Januš Golec: I Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja, .Veliko odkritje Krištofa Kolumba je napotilo preko Atlantskcga oceana še j-azn6 druge odkritelje. Med temi je bila. pretežna vepina takili, iki so se v domovini skrcgali ž obstoječimi zakoni in bi jim naj bil riovi svet priljDžališce in obenem bi naj zadostil njihovemu pohlepu po naglem in nenapornem obogatenju. Skoro vsa odkritja ter. pohode v Srodnjo Ameriko so pričeli z otoka Kuba. S Kube jc bil odposlan v Osrednjo Atneriko iried prvinii Španec Ferdinand Cort«s. Imel je nalogo: raziskati neznano ozemlje in stopiti s "ta;mošnjim prebivalstvom v stik radi trgovinskih zvez. Coftes je bil vsc drugo, le razisikdvaJec ter pošteaijakijie! Ob Gortesovem času '(rried 1518 in 1519),"iko"'je začel osvajati ta najveSji pustoloveč Mehiko z ognjem ter mfečem, so vladali tamka} - Azteki. Bili &o bojevito ljudstvo, iki j« prodrlo pretl 200 leti cd scvera in si jc bsvojilo vso mehikansko ozemlje do m-orja. Mehikanska država Aztekov, je bila kraljeviHa^ v ikateri je imel-o glavno be*odK> poleg kraljcvc rodbine vojaštvo, plemstvo, duhovščina in trgovski stan. Azteki so vorovali v več bogov in v čarovnije.' Bogo-vc so častili med drugim s pogostimi človeškimi žrtvami. Imeli so celo slovstvo, iki sc je nariašalo na zgodovino, vero in zvezdošloje. Poleg sk>vstva, pisanega v slikah, soznali precej-ljudskib. pesmi in' pripovcdk. Posebnost je koledar Aztekov. Njih leto jc bilo razdeljeno v 365 drii ter na 18 mesccev: p<j 20 dni. Znajn jim' jc tvldi bll vzrok solnčnega mrka. Posebnega povdarka jc vredna vera v staro .prerokbo," 4ci "je hapovedala Aztekom, da bodo prisli: nekoč iz vzhoda bcli bogovl (Aztekl so bili indi;ahskč — bakrenc bafve), iki bodb osvojili mehikailsko državo. - ('. ; ..': . ,. .".."':¦ Ka ^fitiJii. i5€ttt'e(k:"leta:!l519; je prijadral Corfes'z"ll ladjarfti, 109 mornarjij 553'vojaki,'26 konji in 11 topovi v osreduje-aineri^ko lukb Vcra Cruz! Tamkaj šo ga obiskali. zastophiki Aztekov, da bf zvedelL zanjegove želfe. Cortes jim jo oznanil po tolmacu, da bi rad spoznal njihovcga /kralja, kar so mu pa odposlanci odklonili. Izročili so mu vladarjeve darove: zabojček poln.zlatega, ikrasno izdelanega nakitja, in precej blaga iz belega bombaža. r Na čast odposlanstvu je dal Cortes ustreliti iz največjega topa in jim je pokazal še drugo Cudo — jezdece. Eden od Cortesovih vojaikov je imel pozlačeno čelado, ki je posebno dopadla .voditelju odposlanstva. Izrazil je željo, da bi to pokrivalo rad poka^al kralju Montezumi. Cortes je privol.il y dar pod pogojem, da jo napolni % ^latom. • - . , Poslanci so odšli. Čez teden so s6 vrnili s Kraljevimi zlatimi darovi: z eno zlato in cno sreMiio ploščo, s čelado polno zlatili zrn, z mnogimi dobro izdelanimi zlatimi ikipci, Iki so prcdstavljali racc, pse, opice itd. Podarili so mu še ^velike množine dragoceniK tkanin. In Caš ti dragoceni darovi so bili za Cortesa glavna vaba, da jo sklenil osvojiti glavno mesto mehiliansikega fcraljestva, ki mora bliščati od zlata. ^ Osvojitev tedaj na čistem zlatu tolikanj bogato Mehike od strani Cortesa ni bila lahka, a jnu je .vendar uspela po srditili Sojili in yslcd popustljivosti ter neodločnosti kralja Montezumc. Ko so se približali prvič Španci pod Cortesom mehikanski prestolici 8. novembra 1519, jih je sprejel kralj Montezuma pod baldahinom (nebom), ki je žarel od zlata, srebra in dragih kamnov. Montezuma je bil razkošno opravljen in i&totako njegovo spremstvo. Špancem je bila odkazana v stanovanje velikanska palača, v kateri je bival prej Mont^zumov oče in kjer je bila očetova zakladnica. Corte&ove sobe so bile polne dragocenih preprog. Ob Cortesovem priHodu je bil Montezuma star 40 let. Pri kosilu ali večerji so prinašali na mizo 300 jedi. Ko je začel .vladar jesti, so postavili okoli njega lesene, a močno pozlacene stene, da ga ni videl nihče. Poleg nepopisno bogate kraljeve palače so bili nepregledni vrtovi, zverinjaki, delavnice zlatarjev, kiparjev in drugili rokodelcev. Kiparji in zlatarji so bili še tudi po vseli drugiK mehikanskih