Leto UOCVTL, it. 8 Pr>m»ret>tJht Na i hezahlt LJubljana, 1*. febroarja 1945 MESEČNA NAROČNINA "* Prds — Cena a.— C TTREDVI5TVO. UPRAVA IN tNSERATNl ODDELEK: LJUBLJANA, PUCCINLJEVA tJL d •TELEFON bT 31 - 22 31-23. 31-2* 31-25 ta 31-28 P9NCDE1JSKA IZDAM „JUTRA" IZHAJA VSAK PONEDEUSK KOT PONKl>gI JSKA IZDAJA »JUTRA.« Tiefer Einbruch unserer Truppen in den Gran-BriickenkopS Xachhnltend>r starker Druck der Bolscheu isten nordlich Ratibor sovvie nvischen Strehlen und Kanth — Starker Ansriff der Kanadier lm Siidte! des Rcichs-ivaldes gescheitert — Nordamerikaner greifen siidlich Saarbriieken an Pred največjo odločilno bitko te vojne 2e v nekaj dneh lahko računamo s pričet tan največje a:H©£ilne bitke te vejne ob Odri med Frankfurtom in kajjnrrm Odre Aus dem Fuhrerhauptquartier, 18. Februar. (DNB ) D as Oberkommando der VVehrmacht glbt t>ekannt: L'nsere Truppen brachen nordlich der Donau tief in deu feindlichen Gran-fJrurken-hopf eln und stie«scn bls rum Siidufer des JParizskv - Kanals durelu B«ddersclts drr Citi im Losonc—Altsohl und bel Sclnvnrz- fi-asser wurden nrtederniii Durchbruchs\er-inirhe des Grgners verhindert. Der starke Druck der Bolschevvlslen nord-Hrh Ratibor rhlacht z\vischen Nicderrhein und Maas ihr«-n Ari^rif fsKchw«*rpunkt in den Siidtel! des Krit bsvvalde*. Unter stark-stem Feucrsclititz angreifende Infanterie-und Fanzcrverbundc braehen trotz erneuter »rstiirkun^ non'6-tMch Goch ini Feuer unserer \Vaffcn zusanimon. tVe^tlich davon knnnten sie sleh naeh hnrtcn Kampfen niiher an d!e Studt heransehleben. An der Sauer bchauptcten unsere Trap-pon dan Kanmffeid Repen amerikanisehe Ranth daucrt an. Unsere Truppen vereltel- | Vorsttissc. Teile der am.>rikanischin 7. Ar- t n jedoefa jedi n grosaeren Rrfolg de«* Feln- j ™w tratro to-trm r«-rren unsrrrn Bro>ken- C: s. Gegen die Front zwterhen Laubau und j koPf ^OdHcfc SsarbiHdren rum Angrlff an. drr Oder frrelfrn die Sovrjeta ' n?'* KHmpfe mit Schvverpanlct belderseits \ iter an. Der gpgcn dfe Siid- umi Siid\vest-1 :u der Festung Breslau angreifende t erner wxirde in harten Kampfen abge- Schlnsren. in SOdpommern tvurden lm Angrlff f>ind-Bcho Stcllnn^en durrhazossen un«I G-fange-ne efngebracht. In der Tuebeler Hride und west!ich Graudcnz lei^ten itnsere Tntnncn don mit verst&rkten Kr:iftcn antre«etrten feindM^h^n Dnrehbruchsversuchen erbitter-ten \Viderstand. Auf ostprcussisrhem Geblot Hess die Kasnpftal Igkeft etvvas naeh. Versocbe des F« -Indcs. die Front in den hlshcrigen Brennpunkt ""n Bnfzn^fMtlteii, un»rden aueh |re«tfirn naeh Verniehtung von 38 Panzern vereiltet. Starke felndliche Anjrriffe stidb^tlieh L.I-t.iii und iH>rd\vestIleh Dohlen schelterten. Mohrrre Finbrtiehe mirden abgeriegelt oder lm G(.'^onstos«, bo«!eitigt. Naeh dem Fesilanfen ihrer Anirrlffe b^i- Forbacfi balten noeh an. Vor La BocheHe warten nnsere Trapnea den Fclnd aus »Inom Stelun^absehnitt. Die Besatmng von Gir«nde-Sud \\ies elnon felndliehen Stosstrupp ab und brachte Ge-fanpene eln. In Kroatien bllobon An*rriffe utark^rer Handen nfirdHeh Mostar in unserem Feuer llo^r'n. FelndHrhe t*bers»*t7versuebe liber die Oran norđlicb Virovitica uairden zcr-sch'agen. r?!e Ang;riffsrlele der ansrTo-nmeHkanf-srhen Terror\*erbfi n''o wnren am gr at j Igeu Taq:e dna Rhrln->Taln-Geblot unti Slidost-đeot^eh'and. DTir'-^i Bomben^v&rffe ent^tan-den^R<*^8deii v***1 "rm in \Vohnvlertcln von Pnfln^fort am ^Irln. E>tmTnti In«" mitcr VernetliinRuft'iHi*« KIHn^t - T'nterseeboote versenkten anf und Sehe!dr»mim''un«r r*lnea Narh>*ebub-fraebter von R^T nnd tnrnodJprtr-n o'n-n irptt"-on, dessen Untergang vvahr- Berlln, 18. febr. Mednarodni poročevalski urad poroča o položaju na vzhodnem bojišču: Na štirih velikih sektorjih divjajo trenutno velike in pomembne bitke: 1. V V/hodni Prosfji, koder skušajo Izsiliti boljševikl s pomočjo svoie tvarne premoči in z močno letalsko podporo ob-koljevalne akcije, ki naj bi likvidirale moe- no nemško predmostje. katero veže Številne armade ter zahteva vsako uro izredno visoke žrtve. 2. V Zapadni Prnsijl. koder poskušajo boljševikl pregaziti nemške čete, da bi odrezali Gdansk. 3. Med KrkonoSi (gorovje Ries*»ri£rebler-*re) in Odrinim kolenom pri GrilnbergTi. koder so vr^li boljšfviki v sredi v boj operativne rezerve, da bi ogTozili saško Industrijsko področje. 4. Na spodnjoSlerlJskem po^ročjn. koder ie dejanska bitka za Vratislavo 5e v povojin ter skuša zaenkiat sovjetsko vod- stvo potisniti nemške črte proti zapadu. Vsi ti boji so brez dvoma zelo težki. Vendar jih moramo smatrati le kot nekak predpogoj za veliko odločitev, ki se napoveduje na odseku ob Odri med Frankfurtom in Odrinimi močvirji. Tu hite po cestah dolge sovjetske kolone iz globine pokrajine ob Warti na pripravljalne postojanke armad, ki so določene za veliko pre-bijalno bitko proti nemški prestolnici. Začasno imajo boji na tem področju še /edno krajevni značaj. Nadalje označuje položaj dejstvo, da se zadovoljuje nemška vojska po izgraditvi ogTomne srednje rezerve v bistvu s tem. da napada sovjetska zbirališča ter korakaioče kolone z večjimi oddelki letalstva, čigar napadi imajo grozen učinek. Ma'a sovjetska predmostja na zapadnem bregu Odre so postala za Voljše-vlke mrtvaška polja, na katerih krvave boljševiški bataljoni drug za drugim. 2e v nekaj dneh lahko računamo s pričetkom največje odločilne bitke te vojne. Zadnje vesti z vzh^nega bsflšča derseJts der Strasse Kleve—Kal k ar verlegte j schcinllch Ist. Glcfcck vder naših čet v mostišče ob .Granu Nadalje močan boljševiški pritisk severno od Ratiborja ter med Strehlenom in Kanthom — V južnem delu Kek-hsvvalda se je Izjalovil močan napad Kanadeev Severno:*.meričani napadajo južno od Saurbruclma FuhrOrjev glavni stan, 18 febr. (DNB.) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil Javlja: Naše čele so vdrle se\eruo od Donave globoko v sovražnikovo mostišče ob ti run u ter so prodrle do južnega obrežja prekopa l'iMrij^iUy. iSii obeh straneh ceste Losoiic--Zvolen in pri Sihuarzvvasserju smo zopet preprečili nasprotnikove probojne po-zkuse. Severno od Kutil>orju ter med Strehlenom In Kanthom se nadaljuje močan boljše\.>ki pritisk. Naše čete pa so preprečile vsak večji sovražn kov uspeh. Sovjeti dalje napadajo na bojišCU med Laubanom in Kros-senom ob Odri. Proti južnemu In juziioza--1-adnemu bojišču trdnjave Vratislava napa-dajočega nasprotnika smo odbili v trd.h bojih. V južni Pomorjanski %mo r napadom prebili sovražnikove post )janke ter zajeli ujetnike. V Tuebeler He de m zapadno od Gmd/iadzn so se naše cete ogorčeno upirale sovražnikovim probojnim poizkusom, ki so bili izveden, z ojačenimi silami. Na vzhodno pruskem ozemlju Je bojno delovanje nekoliko popustilo. Tudi včeraj srno preprečili sovražnikov poizkus, da b. razbil bojišče na dosedanjih žariščih ter uničili 58 okl >pn kov. Južnovzhodno od Uepaje in severoza-padno od Doblena so se Izjalovili močni sovražnikovi napadi. Več \'dorov smo zajezili ali pa s protisunkom odstranili. Potem, ko so se zaustavili napadi prve kanadske armade na obeh straneh ceste Kleve-Kal k ar, je premestila desetega dne obrambne bitke med spodnjim Renom in M:ta*o, svoje napadalno težišče v južni del ELeiciisvvalfia, So vraža kovi pehotni in oklop-niskj oddelld, ki so napadali pod najnuč-uejsi:u ognjenbn varstvom, so se severo-vdi *Ji:o od '.ioelia vkljub ponovnemu ojačan ju zrušili v ognju našega oružja. Zapadao od tod so se po trd.li bojih potisnili bližje mestu. Ob Sauerju so obdržale naše čete bojišče vkljub ameriškim sunkom. Deli sedme ameriške armade so prešli včeraj v napad proti našemu mostišču južno od Saurbruckna. Boji s tež ščemi na obeh straneh Forbacha še trajajo. Pred La Rochellom »o vrgle naše čete sovražnika iz nekega odseka postojank. Posadka Glronde—Jug je odbila neko sovražnikovo napadalno skupino ter zajela ujetnike. Na Hrvatskem so se zrušili napadi močnejših tolp severno od Mostarja v našem ognju. Sovražzdkove poizkuse prekoračenja Drave severno od Virovitice smo razbili. Angloamer ški teroristični oddelki so včeraj napadli področje med Renom In Malno ter južnovzhodno Nemčijo. Vsled odmeta .» je nastala škoda predvsem v stanovanjskih okrajih Frankfurta ob Mainl. London smo obstreljevali s povrac.lnim ognjem. Najmanjše podmornice so n^t^pH** iz sovražnikove spremljave med Temzo in Izlivom Sch( Ide neko oskrbovalno tovorno ladjo ■ 3000 brt ter torpedirale neko nadaljnjo, k se je verjetno potopila. Berlin, 17. febr. Mednarodni poročevalski urad javlja: V Vzhodni Prusiji je ležalo tudi včeraj težišče bitke na nemškem južnem bojišču vzhodno od Mehlsacka. koder so boljševiki napadli na ozkem odseku z devetimi divizijami, več oklopnišklmi brigadami ter letalsko podporo. Posrečilo se jim je napraviti dva globlja vdora. Ponovni protinapadi nemških grenadirjev so z bočnim sunkom odrezali eno sovjetsko skupino od njene operacijske baze. drugo pa so Nemci v poznem popoldnevu zajezili. Tudi na vzhodnem boku pri Zintnu so naleteli boljševikl na zelo hudo obrambo ter so morali prejšnjega dne zavzeto ozemlje zopet opustiti. Pred K'Jnigsbergom so zaposleni zaenkrat še s pripravo in oskrbovanjem svojih napadalnih oddelkov. V Kurlandiji je prekinil napad sovjetske strelske divizije ob železnici iz Jelgave v Tukum dosedanji mir na nemškem vzhodnem krilu. Boljševiške rezerve, ki so nadomestile popolnoma zbite prve napadalne kolone, so vdrle za nekaj sto metrov v glavno nemško črto. koder so jih zadržali siloviti nemški protisunki. Srednji odsek vvhodnegn bojišča: Na bojiščih med Bunzlauom in Krossnom ob Odri so divjali siloviti, sem in tja valujoči boji. ne da bi kakor koli izpromenill položaj* Južno od Bunzlaua prodrla sovjetska oklopr.iška skupina je bila obkoljena ter jo čaka uničenje. Med