenkrat 9 devet živih otrok v hiši, oprostila plačevanja davkov. Takih družin je v tej občini 30.
Globoko pri Brežicah. Prav veselo razpoloženje je vladalo v pondeljek dne 9. februarja pri Preskarjevih, po domače pri Knezovih. V lepo okrašenih prostorih so se zbrali vsi najboljši prijatelji te vzgledne hiše na svatbi sina Antona, ki si je zbral za svojo življenjsko družico gdč. Anico Wimpolšek iz Sromelj, sestro notarja v Kostanjevici, g. Jožefa Wim-polšek. Preskarjev pristni slovenski kmetski dom je bil vedno naročnik samo katoliških časopisov, kar je za naše Globoko skoroda posebnost. Skrbno ga je vodil skozi 40 let stari Anton, sedaj pa prepušča vodstvo svojemu sinu istega imena, ob prilik te »ohceti« je na vzpodbudo veleposestnika gospoda Gregorev-čiča vesela svat-ovska družba darovala za novo mariborsko bogoslovnico 132 Din. Novo-poročenemu paru želimo obilo sreče!
Pišece. 15 presrečnih parov je bilo v pred-postnem času poročenih. Posebno ginljivo je bilo, ko sta stala pred poročnim oltarjem dva brata iz ugledne Ogorevčeve in dve sestri iz Zupančičeve obitelji. Na tej veseli Ogorevc-Cvetko-Zupančičevi gostiji se je nabralo 100 Din za novo bogoslovnico v Mariboru. Dobrim svatom prisrčno zahvalo, mladim, novoporo-
čenim parom pa naše iskrene čestitke in vse najboljše od dobrotnega Boga!
Polzela. Na splošno željo občinstva se ponovi »Deseti brat« v nedeljo dne 22. februarja v dvorani pri Cizeju. Na to opozarjamo vse tiste, katerim se zadnjo nedeljo vsled vremen skih razmer ni bilo mogoče udeležiti prireditve. Vstopnina običajna. Začetek ob treh popoldan. Vabljeni vsi! — Odbor.
Gornja Ponikva — Savinjska dolina. Okoli 175 posestnikov iz Savinjske doline in drugih krajev ima gozde v gozdnati župniji Gornja Ponikva. Cerkveno konkurenčni odbor na G. Ponikvi je poslal vsem plačilne naloge, da naj plačajo do 1. II. 1931 gotove svote. Bazen treh slučajev so samo malenkostne svote. Večina je že plačala. Kateri še niso plačali, se opozarjajo, naj takoj plačajo, ker bi jih drugače meseca marca tirjalo sresko načelstvo v Celju. To bi bilo pa združeno z mnogimi nepotrebnimi stroški. Isto velja tudi za tiste fa-rane na Gornji Ponikvi, ki še niso plačali na nje pripadajočih prispevkov.
M@¥€ii€.
Spremembe v vladi. Dosedanji pravosodni minister dr. Srskič je imenovan za namestnika predsednika vlade. Novi pravosodni minister je Dimitrij V. Ljotič, advokat v Smederevu. Odstopili so ministri dr. Frangeš, dr. Šve-gelj (doslej ministra brez posebnega ministrstva) in gradbeni minister dr. Trifunovič. Novi gradbeni minister je postal dr. Kosta Kumanudi.
Špansko vlado sestavlja Sanchez Gu-erra, bivši voditelj konservativcev, ki bo razpisal v treh mesecih volitve za ustavotvorno skupščino.
Smrt narodnega prekmurskega č. g. župnika in dekana. Dne 13. februarja je umrl znani narodni župnik v Bogo-jini in dekan v Dolnji Lendavi g. Ivan Baša. Slava njegovemu spomine!
Uboj. V nedeljo dne 15. februarja je bil zaklan pri Št. Lovrencu na Pohorju v fantovskem prepiru Mirko Brezoč-nik.