ikrajiti. Na trgu prestolice so prodajali med najbolj raznovrstnimi prcdmcti dragulje, zlate ter srcbrne okrasko« Do glavnega svetišča z velikanskimi dvorišči je vodilo 114 stopnic. Na vrhu je bila ploščad in na tej dariliti ikamni, na ikaterih so udirali s kamentimi noži človeškim žrtvam prsno votlino. Iztrgali so še utripajoče srce in so ga darovali bogovom. Žrtvi odrezane noge in roke so pojedli pri slovesni večerji, ostalo so vrgli živalim. V majhnem stolpu sta bila dva bogova. Vojni bog je bleščal od zlata in dragih ikamnov. Pred njim so bile 'kamenite posode, v katerih so se še kadila srca pravkar žrtvovanih. Stene so bile ometane s strnjeno krvjo. Španci so zgradili v bivanje jim odkazani palači majhno kapelico. Pri iskanju primernega prostora so zadeli na zazidana in sveže prebeljena vrata. Ko so zid predrli, so videli, da imajo pred seboj vhod v zakladnico. Bilo je v njej toliko bogastva, o kakršnem do tedaj niti sanjal ni nobeden Evropejec. Španci so seveda molčali o najdbi in so udrtino zopet skrbno zazidali. Kmalu za tem so Španci Montezumo zvijačno ujeli. Kralj je zapovedal v ujetništvu vsem pokrajinam, naj p ^iljajo Cortesu davke v zlatu. Sam je podaril Špancem vse zaklade, ki so bili v zakladnici, 'katero je odkrilo, kakor že omenjeno, Gortesovo spremstvo. Petina bogastva iz zakladnice je šla v blagajnc španskega cesarja Karla V., petino je dobil Cortes, ostalo častniki in vojaki. Gortes se jc moral nenadoma umakniti vsled upora domačinov iz prestolice. V objemu noči pred umikom je dal znositi vse zaklade v veliko dvorano. Ukazal je spraviti petino, namenjeno eesarju, na konje in pvepustil svojim vojakom, da si je lahko vzel od ostalega zlata vsak, kolikor je hotel. Vojaki so pobrali mnogo, pretežno so pustili, :ker niso mogli vsega nositi. Pri drugem Cortesovem prodiranju proti Montezumovi prestolici je Špancem leta 1521 po hudem boju uspela osvojitev. Z zavzetjem glavnega mesta je postala mehikanska država španska ikolonija, katero &o začeli Španci izkoriščati, hlepeč po vedno novih in novih zlatih zakladih. Iz povedanega in zgodovinsko dokazanega se da sklepati, Jkako neir -_crno bogata je bila Mehika ob prihcdu Špancev na suhem zlatu in drugih dragocenostih. Mnogo, mnogo bogastva so zlataželjni španski pustolovci spravili prcko ihorja v Španijo. Glavne in največje dragocenosti so pred popolnim podjarmljenjem ter zasužnjenjem poskrili bogznaj kam azteški glavarji. Za temi skritimi zakladi so stikali skozi stoletja razni morski roparji in drugi tolovaji. Mnogo najdb se je posrečilo banditom, a jim niso prinesle zaželjenega blagoslova in blagostanja. Izkopane dragocenosti in zlato so sicer naložili na ladje, na katerih so križarili po morju v neprestanem strahu pred roko pravice. Vsled bojazni zajetja je poskrilo mnogo moi'skih tolovajev stare zaklade po samotnih ter do danes neobljudenih manjših otokih, katerib je vse polno po zapadnem Mehikanskem morju. O te"h zakladih, ikatere so zakopali morski roparji, ki &o pa bili prvotna last starih mehikanskih Aztekov, so neprestano krožile pisane beležke in ustna izročila, kje da so in kako bi jih bilo mogoče odkriti. Bogznaj koliko družb in posameznikov je bilo že ob življenje pri stikanju za zakopanim bogastvom po mehikanskih vodah. Še le po vojni so si stavili naiogo resni )judje in cele družbe, da zbcrejo zgodovino ter ljud- sko povest o zakladih starih Aztekov in jili spravijo na svetlo s pomočjo strokovn-o dobro oprcmljenih ekspedicij. Kratko očrtano je proučaval naš Dolgi Joža, predno so zbrali ter pripravili ek?pedicijo, ki bi naj odkrila v Mehikanskem morju na samotnem otoku od morskih roparjev skviti azteški — zlati zaklad. Za prevoz opremc jc bila določena jahta (lažja ladja) »Georgc (Jurij) Washington«. Poleg kapitana, dveh ikrmilarjcv ter zadostnega števila mornarjev sta bila poleg Dolgega Jožcta na jahti družabnika zakladedvigalne družbe brata Jobn ter Jack Stackleton, zdravnik, naravoslovec John Silvcrs ter starinoslovec Pedro Arch. Ladja je bila dobro preskibljena z vsem mogočim. Dalje sledi.