Bunzlauom in Saga-»om so nemške čete v teku večernih ur nevtralizirale sovjetski pritisk. Severno od Sagana se trudita oba bojevnika, da bi si vdrla drug drugemu v bok ter zadelala lastne vrzeli v bojni črti. Sovjetsko namero gl^de prebitja nemških zapornih črt so prekrižali siloviti protinapadi nemških okloDrih bojnih skupin. Večino sovjetskih edinlc. k! so prodrle severno od Soraua do reke Neisse, so Nemci medtem že uničili. Ob Bobru so si pridobile nemške čete na odseku med malim mestecem Naunburgom in izlivom Bobra v Odro pobudo ter so odstranile vsa boljševiška predmostja ob tej reki. Ob obeh straneh Frankfurta ler severno od Kiistrina so bili le krajevni boji. Slezijsko bojišče: Dočim so se sovjetska prizadevanja za razširitev vdornega klina pri Schwarzwasserju izjalovila z najtežjimi izgubami, jim tudi včeraj pričeti napad iz predmostja ob Odri pri Ratiboru ni prinesel nikakega taktičnega uspeha. Vrše ga zaenkrat samo krajevno zbrane sile, vendar bo silovitost bojev verjetno že v prihodnjih dneh narasla. Zaporni ogenj nemškega topništva je tako uničujoče zadel prve sovjetske napadalne kolone, da so mogle odgovoriti nemške pehotne čete brez posebn h težav na sovjetski sunek. Severno od Krappitza in južno od Oppelna so vrgle močne nemške skupine boljševike preko Odre ter očistile z vtisnjenih predmostij razbite sovražnikove sunke. Slovaška: Na madžarsko-slovaškem obmejnem ozemlju je vdrl nek nemški oddelek v dol'.ni Hrana globoko v sovjetske postojanke, uničil sovražnikove jarke ter pripeljal več sto ujetnikov. Južnovzhodno od Zvolena ter v slovaškem Rudogorju so napadale težko zbite sovjetske divizije le še z delnimi silami. V silovitih spopadih za posamezne višine so jih Nemci vsepovsod vrgli nazaj. Najmočnejši sunek je bil usmerjen proti Zvolenu, a je obležal kakih 20 km vzhodno od mesta pred močnimi nemškimi zapornimi postojankami. Madžarska: Nadaljnje čete budimpeštanske posadke so se po zlomu sovjetskega odpora prebile do nemških črt. V gorovju Piliš so številne sovjetske bojne skupine izpostavljene osredotočenim nemškim napadom. • Na vseh ostalih odsekih bojiSča je vladal mir. Ofcčsnje carskega edpera na zapadnem bojišču TEirč!ja m Balkan Stockholm. 17. febr. Turško nezadovoljstvo nad razdelitvijo Ba'.kana v severno sovjetsko in južno britansko interesno področje, kakor tudi nad po boljševikih določeno balkansko zvezno Titovo poitiko. pride jasno do izraza v članku turškega časopisa »Tanina-t. kakor poroča ankarskl poročevalec dnevnika »Svenska Dagbia-detc. (Jvodnl članlcar tega lista Jaičin piše med drugim: >Med Bolgarijo in Titom obstoja komplot, s katerim hočejo izigrati Macedonijo. da bi zlomili odpor neslovan skih balkanskih narodov In vsilili južno-vzhodni Evropi slovansko diktaturo Osnovati nameravajo slovanski balkanski blok ki bi razkosal Grčijo in ki bi porinil svojo armado do So'una In Sr^do-emskegu morja Z ozirom na to slovansko nevarnost se morata strniti Grčija in Turčija ter po-skusitt pridobiti si tudi Albanijo, ki ji grozi ista nevarnost To pa bi pomenilo vsekakor tvorbo dveh sovra£n*h blnkov na Balkanu in s tem konec balkanskega miru.c Tito Je prerc1 tveko krimske izjave na dnevni red Bern, 17 febr. Da bi vsaj na zunaj vzbudil vtis gotovih pristankov, ki sta jih Churchill in Roosevclt na Krimu dosegla, je dobila krimska izjava v srbskem vprašanju stavek, po katerem bodo sprejeti v protifašistični svet. ki ga je osnoval Tito člani bivše skur-*^Jne- W se niso »kompromitirane Poleg Subašičevega kro.ga bi se naj vrnili v Beograd tudi drugi nadaljnji krogi jugoslovanskih beguncev, da bi raz-filrill podlago Titove vlade Kako malo resno pa jemlje Tito te koncesije, kaže izjavn Titovega propagandnega ministra Ribnl-Icarja. ki Je ugotovil pred zastonniki tiska 3cakor trdi agencija Reuter. da je Izzva! ta svet v beosrralskih demokratskih krogih veliko presenečenje. Ta omenieni parlament je bil izvoljen pod fašistično za- konodajo ter predstavlja najpodkupljivej-še nedemokratske elemente države, ki so deloma pobegnili, deloma pa bili ubiti. Nobenega ni, ki bi ne bil kompromitiran. Tito bo torej v krimski Izjavi položil največjo pažnjo na besedo »nekompromitiran« ter je že sedr.j najavil, da nekompromiti ranih članov bivše skupščine sploh ni. Na ta način prehaja on preko krimske izjave k dnevnemu redu in Je malo dvomljivo, kakšna usoda grozi eventualnim povratnikom v Beogradu. Titov zastopnik je položil v ostalem spričo nameravanega Suba-žičevega prihoda omembe vredno zadržanje spričo izvedbe pogodbe na dan s tem, da je izjavil da je potrebno najprej videti, ali je Subašič pripravljen Izpolniti pogoje pogodbe, torej za Izpopolnitev podvrženo-sti kralja Petra napram regentom, imenovanim v pogodbi. Berlin, 17. febr. Na zapadnem bojISču se je ojačil odpor nemških čet. Zaradi nemških protinapadov se Je skoraj ustavil naval kanadske 1 armade med spodnjim Renom ln Maaso. Sovražnik, ki je napadal spričo poplav le še na redkih mestih, a tamkaj večkrat, je imel zaradi strnjenega nemškega obrambnega ognja posebno hude izgube. Medtem ko umirajo Kanidei v množicah, se Britanci vkopavajo, da bi se izognili uničujočemu topniškemu ognju. Sovražnik je bil ob cesti Kleve—Kalkar ter Južnovzhodno od Gennepa vsakokrat krvavo odbit Zgolj na gričevnatem ozemlju južnovzhodno od Bettburga so se zvečer Se vršili boji za odstranitev malenkostnega vdornega mesta. Sovražnik je izgubil 11 oklopnikov. Tudi pri Prtimu je narasel odpor nemških čet. V ogorčenih bojih v dolini PHlma je imel napadaloči sovražnik visoke Izgube, ni pa mogel napredovati. Prav tako brezuspešni so bili poskusi Američanov, da bi razširili proti severu svoje predmostje ob Sauerju. Kljub močni Ogromne ameriške izgube na Filipinih V baltskih državah gsspoaari GPU Bern, 17. febr. O položaju v baltskih državah in vzhodni Poljski objavlja »Basler Nachrichten« poročilo, v katerem pravi, da mu je bilo > poslan o«, v n.em pravi med drugim: GPU je postala vsemogočni gc-spodar dežele in lju '.i. Njej se prav nič ne mudi, da bi dala »samostojnim« sovjetskim republ kam Estoniji, Latviji in L tvi ter vzhodni Poljski lastno upravo. Zaenkrat čaka v Moskvi za vsako države- od Sovje-tov določen; zastopnik, ki so mu navi'ez podelil; poslaniški čin in ki ga imenujejo komisar. Sovjetski vojaki so :«stali še stari Azi-ati Vel k del čet je bil močno shujšan, često zelo V baltskih deželah in vzhodni Poljski zaostalo moško mlad no in može so prisilno poklicali v voino službo v sovjetsko armado. Za volaško službo nesposobni ter stare j* moški, pa tudi žene in dekleta lelajo bolj neprostovoljno kot prostovoljno v oboroževalnih tovarnah ali pri gradnji utrdb. Usoda ocuU 130.000 Ut- Toklo, 17. febr. Ameriške čete so pričele v jutru 16. februarja s pristajanjem na otočni trdnjavi Corregidor, ki leži v zalivu Manile V, Južnem delu otoka so v teku ogorčeni boji, v katere so pos^T'e rudi sovražnikove letalsko-pristajalne čete. Po pripravljenem bombardiranju iz zraka je 13. februarja začela obstreljevati otok sovražnikova mornariška formacija, ki so jo sestavljale 2 bojni ladji. 4 križar-ke in 5 rušllcev. 20 Iskalcev min je skušalo istega dne pripraviti prevoz. endar pa so jih japonske obalne baterije prisilile k umiku, preden so dosegli minske zapore. V zadnjih dneh so opazili deset prevoznih ladij s četami v vodovjih otoka, tako da je bilo možno že takoj računati s tem, da bo sovražnik poskušal vdreti v manil-8kl zaliv ali si nazaj osvojiti Corregidor, ki so ga Japonci / maju 1942 v drznem napadu osvojili v dveurnem boju. Lizbona, 17. febr. Tisk Zedmjenlh drŽav je v zadnjem času namenoma tako optimistično govoričil o razvoju vojne na vzhod no-azijskem področju, da si sedaj prizadevajo pristojni krogi v Washingto-nu. da bi v okviru propagandističkih možnosti vseeno pojasnili zapeljani javnosti resnični položaj. Tako pravi neka newyor-ška vest lista »Svenska Dagbladet«,o položaju bojev na D-'f-^em vzhodu sledeče: vancev. ki so tth za časa prve sovjetske okupacije odvlekli v sta* o Rusijo, je prav tako neznana kot usoda denortiranih 1 700 000 vzhodnih Pcjjalcov. Madrid 17. febr. Severnoameriško finančno mrnfstrscvo J« sporočilo pO vefltl neke agencije iz Z edin jenih držav, da n« priznava več treh baltskih J rta v za samostojna - Na pristojnih ameriških mestih poudarjajo s posebnim opozorilom, da so zahtevale že operacije atenske armaue proti 1 Filipinom velike izgube, in sicer tako kopnih čet kot picdv^«_iii anieiiSJtg mornarice. Vendar je treba računati, da bo postal ja-poDskl odpor tem bolj trd. čim bolj se I bodo Američani bližali dejanskemu japon- ' skemu obrainonemu oL>ro«~u. Tako n. pr. je odpor Japoncev na otoku Luzonu izredno močan in zahteva zlasti v Manili potoke j krvi. Pri pouličnih bojih je Japoncem • ; pomočjo njihove fartatične borbenosti uspelo, da so zadali Američanom zelo hude izgube. Zavzetje otoka Luzona po Američanih bo torej predstavljalo po mnenju vojaških strokovnjakov neizbežno zelo dolgo Ln krvavo zadevo. Predsednic UNRRE to oistopil Madrid 17. febr. V političnih krogih New Yorka prav jo, kakor javljajo iz New Yorka, da bo sedanji predsednik organizacije TJNRE Herbert Leman spričo težav, ki tih pripravlja Moskva tej organizaciji na Balkanu, odst:E>aily Heral-lovega« dopisnika v Sidnevju brez poprejšnjega opozorila vrgel bombo na p: ga a. nja UNRinega odbora za Dali nji vzhod«. Dejal je namreč, da se nahaja UNRA v težki krizi ter da so ljudje spiičo njenega delovanja izredno razočarani, k a; ni kljub svejemu ogromnemu aparatu napravila doslej v Evropi se ničesar omembe vrednega. Značilno je bilo. la so delegati TJNRE ministru živahno pritrjevali ter da je eden izmed njih poudaril da bo treba UNRO smatrati kot dokončno mrtvo, ako