UČENKA SE SPREJME
v Mariboru v papirno trgovino. Lastno
ročno pisane prošnje se naj vložijo na upravo lista »Slovenski Gospodar«.
Mlin in žaga z lepim posestvom, hiša s 4 sobami, velika gospodarska poslopja ter 10 o-ralov prvovrstnega zemljišča, vse v najboljšem stanu, v lepi legi blizu kolodvora, cerkve in šole se radi družinskih razmer takoj proda. Natančneje pove Franc Peteline v Slovenjgradcu.	311
V soboto dne 21. t. m. prodaja postelj, omar, stolov, podzglavnikov, pernic, posode, oblek in perila. Maribor, Orožnova ulica 1. 312
D¥€ revolverji MiM.
V	glavnem mestu južnoameriške države Argentine v Buenos Airesu sta se doigrali zadnje dni med zločinci in policijo dve bitki. V teh bitkah so padle 4 osebe, 15 jih je bilo težje ter lažje ranjenih.
V	najbolj prometni ulici omenjenega mesta je prepoznala policija groznega tolovajskega glavarja v osebi Severina de Giovanni. Ko so ga hoteli stražniki zgrabiti, jfe potegnil iz žepa dve brzo-strelni pištoli in obsul policijo s streli.
Nekaj se jih je zgrudilo pod streli in pet mimoidočih potnikov i© bilo ranjenih od krogel. V nepopisnem strahu so se zatekli ljudje v lope bližnjih hiš. Ce«i li promet je obstal na mah. Policija ja odgovarjala na tolovajeve strele iz kritja.
Še le nato, ko je pošla banditu mu* nicija, je bil premagan in prepeljan zvezan na policijski urad. Pri zaslišan* ju je izdal skrivališča svojih pomaga« čev, med katerimi so bili že dolgo časa zasledovani zločinci. Giovanni je izdal svoje tovariše radi tega, ker so ga pustili v trenutkih največje nevarnosti na cedilu.
Dober dan po aretaciji poglavarja se je lotila policija izpraznitve tolovajskih glavnih gnezd. Roparji pa, ki so bili obveščeni o nakanah policije, so spre jeli bližajoče se stražnike s točo krogel. Še le s pomočjo plinskih bomb so se polastili stražniki roparske trdnjave.
Število umorov, roparskih napadov, vlomov ter najbolj drznih tatvin se je bilo po argentinski prestolici tako razpaslo, da je že bila tukaj javna varnost ravno tako pod ničlo, kakor je v, Čikagi.
Giovanni in tovariši bodo po prekern
sodu obsojeni na smrt.
*
Shoh iz letala.
Oprema skakalca.
Oprema skakalca s pomočjo padala obstoji iz: tesno zavezanih čevljev, močnega pasu, vrvi in majhnega zavoja. Zavoj zgleda kakor kak nahrbtnik, v njem je zvito padalo, ki meri razprostrto v premeru 50 metrov. Skakalec si pritrdi padalo z dvema jeklenima karabinerjema za pas zadaj za hrbtom. Na zloženo padalo je pritrjen motvoz, kojega drugi del se priveže neposredno pred skokom iz aeroplana na kavelj ali drog letala. Skakaču ni treba storiti drugega, nego da se poda v višini 2000 m iz letala z opisano opremo na hrbtu. Ivo je pritrdil eden konec padala s pomočjo motvoza na aeroplan, sko či v globočino in teža njegovega telesa potegne iz nahrbtnika za motvoz padalo, ki se kmalu razprostre radi odpora zraka. Motvoz, za katerega je bilo padalo privezano za aeroplan, se odtrga in nato se bliža skakalec prav počasi ter polagoma materi zemlji.
Skok iz višine 1000 m je precej tvegan, ker ima padalo premalo časa, da bi se razpelo. Navadno pade skakač iz aeroplana proti zemlji 30—40, največ 100 m, da se padal» razprostre. Nevaren je skok iz višine nad 3000 m, ker je tamkaj zrak šo r dkejši in odpor napram pc/.-.vlu r ¿atno manjši.