no bo v kratkem času -f^n^ls upt&> tvojega obrtaja* letalski in topniški podpori so se krvavo zrušili sovražnikovi napadi na višinah zapadno od Ferschvveilerja. Le severno ln se-vernovzhodno od Echternacha so se posrečili sovražniku krajevni, kakega pol kilometra globoki vdori, ki pa so jih Nemci s protisunki zajezili ter zožili. Pri Orsch-olzu so napravili nemški ljudski grena-dlrjl nadaljnje protinapade ter vrgli sovražnika iz nekaterih bunkerjev. Ob pred-m ost ju pri Saarlauternu so ameriške izvidnike čete večkrat zaman otipavale nemške postojanke. Skupina, ki Je prejšnjega dne napadala ob Bliesi. je zaradi visokih izgub zopet prekinila svoje napade. Nemška mornarica v Vzhodnem nurjii £Tockholm, 17. febr. »Associated-Press* spoioča iz Moskve, la priznava list >Kias. ni Flote da se nahaja sedaj glavnina nemške mornarice v Gdanskcm zalivu in da operira dalje južno v Vzhodnem morju, kjer prdpira nemške čete. List pravi, da so vesti o domnevnem um ku nemško mornarice v g lansko vodovje napačne. Uporaba nemških pomorsk h s 1 v Vzhodnem mo ju sicer ne more odi čilno vplivati na potek vojne, bilo pa b' re^pajnetno, ako se ne bi ozirali na prisotnost skoro vso nemške mornarice, Be'gija na rcfcv. katastrofe Ženeva, 17. febr. Nov:l racioniranja Ackrove vlade v Belgij; s taka. da bo morala dobiti Belgija po poiuradni biuselj-ski vesti iz inozemstva t:ik:>j večje pjš lj-ke živil, ker bi postalo s;cr racicn ran jo kaj kmalu zaradi pomanjkanja blaga nesmiselno. Ta p .uradna objava pravi, da jo položaj že secuij naravnost obupen. V bližnji bo.očnosti pa bo še mne^o slabši, ako ne bod:- zapadne sile ka-i kmalu pripeljala velikih količtn t,vil. Pristojna btitansko-ameriška oblastva pa so izjavila prav v zadnjih tetin h posebno jasno da cb^toja iz >vojaških razlogcv« sedaj kaj malo izgledov za živilske dobave Belgiji. Bilanca komunistične agitacije Komunistična agitacije je šla zadnja teta preko nas kakor prava poplava. Komun dt-so si obetali od nje zelo veliko. Poklicni agitatorji strokovno dobro izšolan, so skušali zlepa ali zgrda vtepsti našemu ljudstvu v glavo svoje ideje ter ga s pretkano taktiko pridob -ti za svoje namene. Ta agitacija je bila talco obsežna, gostobesedna in raznovrstna, da je postala naravnos; utrujajoča. Preprosto ljudstvo ni moglo slediti plohi rdeče f razeolog je. V svoji vnemi so komunistični ag.tatorji često prekoračili pravo mejo ln prezrli, da se je ljudstvo že zdavnaj naveličalo agtacijske hrane, ki mu že od samega početka ni bila po okusu. V zadnjem času smo večkrat prikazali s komunističnimi p r znanji samimi, kako se komunsti zavedajo popolnega neuspeha svojih večletnih prizadevanj na polit čnem, vojaškem, upravnem ln drugem polju. Tako je tudi z bilanco njihove agitac je po štirih letih pravcate rdeče agltacijske poplave, ki je šla v tiskan., radijski in neposredni ust-meni besedi preko nase de2~le. O tem pise »Slovenski poročevalec« takole: >Naši propagandisti na terenu so v svojem delu zašli v preozko pojmovanje svoj h nalog. Vso kaže. da se se začeli omejevati skoraj izključno na agitiranje za posamezne trenutne naloge... Potrebna je sistematična propaganda: ljudem je treba razlagati šr-še in globlje vzroke ln nujnost nase borbe.... č?e bomo to storili, bomo dvigali jasnost in zavest ljudi... Ljudje bedo zmogl, tiste žrtve, ki bi jim bile sicer prevelike, ob katerih bi b li že davno piti težav .. .< Po teh uvodnih ugotovitvah ocenjuje član-kar posamezne oblike komunistične agitacije. Glede tekane prihaja do sledečega zaključka: »Opaža se, da ljudje veliko premalo berejo ln še tistega, kar prebeiejo. ne razumejo...« se slabše sod: o mitingih, ko pravi: >V mnogih krajih so se mitinga izrodili, ne opravljajo svojega namena ljud-skli političnih sestankov, pieutrujeni ljudje izgubljajo po nepotrebnem čas in m tega tudi zavedajo. Mitingov so se začeli udeleževati le nekateri ljudje, od katerih gre marš komu predvsem zu to. da se na koncu zabava.. .« Na splošno zaključuje »Slovenski poročevalec* to porazno bilanco komunistične agitacije med našim ljudstvom takole: »Propaganda se je zadnje čase oddaljila od ljudstva, ker so pfoatali propagandisti nekalc 'poklicni propagandistu .. V tem je tudi vzrok, da si propaganda in propagandisti med ljudstvom niso pridob 11 tistega uspeha ln zaupanja kot bi ga morali ...« S takim; priznanji prihajajo komunisti v hudo protislovje s svojimi trditvami, da predstavlja njihova OF »široke ljudski množice«, lci jih je politično vzgojda, pre-rodila in povezala v zavestno udarno silo. Taki neresnični agitac jski trditvi da stoji za njimi »enodusno ves naS narod«, postavljamo nasproti njih drugačna, pr znanja, da jim po tolikih leLh fizičnega n duševnega nasilja nad nekaterimi predel, nase dežela in uspelo vzbuditi v našem ljudstvu zaupanja, žrtvujočega smisla in razumevanja za komunistično rušilno in prevratno početje-Nase ljudstvo Je ostalo slej ko prej nedostopno za komunistično agitac jo, ker mu je tuja po duhu in sovražna po namenih. Prt tem m komunistom prav nič pomagalo, če so m nadevali na obraz najrazličnejša maske. Pronicljivi duh našega naroda je Zfi vsemi takimi ■lepili povsod tn pravočasno spoznal stega sovražnika. Spričo tega nas prav nič ne preseneča gornje odkrito priznanje komunistov, ker mi smo imeli za neresnično vsako drugačno njihovo trditev ze prad tam priznanjem. St ran 2 ■SLOVENSKI NAKOD«. 1». 1M6 Sfcv. b\ Fr^tlkomunistlčsii tafror Po ijubljansk*m radiu je te dni govoril g. Stanko Se d lak. Po njegovih programat-čnih Uvajanjih posnemamo glavne misli: Komunizmu mater aiiaućm, ateistični Ideologiji, ki v -avraćauju tradicij, izročn in kreposti pofllouega. znaćajucga in ver-negu eioveke noct giaUiL. n*i povacm racio-Qtuin in tomiuiiranc mateiuaućuj pouiag. ćiovciiovo duii^vuu srećo, pobilavija,u nasu*, ou. profitnu, SL«-Vi.icno vec iui Uiu-aj Široke ma^e ijuua tega al. onega Uii^o lui tako poutii v tuicgd. oživela k;_»ga prepi icancev, je jalovo in urezpieuiuctijo izguuijtuije Časa nesuuseino U oženje kanj šiiih koii su za. kouceote, kl siiitipt m oui»ovejo, čun se Komunizem d svojo oreoozii uos>.jo pojav, med njaiii. iMiu naš aaioa, niti ćlove^Ka družua ne oosta sociološkega Oacda uvajbeicga sio-leLja mogla preooicju za ščitom ne te, ne one stranke, pojmovant rn gledane skoz> očala naše kaj malo slavne prticKiosti na tem p«-»iju. Zato, kei je Komuiuzeiu gieuanje in pojmovanje, kl se v svojem oLia&Lvenem stremustvu ne usiavija oo tem aii onem poeuiueui eluvešKem aii diužaunein prooie-mu. Kumun.zeui je već, komunizem je vera v uevero, je reiig.ja, posvećena li name-nj.na sama sebi, sili, absolutni oula*>u, tiraniji, ivjeiu apostoli so ah zločinci ali fantasti, izgubljeni v utopične svetovne revolucije, anarhije in kaose, ki naj v sproščenost, vseh gonov m strasti pri vedo ciovcka do človeka. Izgubljati besedo o tej vrsu >braustva«, bi Lilo prazno mlatenje slame. S Koinesionisti Karla Marx& in l^iigeisa, ki so v njunem manifestu iz teta lfcla *Pro-ietarci vseh dežel združ te se!c in pozneje v Marxovetn »Kapitalu* dobiii svojo mate-riam»L.ćno teologijo, pa je treba računati v vsakem trenuiku nas. ga naravnega in upravičenega oupora, uasega grajanja aii boije rečeno, obnavljanja sveta, k. smo ga v naši preteklosti zamenjali iz brezbrižnosti, podcenjevanja ;n lenooe. Prav zato mora iu naš odpoi globoko in na Sirorto v vsakega posameznika, ga mora prekvas ti in pieuciati v resničnega ideološkega borca, ki bo svoje eneigije in vitalne silt. za žnavo Ln uspešno protirevoluc onaino borbo črpal iz š.iokega obzorja, iz vse objemajučega svetovnega nazora, kiščanskega Človeka, ici prizuava besede Boga, jih spoznava in živi po ajdi. Bog, njegove besede .11 vera Vanj so brez- in nacisti ankarski pojmi, so pojmi, ki oklepajo življenje človtka in ves družabni problem. Zato tudi Bog m last nobene stranke, ampak je last zvestih in ekrenih src, zato tudi boj Zanj, ki ga človek bije p:oti demagoški sieči raj označujoče vere marksizma, ne vodi in ne more votuti nobena stranka .n nebena klika. V našem slovenskem narodu je nalogo odkritega boja proti uničevalcu človeške kulture vzelo na rame nase slovensko domobranstvo, ki je po usodnih dneh 8. septembra našlo v generali Rupniku svojega organizatorja ni očeta, č-iovek. ki je v svojem, izkušenj polnem življenju stal daleč od vseh umazanih strankarskih kupč j, ki pa je prav zaradi tega, z manj besedami ln već dela, siužd narodu, zavezan njemu in njegovi sreči s svojo vojaško prisego in svojo vojaško častjo. Kaj je Rupmk in kaj je slovensko domobranstvo v dob: komunistične revolucije, bo ocenila zgodovina. Pošteni in dalekovidni ljudje berejo njene liste že danes. V boju za človeka in človeško srečo sta se v svetu formirali dvt armadi f žičnih in duševnih borcev, ki sta, ena pod idealističnim, druga pod materialističnim praporom, obljub h pripeljati človeka v svet, vreden življenja, borb, naporov in dela. Materialistični maršali in demagogi učijo izvojevati zmago z brezkompromisno 1 kvidaoijo že obstoječe družbe, njenih norm ln njenega življenja, ln na njeno mesto postaviti novega, idealističnemu, vernemu in občestve-nemu človeku nasprotnega materialist čne-ga, človeka. Izvedba likvidacijskega načrta je poverjena kadru fanatičnih revolucionarjev, ki z vso zagrizenostjo veruje v moč rdeče zvezde Lu Marxovega evangelija. Komunizem je v svoj notranjosti, v vseh svojih sestavnih delih, svojem orgr.jnz.nu, svojih pripadnikih ne glede na stan in n-rodnost praktično nedeljiv, vedno enak ln pristen v osrednji točki svojega programa, ki teZi za revolucijo, nasilnim preobratom in oblastjo, tako zvano diktaturo proletariata. Kako temu c lju zadošča, kako program izpolnjuje na tem ali onem delu zemeljske oble. a okviru tega ali onega naroda, to je vprašanje in stvar dotičnih komunističnih aktivistov, ki trenutne pr like in položaj na osebnost, stan, Indvidualne zmožnosti in talente, je človek samo atom v velikem dogajanju, je del črede, del mase, del velikega človeškega svetovnega kolektiva. Na podlagi teh demogaških dokazovanj in iz-pričevanj je marzizem postavil svoj vzor novega kolekt vLstičnega človeka, s katerim skušajo boljš^viki in pri nas naši ofarski revolucionarji, ustvariti moderno živin.rejo človeka, umno rejo človeške čredne ž vali. Marxistično pojmovanje človeka in njegove osebnosti je revolucija preti človeku samemu in njegovi naravi. Marxizem je zmoten v svojih izhodn h točkah, v kater.h je zgrešil pravo in resnično podobo človeka, ki ni dvonožni, v petih rasah razmnoženi sesalec, ampak veiiko nasprotje vsem komunističn m laže m in Marxovim evangelijem, je odsev onega, ki je dejal nam v spomin in nauk: >Nebo fn zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo piešle!« Da, čim je govora o človeku, revoluciji in boju zanj in njegovo bodočnost, si moramo b'ti na jasnem o bistvu, smotru in namenu človeka, če pa hočemo govoriti in odločati o njem, se moramo mi. ki ne iščemo svojih prednikov v vejah in zvrsteh opičnja-kov, obrniti na Onega, ki je človeka ustvaril. Pri Njem bomo našli odgovor. Ob tem premišljevanju in analiziranju človeka in ngegovega bistva prihajamo po pot spoznanj in očiščevanj' do pravega, resničnega in univerzalnega človeka, ki ni samo meso in kr;. prepoln gonov in strasti, ampak svoj mali lastni universum, sinteza duha in prsti, trabant velikega božjega sonca, ki je skoz', čas ohranilo svojo pristno in nepo-tvoijeno svetlobo in toploto. Za tega in takšnega človeka pa noi>en boj ni pretežak Zakaj sem domobranec tvor ijuuuii t» v uj narod in ue maram izdajati in predajati, kot to delajo koma- ■teti. iver sem ln bocem ostati posten, veren in zaveden Slovenec Kor ne maram, da bi bili moji otroci sftznji židovskih pijavk ln izrodkov člo-veštva- Ker hočem biti na svoji zemlji sam svoj gospod. Ker hočem biti svoboden in ne hlapec Ker seui človek n ne bi bil rad živel v kolosu komunističnega novega reda, ki je nered in kolobocija. Ker hočem, da bo moja domovina svobodna, zato »eui Domobranec ! (Straža ob Jadranu) Prosvetni večer na tfrfrriki samo slovenstvo, katerega ves pomen in vsa glob aa laži leži na treh idejnih smernicah naše proUkomunistične borbe, naše poz.tivne jn progresivne protirevolucije, na tieh aksiomih, ki so bit vsega najbolj našega karakterno slovenskega, to so- Bog, narod n domovina. V teh preprostih pojmih je zajeta globina in razsežnost velike vzajemnosti in skladnosti treh besedi z eno samo vsebino in eno samo dušo. To je manifest enega celega naroda, je več, je klic vseh, ki ne verjamejo v resn čnost in srečo Marxovega manifesta. V našem, božje — narodno — domovinskem programu smo danes tesno in nerazdružljivo združeni mi vsi, ki smo se zaprisegli za ceno življenj ocuva-ti sve»t očetov za doto naš m otrokom. Cim težje so in naj bi še bile preizkušnje, nas morajo najti neuklonljive v prepričanju, da je za cilje in ideale, ki srno si jih postavili v življenju, in za življenje vredno žrtvovati svoje poslednje, samo da je stor-ln nobena žrtev prevelika. Z vsemi spo- j jen korak k uresničenju vere, ki jo mi Jn znavnimi znicžnostmJ se po tej jasni pot: naš narod nosimo v srcu, vero v novega, bližamo veliki zakonitosti, abs >luuu>st , do- resnično bratskega Stovenca, ki bo z voljo jeti in utemeljeni v nenremenljivh normah i in vrednim srcem premagal težave in si in načelih zakonov bož;ih in človeških. BI- preko njih utiral pot k vel kim smotrom. žamo se Bogu, ki je z vso preprostostjo in j Zbrali smo se z vseh stram naše zemlje, jasnostjo besede naznačil delo in pomen dale so nas vasi in mesta, prišli smo iz vseh sianov, mladi in stari, v ti dnem o ne- človeka. Bogu, k. je za red in postavo, za življenje in boj oziianii pog *je, ki jih vsakdo pozna in razumeti more, če je dobre v o-lje. Tu pri'ciija marxi"nu nasproin' nazor, komunizmu in histoi.en. mu materiaiizmu nasprotna naša življenjska, človeška n člo-večanska ideologija, mnogo bolj utemeljena že davno preje oznanjena in st>i^jeta vera, ki nas ediaa more in bo našla zmagovite v velikem dvoboju mater je in duha, laži in resnice. Zato so v današnjih dveh slo- j venskemu narodu potrebni aktivitote polni idoolosk- borci, ki bodo z vero v Bo^a črpali vse one pozitivne sile, ki so za življenje in bodočnost slovenskoga naroda potrebne, da bo naiod velika slovenska družna vseh nas mogel dočakati boljše in srečnejše dni svojega doma, svoje domovine. Potrebno je, da nas v protikomunistlč-nem siovtiiskein narodnem bloku združuje omajnem zaupanju v Bega, da z Njim in S svojimi močmi priborimo sebi in svojemu narodu vstajenje. V letu smo, k" nosi v sebi premnoge odločitve, ki bodo terjale tako od posameznika, kakor od naroda vseh njegovih najboljših moči, zahtevale vso njegovo vero in zaupanje v dokončno zmago Dobrega in božje resnice. Na nas je. da se pripravimo. Na nas je, da se strnemo v ne-prodirn" blok trde volje, odločnosti in zvestih src. Geslo je: vzdržimo, verujmo in zaupajmo! Za zimskimi viharji in mrazom pride pomlad, — za Golgcto, vstajenja — Velika noč. Iz mrakov naj gre naš pogled v zarje, tam ob vrhu vsega najhujšega je mir in je zadoščenje. Zato naj bo vsak izmed nas borec, vsak borec naj bo trdnjava ln vsaka trdnjava nezavzetna. Če bomo takšni, za kakršne se imamo, bomo zmagali: 1 m »■ —- V nedelo 2S januarja je bi1 na Vrhnski, v razvedrilo Vrhnič^nom in dornobranskj posadki prrejen prosvetni večer Orear, zac.jo večera je prevzel odsek z& splošno propagando nfcM-rnst.\-negfl ur.ida Poknhnske uprave, priprave na Vrhruk ne so bile v rokah prosvt_-tar:a d.Tnobmn^ke skupne na Vrliniki g. poročnika Jcrucri D mitr.ja Spored prireditve je bi! »-flzdefjen na dva dela. V prvem ;e g načelnik in forma trvnefa oddelka g Cer-gol IzoioT predaval o temi »V leiu od očitve 1945«. G Ccrgol, ki je waan po svoj! neomafni naee'no&ti, je v polurnem govoru dikazai, da bomo lahko v 1 1°45. evoje želje po svebedi, duhovnem e«i'>stvu in miru ter otkiov' dosegi: e, ako bomo stopali po poti resnice m spoznanja, da je sedanja vojna prešla fazo vome med narodi in pitala vo M med na-conalirmom n komun'TTTvcm da Sov:eti niso ruski nac.onaFsđi in nam zato ne nosijo svo-bixie ter da je treja vojna katero že marsikdo omenja možna le z Evropo, kot partnerjem angleškega nac*or»arzma. Ba5 zato moramo S'ovcnci sedaj pod vodstvom gen Rupnika mob:l:z.ir5ti vse s.le za borbo proti prvemu in g avnemu naremu sovražn ku, komunizmu Vsaka druga pot poleg Rupn kove nam odvzema sHle *.n zato narodu škodi Kadi n^*h 5?nov. katerim moramo očuvafr domovino, moramo s srmjor.Gj-tjo p< kazati, da je naš narod krepak ti živ. Zato nan od naSo pon ne bo n h če odvrnil, tud' Tito s svojimi amnestijam ne, kajt: če ima kdo pravico raz-gbšati amnestije je to Slovensk- narod potom *^ jega pri/edenta gen Rupn ka. Po govoru, ki je s svojo jasnost o presenetil N-se posJu>a.'ce s< je prče! drutj! dd večera Drugi de večera je bil namenjen predvsem razvedrilu. Ta de! je izpolnil nastop domobranskega pevskega dueta 72 čete z Vrhn ke. razni humor^rčn' r*rzori karere so izvaia'i pri-zn.Jn: :gralc iz Ljubljane. S svojimi Čar^vni-/arni je navduši g, Podgoršek. Za pr .'etno razpoloženje je skrbel med .xin>ori domobran-'-:' mali orkester pod vodstvom nar. prof Oane in g Poru^jek. ki je s svoj m za-bavn.m kramljanjem sprav jal v dobro voljo rH-sebno miajše obskt.valce. Prireditev, ki je popilnorna zadovoljila vso vrhnjo publ'ko, s katero ic bila itapolnjena eeia dvotana Pro»vernega doma, so počastJi % svojo udeležbo Ortskomrnandant Hauptrnann Kreneš pove!jn:k dr^obranske skup.ne major Lehman, dekan M:lavec ter obe nski tajnik Jerina M h.ieL. ki je iiadomestovai alužbeno otlsotnega župana ČHs-t preb:*c4c prrcd'tve 4 000 lir je Informacijski oddelek nak!otvi! g. majorju Lehrna-nu, da z nj:m olajša položaj domobr-.nskdi ranjencev z Vrhnike tn okolice. AsncTllia in Angl'fa prepuščata Evropo 1 09 M /f , Lo!;rtr5 nered les !;rvavi ters^ v ^TCV^tTgeni4'- D^lgarji Dopisnik J. P. objavlja v graSki »Tages-p^sti* članek o današnjih razmerah v Bolgariji pod naslovom: »Na Rdečem trjru zahtevajo otroci knma.« Dopisnik izvaja: Po uHcah razrušene Sofije vlaua napeta tišina. Zdi se, kakor da bi korakala smrt Liho skozi meito m izbirala molče in hladnokrvno svoje žrtve. Kraka j oče vrane letajo »Kruha,c zastoka, »prosm, daj nam kruha!« Lačni smo.* knč.jo drugi, oh, zeio lačni!« Tedaj položi ženska, kat> re oči so od trpljenja zadnjih tednov težke in motne, košaro na tla in dvigne pokrivalo: v njej je le nekaj polen. >Naši otroci so lačni,« joka je pove mimoidočemu dopisniku iz tuji- ne, >in mi nimamo kruha!« nad mračnimi ruš-virami Votlo doni krik 1 Kje je pornaEraj^ča roka »bratov« lz Rupo požgpnih hodnikih starih hiš. Bolgari j rije? Kaj je ponslavizem? PiaK.uiono se je hodijo s povešenimi glavami' in s sklonje- j pobratenje izvedlo tako. da so takoj po za- ri I mi hrbti, ki jih težijo bremena dogodkov, ki jih je prireeei s seboj konec 1. 1944. in ki jih z eri^ko tragično težo bremenijo v zo četku novega leta. iJenadomr. zanosi sk->zi to grobni podobno tišino oster Ižsr. Prestra^ani se malo- sedbi vse zaloge žita zaplenili za sovjetsko čete. Nekaj t-dnov kasneje se je zvedelo, da so oblastva zaplenila tudi vso tobačno in vinsko letino za Sovj.iesK.0 zvezo. Splošr.e ^.ske. ki je taJco nastala za bolgarsko urebivalstvo, nlsj mogli om.hti niti številni ljudje na ulicah pritekajo k 3te- j ukrepi i.