Skok iz gorečega letala.
Znan nemški skakač pripoveduje iz svoje prakse to-le: »Ko sem se učil vožnje v aeroplanu ob obali severne Nem čije, sem videl prvič skoke s pomočjo padala. Takoj sem bil ves vnet za ta novi šport in nisem dal miru, dokler nisem prejel dovoljenja za prvi skok. Ko sem se pognal prvič iz letala proti
«emlji, mi je postalo le nekoliko črno pred očmi. Zdelo se mi je, da mi hiti zemlja z izredno naglico nasproti ter sem mislil: »V eni sekundi boš mrtev!« Med tem se je bilo padalo že razprostrlo, jadral sem polagoma kakor v kakem balonu proti tlom.
Ko sem se dvignil nekoč s šolskim letalom v zračne višine, sem si navezal krog pasu padalo in še danes ne vem ¡zakaj. V višini 2000 m se je moje letalo Vnelo in je obstojala največja nevarnost, da bo eksplodirala posoda za ben-fcin. Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem skočil iz goreče smrtne nevarnosti. Kolika sreča, cla sem bil opremljen čisto slučajno s padalom. Kakor ščuka sem se pognal iz aeroplana, pacalo se je odprlo, vrvica se je odtrgala 'in že sem bingljal počasi v globočino in se rešil gotove smrti.
Neprijetnost vetra za skakača,
Največja neprijetnost za skakalca je, ako se podi po zemlji močan veter, ki vleče človek po pristanku večkrat želo daleč po tleh. Taka neprijetnost se je pripetila zgoraj omenjenemu ska-kaču v pričo več tisočere množice gledalcev in jo je zabeležil s temi-le stavki: »Nisem še bil v skokih dobro izvež-pan in nisem mogel koj po pristanku Odpreti zaponke pasu. Veter me je vlekel preko peščenih tal 150 m daleč. Navdušenje radovednežev sem si zasigu-ral na ta način, da sem koj za tem, ko sem se rešil padala, istega hitro zložil in odhitel z njim na prostor, na katerem bi bil moral pristati, ako bi mi ne bil nagajal veter.
Nekaj vsakdanjega za slcakače je tudi, če morajo vsled vetra pristati mesto na tleh, na kaki strehi ali med drevesnimi vejami.«
NALA OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za Din 2,— za odgovor.
Upravništvo.
Kmečko dekle išče slu žbe v župnišče kot go spodinja. Naslov v u-pravi lista.	288
Plemenski petelini, či stokrvni Štajerci, od dobrih nosilk, se oddajo. Naslov v upravi lista.	297
Proda se posestvo na Pečici, oddaljeno % ure od žel. postaje Podplat, p. Podplat. Posestvo meri 9 oralov, brez vinograda, cena 30 tisoč Din, Drugo posestvo ima orala, 1 o-ral vinograda, 1 oral mladega gozda, drugo sadonosnik in • njive. Pranja Surtman, Ga-bernik, p. Podplat.	310
Kupim posestvo blizu železnice. Ponudbe na kavarno »Evropa« v Mariboru.	300
Tamburice prodamo: 9 inštrumentov (2 bisernici) za celi zbor. Zelo lep glas in dobro o-liranjehe. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmartnem na Pohorju, p. Slov. Bistrica.	261
Mlinar samski, z večletno prakso, išče služ bo mlinarja, vzame pa tudi mlin v najem. Naslov v upravi lista. 295
Pomaranče in limone italijanskega iti španskega izvora, in zelenjave, vedno sveže prvovrstno blago nudi Celestina Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg L	265
Kdor žali prodati ali kupiti gostilno, mesarijo, trgovino, malo ali veliko posestvo. Naslov: Grošl Josip, Slivnica pri Mariboru. 274
Naznanilo preselitve.