^ovinskega n^n^stra, ki je zaple- nam hiš ali na naglo izginejo za vrati. Sliši nil vse racionirano blago v zasebnih gospo- se ostro zaviranje'nekeg2 avtomobila, Ino- j d.-.rstv.h. Posledice tega uk epa niso ubla-zemsk: novinar, k' se ;e pravkar sprehajal po neki atranaki uiici ob robu bolgarskega giavnega mesta, sljudska sodišča«, ki v imenu pravice in svobode kličejo smrt nad premiK ge Srbe ln Bolgare, da bosta Becg-. ad in Sofija brez src. zapuščena in sama v objemu neprestanega strahu k: naj preostalo rajo terorizira in naganja v hlapčevske okove judovskega boljševizma. Na vrat h Balkana so mrtvi, so brezštevilna hladna trupla, boljševiški pragovi težkim železniškim trač-n cam hudičevega stroja, ki naj v senci smrti vozi med ljudstva, iz preteklosti v sodobnost, vek valpetov in biričev. Na pragu Balkana krvavita Sofija in BeogTad, nad njima leže težke in mračne sence umorov, nadškofa beograjsk.ga dr. Ujčiča, Bolga- I rov Bož lova, Filova. Mihova. Bagrjanova ln tisočih drugih. Iz atenskih vodnjakov in I gnojišč vlačijo pobite in razmesarjene ž rt- * ve, vse, vse v znamenju predstavljanja vsi- i Ijivega azijatskega gosta, k poštenim ljudem pritiska na kljuko. To je boljševizem, rdeče bratstvo, marksistična svoboda in to-varišija, je marksizma nova vera. kolektivizma nov. človek je komunizma človečan-ski Ln človekoljubni obraz! Komunizem je zaupanje v laž je vera v amoralo, vera v oblast, ki iz delavskih množic pije kri za svoje življenje in svojo moč. Prot tej druščini voditi boj v okviru teh ali onih klubskih prostorov z najrazličnejšimi frazami vsemogočnih gospodov, ki v kalnem revolucijskem ribniku skušajo lovit, prismojene krape za svoj domači akvarij, je nedoumljiv absurd, je greh nad človekom, človeštvom, njegovo družbo in narodom. Vsako tako počenjanje je rušenje narodove enotnosti v urah njegove najtežje življenjske preizkušnje. Maneističnl veri v zemeliski rai 1e tre^a postaviti nasproti z vso odiočnoptio ti?*oč dejstev lz zgodovine človeka ln človeštva, ki dokazujejo, da «*e je vse ustvarjeno in vse narejeno v toku časa in izmeniavanlu dob. porajalo v trpljenju ln orem seo vin ju okolice in sameera sebe 'n da sta vsenovsod in vedno človeško trpl^nie moerM blažiti sp.mo dve nenadomestljivi si M našega ži višnja, — liubezeii Ln dobrota. Brez teb dveh rrpdr>n*Toiev človeške sr'-če 1e vsak n^kret vsaka ideja, posvečena blaeni In sreči človeka nesrVsel ali pa laž Marksizem teh dveh zvezd stalnic nad potjo človeškega rodu ne pozna in ne Driznava. Namesto vere v ustvarjenje človeka postavlja marvizem »voj historični materia!-zem. neke vrste a^tropologdio, ki dokazuie tn oznanja da je človek igrača, produkt gospodarstva Ln njegovih zakonov. Ne glede čemu se avtomc/ciiu in sovjetskemu vojaku, ki ga je ustavil: »Tukaj ne morete mimo,« sliši govoriti nekega rdečega vojaka, »obrnite se! Lastnik avtomobila se je živahno branil, brez uspeha! --Nije možno, ni mogoče,« je vztrajal sovjetski vojak. Rad ali nerad je moral avtomobiilst obrniti — čeprav je na njegovem hladilniku frfotal Union Jaek. T<.rej tudi anglriki suvererostni znak ni v dana»r.ji L'olgariji več potm liat. ki bi dovoljeval potov^uije na vse stran:. Neznaten dogodek — vendar velikega pomena. Tudi angiešla vladni zastopnik se mora pokoriti ukazom sovjetske posadke. Nevtralni opazovalci niso pozabili, da je bilo pred nekaj tedni prilližno 20 ar.gio-ameriških častnikov, ki so se mudili le 10 dni v bolgarskem glavnom mestu, od sovjetskega vojaškega poveljstva brez navedbe razlogov odločno pozvanih, naj Bolgarijo v 24 urah zapustijo. Angloameričani so j morali teinu povelju pokoriti, kajti poseben voz jih je pod nsdzorsivom ruskega častnika prepeljal ba turško mejo. V Sofiji so pripovedovan, da so bili zavezmšk: častniki ostri opazovalci, ki so svoja opazo. anja glasno in kritično izražali, Edini kraj. na katerem se zd! da 1 žile pominjk.an.ja, temveč so nasprotno, izzvale »hi'-o usodne i-norednosti-c. Kajti sedaj so mislili številni člani milice tn stan partizani, da smejo *rekvirLraU« na lastno pest- Brez pooblastila so razlastili premoženje premožnih meščanov in so med dru-gun zaolenili celo življenjske potrebščine, ki so bile določene za armado. Tako je nastalo splošno kaotično stanje, ki ga nI bilo mogoče več obvladati. Lakota in nered sta zapisani z gorečimi črkami nad bolgarskim gospodarskim položajem. Zunanja trs-ovina miruje. Državni primanjkljaj cenijo na oO go 40 milijard levov. Cene so se po v šale na 30 kiatno višino. Čevlji stanejo 8CG0 levov napram pravi ceni 300 levov. Dolar se je od 81 naglo dvignil nad 800 do 1000 levov. Kilogram kruha stane sedaj 15 levov, delavec pa dnevno zasluži le 3G levov. Kaj koristijo Bolgarom teoretična razmišljanja iz Lon-iona? Kal jim koristi poedini kritični glas iz an^lcsnšk'-ga tabora? Njihova domovina je izgubljena. Na Rdečem trgu v Safiji njihov: otroci zaman zahtevajo kruha. V članku nekejra newyorške»\a časopisa 0 sedanjih pogajanjih na konferenci treh velesil je rečeno, da iahko Sovjetska Rusija po vojni obvlada Balkan, Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško. Poljsko tn Nemčijo. Stalin je že izobrazil na tisoče komisarjev, ki bodo prevzeli upravo Nemčije. Zaradi tega bo večji del odvisen od njega. Moskovski dopisnik »Saturdava Evenlnga Posta« poroča o Stalinovih zahtevah na konferenci treh velesil, da obstajajo te zahteve v razb tju novega reda v Evropi, v razkosanj« Pribije, kakor tudi v odpravi nemSke vojske. Nemška vzhodna meja naj bi tekla od Nisi ln Odri,, pri čemer bi bilo boljševikom oziroma njihovi poljski podružnici prepuščeno tudi pristanišče Stettin. Da bi iztisnili lz Nemčije prirneme reparacije ln dajatve, naj bi lr:>Jila sovjetska zasedba Nemčijo več desetletij. Za nemški narod ne pomenijo ta odkritja nobenih presenečenj več. ker ve, da so boljševiki in njihovi zavezniki izrekli nad nemškm narodom svojo smrtno obsodbo. Ve tudi, da ne obsega izvršitev te satanske smrtne obsodbe samo razkosanja, temveč tudi krvavo Iztrebljenje in zasužnjenje milijonov nemških delavcev. Nemški narod ve tudi, da poseduje odporno silo, s katero bo uničil te židovske boljševiške načrte sovraživa. Tudi samoumljivost, s katero se brez drugega prepušča večji del Evrope boljševikom, prihaja do izraza med drugimi spornimi vprašanji, ki se omenjajo v članku newyorškega časopisja. Tako se za rešitev 1 llliil'l I —— Tnlv prof dr Henrik Steska: poljskega vpraSanja predlaga, kot edini pogoj, da se prevzem« v lubiinski komite poljskih boljševikom neki londonski Poljak, in sicer londonski vladi ne več pripadajoči Mikolajczvk, na kar bi bili anglosaški sili pripravljeni, prepustiti druge londonske Poljake svoji usodi in priznati lubiinski komite kot poljske vlado. 6e preprostejšo mislijo napraviti s baltskimi državami, katerih zastopniki imajo t Angliji in Zedinjen h državah še nekaj diplomatskega ugleda. Članek predlaga enostransko privoljenje anglosaških sil, da bi mogle priznati Estonsko in Litvo kot del Sovjetske unije. Kako mislijo v krofih Američanov, ki so rojeni v teh deželah, o slednjem predlogu, ni znano. Protest nekoga angleškega škofa proti taki rešitvi, ki ga je pravkar razširila uradna angleška agencija, se sliši kakor prlas vpijočeg v pučavl in bi mogel služiti le za to, da bi vrednost nameravanega popuščanja Stalinu le Se povišal. Glocestrski škof dr Hrrdlan, ki je ta protest izrekel na nekem cerkvenem zboru, se pa že tako ni izjavil proti prepustitvi* teh pokrajin Sovjetski zvezi, temveč Je protestiral le proti postopanju boljševikov. Tudi »Cathollc Times«, ki vedno znov% pogumno uveljavlja svoje posebno stališče v angleški javnosti, piSe v nrkem članku glede na razširjenje boljšev^škega vpliva v Evropi: >Anglija nima pravice, da bi igrala presenečenca. Angtefl so ■prejel] umazano pomoč destruktivne *!le. Zveza n takimi elementi ne ne sklepa nekaznovano. (Karnt-ner Zoltung). Utiska pct^ibo^eviSka mlaiiftta Nedavno 9o bili ovrščeni v oFdrsk1 zbor Vlakove osvobod ]ne vojske prv: &\ro venti v Sofiji živahna dejavnost, je največji mest- j y&jne akctcm'je ruskega mhc&nefcegfl poklo- ni trg, ki je bil žh pred nekaj časi preimenovan v »Rrleči trg«. Tu ie sovjetsko poslaništvo. Na trgai stoji veino polno ruskih vojaških vozil in luksuzn h limuzin diploma-i tov. častmkov, funkcij-mar jev, sovjetskih komisarjev in uradnikov: povsod vlada živahni vrve* ruskih uniform. V tem poslopju poslaništva so sklenili vse politične ukrepe, aretac-je ln procese proti tako imenovanim vojnim zločincem — kot vojne zločince so na primer zaprli tudi priče, ki so potrdile mračne dogodke v Katinu. Do podrobnosti se je tukaj razpravljalo predvsem o vzpostavitvi notranje beljševiške mreže. Vsa dežela je bila preprežena z bolgarskimi komunisti in njihovimi organizacijami. Močno podporo jim je pri tem nudila ze pri bolgarskem prevratu soudeležena skupina Z VEN O. ki ji pripadajo levo usmerjeni intelektualci. ' * Na najbolj oddaljenem koncu Rdečega trga se je zbrala množica razcapan1 h otrok Z velikimi, lačnimi, črnimi cčmi strmijo v poslopje sovjetskega poslaništva, na katerem mogočno plapola v vetru rdeča zastava s ldadivom in srpom. Fantiči in dekleta nosijo na nogah raztrgane slamnate copat-ke H gole. suhe roke jim molijo iz raztrganih oblačil. Preko trga prihaja neka ženska s težko košaro in hoče. kakor se zdi popol noma zatopljena v svoje misli, s povezene Vlavo mimo otrok. Tedaj skoči majhno. j>koli 7 letno dekletce pred njo. jo sune in ji pomoli bledo, koščeno ročico nasproti: I ta. Ob :ej priKkj je objaviš •Deutsche j Ostk; r7er?p«.r;':l!