Naznanjava cenj. občinstvu v Dravski dolini in na Dravskem polju, da sva prodala gostilno Mesto Trst« nasproti bolnice ter cla sva kupila staro in dobro znano gostilno »Lowen-wirt« na Vodnikovem trgu št. 4 v Mariboru. Za pristna štajerska vina in dobro kuhinjo Jamčiva. — Sobe za tujce in hlevi za konje so tudi na razpolago. — Priporočata se 309
ANTON IN MAEIJA BERANIČ.
Oklic! Ne nasedajte za obnovo vaših dobrih vinskih in sadnih leg pri nabavi sadežev raznim nepoklicnim vsiljivcem špekulantom, ampak zahtevajte brezplačno ponudbe in cenik od poklicnega in znanega veščaka, kateri vas postreže v slučaju potrebe z odgovornostjo in pod garancijo z zdravimi sadeži, posebno pa z dobrimi selekcioniranimi trtami za Dravsko banovino najpriklad-nejših sortah, po zmerni ceni in to dosežete pri: drevesnici-trtnici J. Gradišnik, Šmar-jeta, p. Celje.	102
Gramofone, šivalne* stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše špecijalna mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, nasproti Narodnega doma.	1500
Trsnlce in drevesnice Vinko Hrastnik, Št. TI j pri Velenju, nudijo prav krasno cepljeno vinsko trsje kakor, beli burgundec, laški rizling, silvanec itd., cepljeno na Rupestris št. 9 in na Riparijo Portalis. Za rast garantira 95%, za pristnost sorte 100%. Lastnik Vinko Hrastnik, absolvent vinarske in sadjarske šole.	'	6
Pozor! Pritlično zidana hišica z vrtom in njivo, električna luč, voda pri hiši, zidani štedilnik, 8 minut od žel. postaje Poljčane za veliko cesto, Brezje 47, se proda za 35.0000 D. Natančnejši pogovor samo 22. II.	287
Trgovski učenec se bo sprejel pod ugodnimi pogoji pri tvrdki Vinko Zorko, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Andražu v SI. gor. Pogoji: 3 do 4 razrede meščanske šole ter i/, ugledne hiše.	290
Vabilo na 43. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se bode vršil v četrtek dne 26. februarja 1931, ob pol dveh popoldne posojilničnih prostorih v Dravogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odo-brenje zapisnika o zad njem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. % 3. Potrje-nje rač. zaključka za leto 1930. 4. Volitev načelstva in nadzorstva.
Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, se vrši Vi ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno skle pa ne glede na število navzočih članov. Na-čelstvo.	301
Išče se zdravega ter krepkega kovaškega vajenca. Ilrana in stanovanje v hiši- Franc Westerma'yer vdova, kovačija, Celje. 294
Vrtnarski vajenec se sprejme. Ilrana in stanovanje prosto. Vrtnarstvo Maribor, Prešernova 16.	293
Proda se večje posestvo s hišo, gospodarskimi poslopji, sušilnico, z žago, z 2 velikima gozdoma, skupaj okoli 45 oralov, V Pesjem p. Šoštanju v bližini postaje. Pojašnila daje in ponudbe sprejema notarska pisarna v Šo štanju.	286
Učenec priden in močen se sprjme s 1. III. Ivan Spolenak, kovaški mojster, Breg pri Ptuju.	285
P R E O I V O
Vam za 10 Din 1 kg predelam v vrvi in štran-ge. — Vrvarna Anton Šinkovec. Celje, Gosposka ulica 3. — Zaloga kocev, plaht, žime, gurt in špage.	208
Na|varnefš2 in najboljše naložite denar pri
Ljudski po
v Celju
regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v novi lastni palači no vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 elanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Stanje hranilnih vlog znaša n^d Din 85,000.000 -. Posojila na vknjižbo, po-roSlvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
23235323484853534823532301010248234823010202010701000201000100071101020200000201530200010201020000530101020101023200020100010002320002015301000200020102020100010201000201020002020102000001010001010002000102020100010001020200020102010002010201002301
Poljedelshi lit gozdarshi vzorni pregled
v okvirju
Wiener frOIUaiirsmesse
8. do 15. marca 1931
Avstrijska lovska razstava — Avstrijska razstava pšenice — Razstava mlekarstva — Reja drobnjadi razstava — Razstava poljedelskih poizkusnih zavodov — Poljedelski stroji in orodja — Poskus vina iz cele države
Znatno znižane cene na tu- in inozemskih progah, na Donavi in v zraku. Noben vizum. Z izkaznico in potnim listom prost prestop meje na Avstrijsko. Pojasnila vseh vrst kakor izkaznice (ä 50 Din) se dobijo pri
Wiener Messe — A. G., Wien VII
pri avstrijskih zastopnikih v inozemstvu, kakor tudi pri častnih zastopnikih Wiener Messe v večjih krajih.
□0000000000000000000 □	H
^ „Slov. Gospodar ' stane: g
□ □
3 □
a a
H □
□ □ □
a)	v Jugoslaviji: Celoletno 32 Din. Polletno 16 Din. Četrtletno 9 Din.
b)	v inozemstvu: Celoletno 64 Din. Polletno 32 Din. Četrtletno 18 Din.
0 H H
0 □
H H 0 0 0 0
00000000000000000000
Vabilo kmsčke hranilnice in posojilnice v Žalcu na redn! občni zbor dne 1. matv.a 1931 ob 8. uri dopoldne. — Spored: 1. OdCjbrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva irt nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila za leto 1930. 4. Odobritev rač. zaključka za leto 1930. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Raznoterosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v zadružni pisarni po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. 284
□□□□□□□□□□DDODCID
Šivalni stroji
znamke Rasi & Gasser
na24 mesečne obroke
KOLESA
Puch & Slyria na 10 mesečne obroke
PIJ C H TEa
na 12 mesečne obroke
kakor tudi dobre stare šivalne stroje od Din 500'— in rabljena koles?, od Din 800'— naprej, pri
9Io]z Ussar
trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji 168
Maribor
Gosposka ulica 20
□□□□□□□□□□□□□□□D
Oglejte
si tudi Vi \eliko, novo, vzorčno kolekcijo sukna in o-sebno se bodete prepr, čali, da je letos v Trgovskem domu Stermecki res ogromna izbi-ramodernihinnaj-novejših vzorcev in cene naravnost čudovito nizke. Na željo se obleke izgotovijo tudi po meri v lastni tovarni
Trgovski dom Stermechi
__________________Celje št. Zf .._ .. -
Zahtevajte vzorce zastonj!
Kje tiči vzrok?
V revmatizmu, trganju v sklepih, živčnih bolečinah? ¡Mogoče posledice prehlajenja? Večinoma je vzrok v. takih slučajih nezadostna nega telesa. Veliko ljudi že čez 34 let rabi okrepčujoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmeti-kum: Fellerjev »Elsafluid« ter si zna ohraniti stalno zdravje. Rahijo ga za mazanje in cenijo njegovo dejstvo tudi proti kašlju, hripavo-sti, bolečinah v vratu in prsih ter nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd. Storite tudi i Vi tako, pomagalo bo tudi Vami
Fellerjev „Elsafluid" dobite v lekarnah in sličnih trgovinah v poskusnih steklenicah po ti — Din, v dvojnih steklenicah po 9'— Din ali v speuijalnih ve ikih steklenicah po 2fi'— Din. Poštni paket vsebujoč 9 poskusnih aH 6 dvojnih ali 2 veliko spc-c!-jalne steklenice 62'— Din, 3 takšni paketi samo 139'— Din pri lekarnarju
Eugen V. Feller, Stubica Donja, EIsatrg 341, Savska Ban.
gripi
Širite „Slov. Oospodarfa"!