^riz« prv~č oK^rno poroč/.o o s*snhi 'm ci j h p«Jtft>cl}šev:«de«^ /rvezti ruske cnran^kc ornl^dinev Nemć ii. V- je qVžljivi-m .redstvi v njihov4 borb; proti boljševizmu Vodstvo org-n;zacij nj-4ce prot^bo "jsev" :ke cm'fl^ne ie v ze^o tewh odno«j;h z Vla«o v:m osvobodilnim 5iHari:em ter je že »delalo obširen nacrt za politično prevzgoj« ruske m'ad'-pe no zaVv^č^u «eclanie vo ne n zru^tvi sovj-etkegft režima. Po eg tth od Rusov, Bdonisov n Ukrajincev vodenih omlaH-v.?k h org.Tn'zacij obstoje še rakozvan-*SS-Z6gliT ge«. ki sluzjo predvsem v pomožni šfužbi pr! nem"kefn vojnem le+aletvu. Stev.lo članov pretisovjetskih rusk* m'e-d n>k'*h organiz-^ctj prekaša že nekaj deset-L*oč mladeničev m neprestano narašča. Se temelj i tele se je drživnopravr. značaj ogrske dežela izprernenil leta 1348 z odpravo i.nvAjLg.rsuitga 1 ol^aja plemstva; iudi za plemstvo je odslej veljala obča vojaška dolžnost tudi za vojne izven ogrskega ozemlja in prenehala je njegova davčna prostost; rx>dložniki so pošali po- po.ni lasuiiici dosiej le uživanin zemlj šč. zeinij;ški gospodje pa ss sprejeli odškodnino za odpravljene urbariamn služnosti v pridelkih in v tlaki. Vsaj v načelu je vsak obtan ogrske kraljevine posial enakopraven člen svete ogr.«ke krone brez ozira na svojo jezikovno in družbeno pripadnost, seveda so politične pravice Se nadalje bile odvisne od izpolnitve nekih pojrojev, toda ti so se nanašale zgolj na gospodarsk: položaj in na stopnjo izobrazbe, ne pa na pokolenje. Teorija o sveti ogrski kroni se je s tem v novi. izpreme-njenim razmeram prJdadnejši obliki le še bolj utrdila. III. Načelnik d^rave in zakonodajna oblast. Akoprav Ogra sku^1 vrhovni računstd dvor. Ker je bil vladar sk.ipen. so bile skiionemu zunanjemu mi-nisiru pover^er.i ^e posli tajništva cesarske in krnljeve h Še, a po zas^lb-" Bosne i*n Hercegovine je prešla na skupno finančno m !v>von;jo kot posebne prik!ničene dežele ErdeMsko- ki je bilo nekaj čase rud- samostojna kneževina, je bila 1 18n8 povem veleseno Ogrski a na Hrvatsko ;n Sl^voniio se t« oris ne nanaša, ker se i« po prv' sve*n\n vojni od Ogrske poginoma loč la Tudi j je i mera Hrvatska ves čas svoje združitve Z Ogrskim znalce Ins'ne drža\Tios*i. kar ne j dokazuje ie pogodba hrvatskih velikašev ! z ogrsk'm kraljem Kolomanom \x L 1103 o prid:-užitvi Hrvat-ke Ogrskemu p d istim kraljem* temveč rudi šest stoletij pozneje (1712) povsem samostojni sklep hrvatskih stanov glede ženskega pr ctolo-nasle-dstva, ako iz-amre moška vrsta Habs-buržanov. Na ozemliu ocrske kraljev!ne sta izvrševal zakopodaino oblast kralj tn državni zbor. Z razpadom avstro-oerske monarh'je pa ni le prenehala realni unija med ogrsko državo in avstrijskim ce— p^rs+vom, na Oerr-kem je prestala 4 udi krallevska oblast; kralja, je bil doslej izredno važen faktor z?kor»odaine in upravne oblnsti, ni več bilo; nastale s-> zbog te nema dne vnseii prece; hude zmede. Po k—!;5'^Ti zelo ra^^^'ne'ri republikanskem med vlad ju in temu s!>ieč: kom^nirtični pnoSetarsld dHctaturi z delavsk m tn kmetskim! sosveti -e v avgu°tu 1919 oo-četka se red in mir v dejEetl le s ie-fsm vzrrrzevam, ž- 1. 1Q20 te rn te- m^lhi obče, rudi ženske obsegajoče in tajne volilne pravce Izvoljena narodna skupščina izglasovala nekak temeljni zakon o vrr*}S+a\itvi ustavnosti in o mča-grv] ure-^:U" ^ho-.-ne oblasti Ta sakon izrecno določa le Ogrsko še nadalfe kra'^v'na. da n-> Ho+loi. ko ni kralia, vi* kraljevsko oblast državni unmvitelj; zpi-on rudi izreka da le pravica hib bur-Bce đTnaatije do de^ne^ na^'Hi^a pre-neftala m d-1 nravim voTt- kmlia zo-net pripada ogrskemu narodu, a se bo prestol Sorite vnričo otrok? Ali se zavedate, da ie vaš otrok, čeprav še majhen in neveden, vaš veren in tenkočuten poslušalec in učenec? Kakršne ste ve, takšen bo tudi vaš otrok/ Nedćnno sem bita priča prepira med d\-ema maihmma otročičema. dečkom in deklico. .Vo-ben od nfiju ni bil sta e š? k ko? šti let"*, bila sta skrbno oblečena in po videzu otroka bo'j&h staršev Med prepirom pa ie dekletce tzusfilo takšno grdo psovko, ki bi jo čto\*ck ki-ečjemu prisodil kakšnemu pijancu v bez-nici. »Kaj bi rekli] tvoja mamica, če bi te zdajle ilikilo«:. sem dekletce pokoiala. Otrok pa se jc zasmeial in mi zabrusil: »Saj manv.ca tudi tako pra\i*. Kaj obnemela sem Otrok nedvomno rti Uh ga/ Odkritosrčno sem pri sebi pomilo\ala otroka ki ima takšno ma.er, kj *e s takšnimi prnstif.šk:mi psoikami spozabi j a vpričo nicga Tukšnr, mati ;e slobšci od najslabše mačehe Pa to ni osamljen primer. Če naetite na male kratkohl.'ćnike. ko gredo iz hole m malo prisluhnete ni[ho\".m razgovorom, boste skarđj pri vsaki drugi besedi slišali kletev ali j psovko, j tn ko č,ovek to slišr iz nedolžnih o*roških \ ust. t*ci zaboli srce, da bi se razjokal. C "bogi, j dragi slovenski jezik ki si tako lep. tako bla-go?vočen če si čist in neoskrunien, pa so te j natrpali ? najbolj umazanimi psovkami in j klet v; nami k; so lih pobrali iz vse/i mogočih i jezika In na u<>li ta1 osino ie, da tako uma- ' zan in onečašcen zveniš iz otroških ust, ki bi jim moral biti najs\-€iejša in najčistejša relikvija Da. slnvend'c matere, ki h velik r.endposili iv greh. da se tega niti ne zavedate Rtkle boste, saj ne k o! nemo me. naš/ može kolnejo, strici, odrasti bmtie otroci pa so povsod poleg vse sli& jo. vse si zapomni io Hud' čas* ao, človek }e s'ahc iol}e. ne more govoriti, kzko: hi roz.ee sadil. Res je vse to. Toda vaša kri\i*a matere, ni ;> a mu nič manjka. Mati je bila in bo svećenica doma in družine pa naj bodo časi takšni ali takšnši Materin vpliv e doma najmočnejši in ta vpliv na i bo res b'ažden dober in lep. Sai skrbi in tefa\*e ne bodo nič manjše če jih preganjate s k!et\ inanu in s slabo voljo Premagajte slebo voljo, če ne zaradi sebe, pa vsai zaradi tistih, k: jih imate rad. S jvoim vplhnm -n dobrim zgledom odvadite mo^a in druge, da bi doma kleli in grdo go\'orilt. Nt dn\-oli. če ie vsš otrok lepo oblečen, dobro obut m sit. tud njegovo srce m n tegova gOM.nca naj bo takšna, da se vam nikoli in pred nikomur ne bo treba sramovati^ Matere, z dobro, odočno m vzpodbudno besedo tztiehite <*rde psovke iz govorice vaših otrok zdaj. ko je še čas Očistite jo da bo takra*. ko vas že da*-no več ne fo. vsa lepa in pc.e!ijana kot prava zvezda vodnica sprem t jala živi enjsko pot vaših otrok iz roda v rod in po naš; lepi slo\*enski zemlfi Ina. pred prvo sveC.vno vojno kosati a aleher njm drag.m narodom, pa tim v' raz-i- b„u Tied pi vo n drugo svetov o vojno je slovenski narod znatno napied. val Ust korakal s iirc>k. voljo naprej in kvišku ža* pa deta si >v\.iiske.ga naroda mi bUo v lak j oblin, meri Oano so-ieiovati pri tem strem, ljenju :n -i d-ii smo bil ravno mi pr:morski Slovenci. Prav pri nas pa je bLa žeja in. Lakota p: kulturi tem ve^ja tem močnejša, ker se nismo mogd u dejstvo v aLi Poldrugo leto je tega, kar je nam, pr-moi^kim Slovencem, zopet d voljeno slo-ven»*o-> kulturno življenje. Ns_k-te_i pa »mo na mn.ge naaprotnke, o čemer pr čajo nešteti neljub. d*£ocilci v Gorici sami, še boj pa na dežel., kjer las ni b. at e pr^ ga-njajo slovei sko tiskpjno be^o o. k er oue-mogoč&jv> oovoz poštenih knji^ in prepre-čujej vsak stik s slovensko kulturno centralo, to je z Ljubljano in z G~Tico, k. se je že krepko uveljavila, kot sairt ■za.veatzij. podružnica. Očjtno pa gremo v se hujSe viharje in ako ne bomo čvrsti, kdo ve, kako bo z 1*3«m O'llilčem. Z vztrxia g".02i brvrbars:vo brez primere, doma g-roze mnoge nevar-oeti — »bos rod, ki b*vaš tod. bo* v oai£: čvrst ? < Se je čas, da nam, broehrjem našega čol-nica priskočijo na p< mPč tudi Ust. doae-d: u j ocnaJalj-vci in zai>a% lj.vci, kj »o dobro pol 'rupo leto srtah ob strani in imeli za na5e napore le omal važu joče ali karajoče besede, če r.e kaj Jau.šeg^. Pr pravljeni smo na vse to p *z>-b-t., zakaj nikdar n smo dve mili v njihovo narodno zavednost, pač pa smo imeli dvom v n;:hov> > p steno voijo. Ne zar:di ras brodarjev *tj smo pripravljeni žrtvovati vee. zaradi našega č'-'intča smo pripravljen, mars kaj po-.5 b ti, vse odpustiti in jih sprejeti med se. da rešimo skozi v ha^e čoln-č, na katerem vozimo in upajmo, da bomo tudi pripeljali v mirnejše, var ejće vode svojo ^.oveasko naro-vlnost, na3r-> slovensko ku'turo. Kiičemo vse, ki so pripravi jen: pr ti v3.j aedrij na skupno etelo! Kdor pa se--iaj omahuje in se sedaj abo'^avlja aLi bi cel-, rad -»as oviral pri reševanju s'oven-sk:h d*brin, za tega ni « ne bo usmiljen;s. ne pred narodom, ne pred našo zgodovino! (Goriški ii*t) viti tudi dobrega zaključka, ni tako usodno, saj se to celo zrelejšim in sLarejšim upolaoijalcem dogaja. Ocazi se lucfa, ua je gledal Cezanne>ve in Van Goghove krajine, a kljub te*! t u izbi a skozi \to vplive njegov značaj Gradasč ca, Maii graben in še nekatere bai ; sk« krajine so dobre podobe, vredne kupea» 2e iz tega malega pri Kaza začet roga dela je razvidno, da ima B. Kramolc v i Opazka cd mi-u Nedavno *e>m d u is y neXi mfhaa.ćnj de- sobi vse pogoje, tako za dobrega upodab- Ljalca, kiu.vj: aa dobreg^a grafika. Da ima ti^.o ušiva . no stiO. ki >j p^i marskomu p"roža:no. PouelMio mu ja ic nekaj le. > , štulija in podpore. Ko bo do zorel, nam bo i 'T!!**?" m^^-.:^ - Z. JT" h, 7 e in kvaJi etne umetnine { ^valct, kjer popra,.Jajo taol gaW, ^ praviti su« ±.£0. Za tn ve. k.- krpe m je I i&auiica «ai*čujala pxUlv«et l*r. št imajst dni poanrj* on j« u eno tamo l*t[>o na ->*1 Xjezova prva. rs?"^ta\-a, ki j* bfla spre jeta o sin.r.&t.'i.vrti je podal M na do dru g-e rx>:ovice tc^a me«coa. Oglod razslav . - m h p<:-.Iob tc«pio piiporOčaino. — na CM alsnsižts m t*nmsi*i Sk>venci mo mawlicn :e.rod, toda glavo t k:h mizic, ka:ror naj b it-dSi polAi po po in .amo na pravem kojicu 31 tudi roke znamo rabiti kakor je titiba. To smo ck«k tanli že neinet krat in na nešteto naći ot. sebnih mcetlčkji na pašo Ko je bi h.evček z^raj en, ee Uspeh Bcžiiarla Kramolca Kakcc smo kratko ie poročali, se je ca božične praznike predstavd naši javnosti z zanimivo zbirko svojih del 22 letni B. Krarnolc. Svoje podobe je razstavil v izložbah Kosovela salona v pieiiodu Is'obo-LičTLlka, Mod razetavljalci ki so poslednja leta stop 11 prei slovensko javnost, je najmlajši B. Krarnolc. Spada pa med najbolj nadarjene začetnike. Njegove graf.ke dokazujejo nesporen dar. Tudi v risbi mu je uspelo doseči lepe uspehe in tudn tu so njegove zmožnosti prišle do izraza, ki govore o umetn. žki naravi. Ni dvoma, da ol Kramolca lahko pričakujemo dobrih in pomentbnih del. Njegovi grafični listi ponekod razodevajo vpliv naših graf.čnlh mojstrov, drugod čutimo (avtoportret), da ae Krarnolc kot vsak pravi, to je ambiciozni umetnik v rani mladosti navdušuje j ob velikih vzorih preteklosti. Morda naj- Iboljše grafično delo v razstavljeni zbrki je njegov avtoportret, ki nam predstavlja i ob 1-e ga risarja in kompozitora s smislom za plast:čno modelacijo. Druge risbe tn grafike pa predočti.lejo, da se v tem umetr.ku razvija močan dramatik črnobelega. Drevesa v krajini ali ob vodi v kredi, predvsem pa v tuSu so zrele umetnine, ki lahko vise v grafičnem ka-b'notu i arvtijenih zbirateljev. RSbe iz Go. nar??a očitno predočujejo vpliv Tintoretta in Jakopina Kažek> že presenetljivo zrelost in moč, pri tem pa tudi nekaj, kar za sleherne^, sačetnika pe-vsem ra«umljVvo: površno znanje anatomije in t1tf*to puhlo patettko brez no^ran^e anrfl vičenost! lei io tako zn^^llna za upodftnlfnlee, k', Tintoretta. KI O^^^ca m tudi Jakop*ča napak ra?^iTr»ejo. Mc^ ume+nlne namreč ni v nre-tlranih rrera^NrrJerfh p^t-«h, marveč v notranif ooirlobTtenl ntemel"fenoeti in loži-vetoeti. lCer**55kovWi.T1e(V' IL^orardo pravi: >V rniru -»e Boe# Micltelansvlova imkVIo-vo^ka moč -fe v tSSfnl nre^ viharjem. Tudi Remt»i'awll labljaioaiL ugnad v k-j-zj; rog, I^jubljančani pa smo k 1. čr.o prav tako ugnali v kozji rog naše domače akrobate. Radi smo gledali njihove vratolomne aitrobacije, seveda, toda veiko bolj neradi pa smo potem posedli v ž.p. Kar je domače, je pač domače in dcer^ manj ;men tno kakor pa tisto, kar pride od dragoj akc se je največ po nas: knvvij naša odlična akrobatska trojica kmalu raz- j šlo. Ivan Dobovščk se je potem udcjs^vcval ', na razne račine ker je izredno ambicijo-zen in domiseien človek. Lani pa je pr.šel na originalno za na_ se č>:se tu.ji kaj koristno zamisel, da bi !• ustanovil polžjo farmo. Ker je že od nek- j daj velik prijatelj narave in žival:, je tr.a svojih pogostih Samotnh gozdnih spi eho- j dih dodobra spoznal vse žil je in bitje ma- j lih gozdnn samotarjev, polžev. To mu je \ pri jzvedbi njegovega načrta zelo koristilo, j EDINA POLŽJA FARMA PBI NAS Včasih srni bUi Slovetci mnenja, da : sploh nj nič boljšega na svetu od naše 1 kranjske klobase. Ce bi nam kdo oanen 1 polžjo pečenko, bi »e inu aniejali ali se , zgražali. Veliki narodi, kjer je tudi kuhar-ska umets.x>st bolj razvita, kakor pa pri , nas, pa so p iže že zdavnaj cenili kot pr- ' vo v rs tno deilv-teeo. Pred v^-^no smo baje j imeli v bivši Jugosdaviji več gojišč polžev j v Prekmurju in Bosni. Z laj pa je Dobo\^kova polžja farma menda edina tovrstna farma pri nas. Sv.je t polžje gojšče, ali boLje povedano pitali- | šče, je E> bovšek ustanovil lani. Najprej >. je lansko spomlad nasadi reko posebno j vrsto buč. ki so ziu&tj primerne za p.tanje pcužev. Nato « je pa lotil gra nje polžjega >hlevčka«. Na domačem vrtu je zakoličil 21 m* prostora, ki ga je obdal z gosto mrcio, nato je zbil z de^k devet niz- PW€t Albertu Slča 1885 — 22. IL — 1945 Osroerih križe v grb Usoda vtkala ;fi bo v življenja pestro veaen no, ki s p.rhi in kuZalij njih davmao nam Tvoja vesCa roka je kaiaia^ Narodopisja naSega krmarja spošt.jjvo Te »ilkar Giisparj zove, učenk hvaležnih družestne domove barv Tvojih, črt domači čax ozarja. Dal s*i, bar mož na mestu dati more, niar,jjv ba b ster, šegav in podjeten. Ne bo 1| treba deLvtj pokore, ces da za pesem, vino nedovzeten si bil In za lepete neiae stvore. Da bi še dolgo tak os,.al priieten! Pavel Karlin Prednjemu vezilu se bodo v četrtek s prisrčnuni željam. pndiu^uLi ši-svnnj siav-.jej Cevi pr.jatolji in znanci, poklicni tova riši, bivše njegove učenke z i ceja ,u tr^ tečaja ter mnogi drugi občudovalci dela in žlvljonjake vedr.ne prof. A*bert3 Siči Naj bi jubi.ant ob svoj. dobr g spe Tončki dcživel še lepše dni! br, Lar p« ft« j# zdtHo hšJ> tiuku *v pr» uvalo In je zai^ora* o. a.r.ii.rue. ei jir. Kef iu| ni šio v giavo, taKaj je delo v t^J*o kratkemu čas-u t^iii*o potiiftzlt, mi je iz-i-ulii *oi0 iz rek .11 a* xel od.i^aii «*rpo, da on s svojim dcuOin nartvu k.tr li 60, »c-lOp ko sem tigrot.la s stražnikom, mi je ga-ioeo vnid m morala wra pi >č iti za er-o ye D- 4>ov- turpmmfr za katen^a bi ma v p prav. , še* r-^n nabiranja polžev, pri če*ner se iJ3Lin;ei iiat« -txriu.ui.aii pet kveejemu domu pomagal* tudi otroci z Jcžee. N^bir-t nje pevžev je kaj zamudno in tudi h3p;t no o^^-avilo. Z-rn.ej zjutraj, deževnem r ... ,........ -- .. ... . o na pa.-o b >promcmta\< je treba laziu ^ cevl^^ma:^ doi,x>k=;.iC je bil pri svo:em p (Ižje^n ta lovu vztrajen m potrpežljiv, ter Si je tak^ nabral za z:četek nad 5000 polžev za svojo farmo. Ko e vso to r-g-ato ž v no*c ypra-vii v sve-jj hlev, so se š^le pričele prave skrbi in debc. Treba jih je bilo i ep res t an o r«;b 1 c ob ^ i^mwu| ' -™ ' "-------' f * * w--j-------- j »et i.r, — dva.:n*,tiriwe»ct ijr. Ne v\ rjannm, la bi dciieni iKKljetmk v tisi.i .1 u • jdib P ^gv^-j »^^7 ! dnen »vcan delavcem za t;-Ijko ***** V* vremenu ko polžki naj.aje hr.< n »promenado«, je ticba laz ^ - Fm:iv doik.oeaa oatM a na \50rovati, paziti da niso prišli v dot k s ik dlj.vci. da so oe.ali z^rav, in da so bili ekvbrc .n pravilno knnijeni. Svoje re-jenefi je krmil vedno poz« c zvečer in po-;> "V. a:- prec;j Zlast; ob meglenem in de-:%evncm vi emenu so b-;li nenasitni. Takrat so p^sp^cvlli tUrji do 15 kg krm ra dan. Jeseni 90 se pc«krili v svoje hiSice in se zalisali- Medtem jim je njinov skrbn; gospodar n rejec pripravil z mah m riast ano zonsko iežlfče, Kj^r so ostali, speči svoje zatrsko spanje, do prvega snega. Nato jih je irgrebel izpod s og» in mahu, ter skibno cčičene s^ožil na s\'eži in jih in pokril z deskami kjer »daj zreli jo na i:nec ali ponev, POLSi VSEKA ROK ROLJftI OD M^VCJE FJCCENKJS Večina med nami se Se z graisom na- mr.jiie, če sliŠj o polžji pečenki. G. H>o-bovšek pa pravi, da so polži vsekaker boljši, kakur pa sestradani ps. in mačke. Le pripraviti jih je troba znati. Večina alo-venskh kuharska k jlg splich ne vsebuje receptov za pr pravo po_žev. dočm J h znajo na primer francoske gospedinje na ne-štebo naći. ov odl.čuo pripraviti. V vaakem pran eru pa se morajo potti najprej triče-trt ure kuhati v cs*>ljem vodi ter nato ohladiti in očistiti, nekar se jih nadalje i pripravi pa Jebao kakor drugo meso. Okusni ao ocvrti. Prav dobri pa so tudi v rižoti, j kromp.rjevem guljažu, sesekijaj.-.-i pr.prav- j Ijeni s čebulo, česnom, peteriljem i-n po- j pr^m kakor goveji zrezki, itd. itd. 6e ne verjamete, poskus tc in — dober tek! is. Miirarri ~---------- senečenje navzočih je mož glad-oo rrebral nelvaj poročil z čmaop^ja. Nato i- ^ro- sil, naj mu dajo pero in čriuio, kca* D] tudi rad nekaj nup.usal. ia r©a tuai pc*ati ^ naenkrat »nal Zdravniki so se sel o zanimal za ta edlo stven primer n so Peresa ab . . ve-aeii podrobnoati, od ka&or&i b* s ..l r.i^- l^ziti čudni pj^av. Sii^.ivj p.i jim j B vt-del povedati le to, d* *e mu jo med 4k.«.gim spanjem a^elo, da ya scvar, kar v ranici nj^cictar u- bai. Mitnica! ^1 :2 Pissnfa !n branja j Bogati Brazjijec Sancho Porez ni nikdar v svojem življenju ho-lil v solo in zato tudi ni čudno, če nu znal pisati ta brati. Ko pa se je rek' C po dolgem spanju prebudil, je najprej zantevai časopis in na veliko začudenje navzčih gladko prebral nekaj poro- ; čil, potem pa zače-1 še p.sati, čeprav se ni J tega nikdar učil. Zgodilo se je to takole: Sancho Perez je praznoval svojo 50-iet-nico; na pojedin., ki jc je priredili za trn svoj prazn.k, je malo preveč globoko po- ? gledal v kozarec. Pijača ga je tako omamila, da je mož globoko zaspal in so ga morali pre. esti v posteljo. Drugo jutro SQ mož n; prebudil kakor običajno, pa tudi 1 njegovi domači so s: zaman prizadevali, da I bi ga zbudili. Brž so poklicali zdravnika. J ki pa je ugotovil da je moža najbrže prevzela omedievica in da je zato treba z j njim pazljivo ravnat-, in mu posvetiti vso ' skrb- Toia nobeno zdravdo ni ponxagal«i j Mož je spal naprej iir. so ga morali omeLno hraniti, da ni umrl od lakote. Med tem pa so se začeli spori med njegovimi soi oda-k zaradi dediščine. Vsi 90 bili namreč prepričam da bo Sancho umri j in da se je pravočasno treba p.brigatj za -*jd j i o. To je bilo važno zlastj zaradi: tega, ker je bJ Sancho Perez boga*, mo^ in zato deluži dediščine ne bi bili skromni. Ker pa Perez n. znal pisati, pač nj^ mogel nared;ti pismene oporoke, pa tud: ustno ni nikdar nikomur razodel, komu namerava po smrti zapustiti giavni del svojega veli. kega premoženja. Spor med deo-;č- se je tako poostrk, da je moralo p »sredovali sodišče, ki naj bi odloČilo, kdo ima već pravice do zapuščine. Ko:riaj pa se je zapuSči ska razprava I začela, se je Sancho nenadno zbuoii tz J tr_nega spanja. Lahko a predstavljate, j kako je bilo tisti trenutek pri dudi nio- } gov.'m SK>i\>drLikom, zlasti tistim, ki so že računali, kako bodo po Sanchovi smn nenadno obiguteli. Komaj je Sa eno spregovoril, že je povedal, da se čisto nataneno spominja, kako se ga je na siavnooti 00 priliki svoje 60-letnice pošteno natreskai Takoj pa je se prlpicnnil, da se mu n* zdeio, oa bi bil tako dolgo spal. Pri vsem tem dogodku pa je bilo čudno to da je Perez, zlasti ko se je zbudil ia delnega spa; ja, prosil, naj mu prinoso ča sopis, ker bi rad malo brai. Na veliko r>r#- Krpe, Tianc, siu^a pri n^iun vt*ikem p«xtjfeLju, je bil potoLLiijjlc v.c od nog do gia\e. Prkkatk, uren, zvest, tiezen, zan^jlv — akratka: atu^a yo vsea pieuptsln. kuv-nateljstvo kakoi' lui ui"aO»i-ćr-vo je bilo s Krpo kar zadovoljno. Bfi j« pa Ki v a tu 11 svoje vrste mtbvl-duv. S^cer mu to ne r^'rua. iteti v puaOb no voliic g' eli, ku;J već ah ma-uj in*^t,Uiu-ainosti in^a vsak mulju n. in ve^.e. kaj je L*io p»*ebn€ga pr. njem? Oh, saj so r>^a.