4 4
4
4 4 4
4
ir
Jk.
AA A

>
> >
> >
V >
4
najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
mmm
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog C^T nad 62,000.000 dinarjev. ~3paj
Za varnost hranilnih vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje!
V

v v v
v ^r
DO 50 % SN1ZENJE ZIMSKE OBUČE.
Po vseli deželah je kosila hripa, pri nas v Jugoslaviji najmanj, za kar se moramo zahvaliti nizkim cenam naše gumijaste obutve! — Prehod iz zime v pomlad je zdravju najnevarnejši. Izkoristite zato priliko, ki Vam jo nudimo s
ponovno pocenitvijo gumijaste obutve.
Mesto, da spravimo zimsko obutev v skladišča, srno se raje odločili, da jo prodamo za nižjo ceno in s tem obvarujemo noge naših odjemalcev pred obolenjem. Vsi, ki Vam proračun za rodbinsko obutev dela težave, pridite k nam.
Pri nas morete dobiti obutev skoro zastonj.
Nekatere vrste ženske obutve, ki so veljale v početku sezone Din 199.—, smo znižali na Din 99.—otroške od Din Din 69.— na Din 29.—.
Vrsta 3652-70
Za Vaše otroke smo priredili za mal denar toplo in udobno obutev. Primerno za šoto.
Vrsta 1025-82
V galošah' varujete svoje zdravje it) svojo obutev. Prodajartio jih .v raznih barvah.
Vrsta 9891-70
Za Vaše male generale imamo celogumi-jaste škornje po neverjetno nizki ceni.
Vrsta 1885-78
Celogumijasti snežni čevlji s toplo podlogo in patentno zaponko. Vaše noge bodo ohranile tople in suhe ob najslabšem vremenu.
Vrsta 1895-81'
Priljubljeni ruski škornji, ki se nosijo preko čevljev, z mehkimi golenicami, okrašenimi z obrobkom iz krimera.
I,
Vrsta 0697-70
Škornji iz tople du-ble klobučevine do kolena. Podplat in stranski del iz gumija. Prikladni za vse, ki izvršujejo svoj poklic v hudem mrazu.
54.-Ur.
Kova, dnevno sveže pralen®
Vk. kg od 13 Din do Din 27. — Čaj nove žetve
svetovnih znamk v veliki izbiri in ceni je že prispel. — Zaloga celokupnega vedno svežega špecerijskega blaga direktnih virov po dnevni ceni.	'	1301
thsporlna niža |J^last. A.Prlslernlh
" "naribor
Aleksandrova19
Aleksandrova 19
Velika izbirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač. Pletenin: maje, puloverov, telovnikov, lastni izdelki. Čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače. — Lastna pletarna in predtiska-rija, tudi se prevzame entlanje in ažuriranje. — Ves pribor za šivanje, kakor volna, svile itd. Krojači in šivilje dobe znaten popust. — Tudi gugalne konje, sanke, vozički za pupe po izredno nizkih cenah. — Na drobno in na
debelo.	1331
Oglašujte v„Sl.Gospodarjii!"
V zmoti §(c,
če mislite, da je radio tako drag, da si ga ne morete nabaviti. Naša prodajalna v Mariboru na Aleksandrovi cesti 44 Vam nudi izborne radioapa-rate, ki sprejemajo celo Evropo v zvočniku, proti mesečnemu plačilu 70 do __ 200 Din. Opozarjamo Vas danes danes zlasti na sledeče aparate:
TroeleMronslkt aparat ^Reinarfsg"
kompleten, z vsemi potrebščinami in zvočnikom . , . , . Din 1.980.—
Stlrlelelctronslsl aparat „Reistarte"
kompleten z vsemi potrebščinami in finim zvočnikom »Am-
plion A C 27....................Din 3.68G.—
Zahtevajte tudi ponudbe za novejše aparate za priključek na električni toki
podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 4c4t
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Ilrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja», predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.