« smejali — Krpa je iz dna uuše s^\auaU. pou>.iiav m privad%0fva> nj*am klobuka. >Naj ga vrag pocitra, naj ga kokija o brca, b«Laga, ki st je 12, o bo- da*JuCo,i ae je jead ji dviiMai 6e«tokrat. >Saino ponialte, kako tu-> na pmn^r sioul zime snemati kl i.'Ult z gliive! In se oeio, če je člo\ek pUS*o»t. ulk.iti ae pa moraš ne enkrat, neg t ftokrat iia dan. Saj pravim, da bi ga v r; . . .< ViUjub temu je pa, na \ el k • jez^> K pi-no, le večkiat tako nr.nraio, da ae Jc, rad ali nei*ad mcial ovZkr.t^. V poljC-ju j9 stolovalo več gospodov, tudi neka^ g.*sp^d.eon je bdL> vivucs. oj9 pa *luga — no, lu m tam je pač moral dvigniti pokriva-o. Ampak s ču '.ovito kislim obrazom. Velikolviat se pa Lo ni zgoduio. Krpa je bil tlč. Za vsak dan je DOSU kapj s senčnikom. Todaj je vse — raz^n preda>adsdka> in dircktxaja — pozdravljal s :i utiranjem« Poleti je pa hodil kar gologl&v m kazal v beli dan svojo veiiko pledo, ki se je svetila kot zrela buča. Nekoč se je pa zgodilo čudo, piečulo. Niti sam g epod lavnatelj, ruti šv par višjih uradnikov ne bi verjeli, će nc bi bdi videli na laatne oči. Kaj pa? I kaj —! Gcepocrje a+oje sredi stopnišča prvega nadstiopja m k: a.., o am se vidi nara\m «st doli v vežo na hišna vrata. Med vrati stoji Krpa in g le i po r sti gor.i In loli. To bi Se ne bilo nič čudnega. Tem bolj pa postanejo gospodje pivsc-ne*-ceni, ko se Kipa na.^krat odkrije in gla-boko priltloni. Pri tem se ta', o -i dko na-» smeje, kakor hi mu usia, a sai ,1m pristnim m«v!om. >Sta videla Krpo?c vzklikne ra\-natell >K^Vo neki le sel po cvstl, ki je bi del .1 j tolike njegove milosti.« Otrtala dva uradiL.ka pa žc -d. Ka v vežo: »Krpa! Čujete. Krpn!« »žalite?* se hitro ohrae Krpa in gospodom naproti. »Krpa, vi ste se o:krili!« »In priklonili!« »In še nasrne--.li povrhu. Koga ste videl: ? Ministra ali coaarja?« Krpa se naimizai »Gospodje, nlk'g-ar r. sem vide] izmed teh. Pač pa je neki mesar p*ljai mimo debelega — pujska.« Naredite se na D^Oro L ~:l V prihodnjih dneh bo Izfeei kol ^r>kl zvezek Dcbre icr-ji^j moderni roRiAn i, . ^...^.o-nemžlce pisateljice Catrine KolJindo\r »Charutra Torresaifi«. Rcman trt ena naj::- m« Vb tnjlc, kar Jih Je izftlo v zbirki, la erui na ta. Is B to knjigo se prtfliM prvo letoiaj trn l-nje" knjižne vr-te DK, z*to vaj vabimo, da »e r . o-eke na to zbirko ali da obnovit« naroČilo <£& p. vo će mletje. V ZDirkl !rtd* v«ak mesec en roman, mesečna naročnina pa mah: a) za naro ni«it. ki va obenem naroćntki »Jutra« ali »Slovenskega Nareka«. 2S Ur za bro Jrano ln 52 lir za vezino knjigo; b) za ostale naročaflu 30 lir za brožirvno in m lir za vezano knjljo. Naročnike sprej.m.a uprava »Jutra« Pucclnl-Je%a ulica 5. Prijav.i« m lahko t . T.*a Aiiujm »Jutra«, izven Ljubljane pa po po4tl. Držite se navodu iluzbujoćega crc.-.i.a: S tem, da si ga prevaril. ko 'te Je napotil v zaklonile, pa si mu ra hrbioro nisi ikodovaJ njemu, pač pa &e Liziko zgodi, rta ai siiodoT.il sebt. Imejte vedno r.a umu, da zaOii .lisce ni sme« tlice, temveč prostor — po ve« mi manj udoben — kjer je treba prebiti včasih eiolge ure. Zato skuiajmo ohraniti vsaj eno udobnost — čutoto! Dr K run \ atovec: 4t zori slovenskega novinstva V BLEI\VEISO\T UREDNIŠKI SOBI Skušajmo se za par minut poglobiti v Blei\veisovo uredn iko delo. Ko vstopi Blei\veis v svojo ureNoMc Novice 1845, 28. 1M >r>i* Novice redigire ich aber n'cht mer, sorulem kana wohl sag-en dasa ich dabei der fleiseigste arbeiter bin. Ur. D. I^ončar.« ,Dr. Janez Elei\veis n njogfDva ck*>a«. BleivveLsoT z o orni k. Str. 138/9. Stran 4 •SLOVENSKI NAROD«, pasasamajsat. lt. fefcnmrja lt45 Štev. 8. Ljubljanska nedelja ^ Prva postna nečesa Kurtnt je fcel leto* Fkuiaj neopazno pmim uaa, «vaj*>r ae - ... reševanju desk in drugega tezanega lesa. O Ljub.j^i,. je znnno, da si v Mišk. zna pomagati Takžna pc^uda je na primer v »kuhanjuc bukovega »jrlja, ki bo zlasti v pomladnih in poletnih mesec.ii selo dobro-oVčalo liubljanskm goanodinjam. G« Do-lenjskJ cesti so s: namreč otiarj; u.cdiii prvo kopo. kjer bodo pričele roretj fce pri. privijene lepe bukeve cep—niče. Za Ljtibranč.ine je vaina tudi druga novica o novih clajsavah pii ome Itvi porebe etetličnega toka. S tem ie zopet omogooe* no na dal nje tlvahno kuttairn« zvijanje. Gledališča je lahko pi Čelo z a. frnalnim up> izarjanjeni predstav S ncč. e »Poslcd. nji mc;V znova po-abaval 'jub^anslto gle-dalifiko občinstvo 7,a danes pop -l*r.c je * ii napovedan »Tajinhaussrc, za jutri v ponc-defj V pa svečana počastitev V Penucve. ga Spomina ob 20 letnic njegove smrti. Tu" smfoničnl koncerti «»e nadaljujejo in je spored torkova ga koncerta delno p svečar 50 letnici un-.ctr.ostncga delovanja in La tega ustvarjanja pr-anv r iki l inleJ Kn*r. in cere na nase i Me l nadaljnjimi žrtvami so B < ta TomSčeva ki ima hndo ooSl' dovano desnico 4S !etri že^e^nlčajr Mlbael HrroV-var z Reslieve 29 ki m^a rr^^reljcno d:s. nico 62 le*n: zvaničn.k Anten Cemazar iz I>ov M v Pel xi &'A k; ma ran'eno hrbts nico in 35 letna per ca Bcrta Slajmerjeva lz 3tnre:a trga pri Kočevju, Ki ima ranjeno hrbtenico. Vsi štirje so postali žrtev napa'la angl'-amo iskih .eta'c^v. ki so obstreljeval; petružk- vlak v katerem so se omenjeni voz.Li P^nicnci se zcL avi^o v tjubljanski boln šnlci. Poied!ca terja nove žrtev 32 letnn Fr-an-čdslci Gak tova si-je zlomila desno n gx> — 62 letna postrežn ca Ana Pavsičeva s: je pri padcu na pole '.onelin tleh zlomila levo nogo. - ?'A^a usoda le doletela or.4-Dikovo hčerko M.rto Jakop čevo, k je padla nn ple^enelih tleh ;n rtofeiala z z'om. ljcno levico. Ponesrcčenke sc se zatekle v lansko bolnišnico kicr ^e zdravijo tudi 35 letni Anton Frkonjn 19 letni Ivan Lnvrič 38 letni Anton Knrcn 17 lo!r: fcTer-tn t\mk in 41 letni Frnnc Straše* ki s: >iob;li občutne poSkodbe p*.i eksploziji, kotla na Miklošičevi 9. KOVTl STVARITVE FRANCETA GODCA Pozornost ljubiteljev umetnosti vzbuja razstava novih slik Franceta Godca v Znžkovi knjigarni Tc je že dnr^a zbrka CcKičevih najnovejših umetniu. S to kolek- cijo, dasi manjšog-a obsega, je ponovno potrdil sloves odličnega slitcarja. Sedanji Godcev pukaz nainovejšJi podob oo^ega predv&em krajinske motive poino jesen*. Najnovejša olja FraiK^^ta Godca poflACJtuJo nov uspešen korak v skrivnostno področje nenehnega iskanja po nekem oovcin in v^Ajem. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Ponedeljek, 19. februarja ob 16.30 operna pred- *>La.(.a. 3ia.ra pestra lz%en 20. ebletaica *nirti V. I^arme C-ne od 60 lir navzdol. Torek, 20. februarja ob 16.^0 dramska predstava: ?V>-iietinjl mož. Rtđ i->. Ob M ?b!etnfcl *mrti skladatelja Viktorja Parme Jutri v poiiede.jek 19. t. m. bodo HRaJalt: 1.) V.Parma: Medlgra iz opere Kseni.a< Izvaja operni orkester. Dirigent A Nefiat. — 2.) Spo-BSln k: jovor, govori ravnatelj Opt:e V. Ukmai.— 3j V. Parmo ve pe^mi. Izvajata V.Hevbalo.a ln J. Llpvi ek. a) Z^poj ml. p.ić.ca ... b) Po ledn a noć i pe^iiirev A. Aškerca), c) Dvotpev iz cDerew ■ Nečaki. Pri kilavi-;u 3. Hutad. — V. Parma: -6uar» pivem:. ITianTatičca romanca v enem dejanju (3 slikah). — O ebe: Kralj — Janko. Kr.i-ijica — Bukovćeva. Puž — čuden. G.as za ocir m — Kako.ec. Tir.ger.t A. Neffat. Rcssiser m koreograf P Golovin. Scena: inž. E. Franz. Kostumi-J. Vilfanova. — Ca*: Srednji vek. Kraj: Kraljevski grad. Odrtaj"!Ska skupina -Indransko Prfmorje RADIO LJUBLJANA TifS fl.ELJEK. 13. FEBI:LARJA " ( t 0. Poroćila v nemščini. 7.10—9.00: Ju-'.. i - mcert. Vmes od 7 3j—~ 40 poročila v riov „t ui. 9.00—S.10; Poročila v nemičinl 12.f0 do T2.30: Napoved spoj i. natti . ^^da:. k: koncert. 12.30—.. Pore c.u. v tul m. poročilo o p: iJaai. por*, a v slov:i?č\in. 12.45— *4«0" Balonski orkester, vodi A. Dc;m*ij. 14.00—14.10: P_>-roči.a v nemščini. 14.10—15.00: v akemu neKaj. 15.0.^—17.00: O rednjl l. m *po:ed i prenos). 17.00 do 17. s. Pcroćlia v nemščini In slovensčm. 17. 5 do 1S.30. Pisano polje daj ž.dane vo-je (prenos). li.^J 13.-'3: Glas.ena m dlgra. 13.45—19 0j: Siga' s en cde. Fian Lipan: Vesele ljubljanske slike. i:'0?~19 3d: Sramel »S:irje fantje«. 19.30—19 <3: Poreč i a v slovenićiril. 1^45—ovrduje teritorialne spremembe brez p r stanka narolov. Arabske d žztc sc fco"e za svojo ncc^v'sro3t S'OcJtfrObn, 17 febr. Arnb?ke dr?nve se bodo o'.daijile od vsake tuic sile. k; bi ovirala neodvisnrst katerega koli arabskega naroda, je izjavil e^iptski zunanji minister po po:cčilu »Aftcntidnirir-ena« iz Kaira kot preasednik trenutno v K Mm zborujočega panau rb-.ke^a kongresa Ta izr^k mnramv tolmačiti z'ast kot s\*arilo de Gaullu glede na razmr« e v Siriji Ako b h tela Fran-r'ia ovirati popolno neodvisnost Sirije in Libanona, bi to izzvalo proti niej sovražno obnošon e vseh ambslcU] držnv Panir^b-sk< konfrros je sklenil naj zastopa Pale stlno r>c«seben'' lelegrat, ker prrdatavl^a palestinski prrhVm eno najvažnejših vprašanj na pogajanjih. ZHtcnrJ!~t2V oi 18.25 do b.$& »Cundcr bunder nikdar s:t • . .« T k... t k .. tik Icsplja voda .z pipe ▼ škol ko Cofe^KJar se grab* za lase v svoj: ncrvoznosti. gospod nja ga pa m:n »Hočem, da im.imo vedno svežo vodo, zato mora iz pipe vedno teč. ali kapljat:. RAZMIŠLJANJ K POTRATE: »Bravo, zo-podmja! će bi iz vseh pip v Ljubi jam cur a'o. bi izteklo v enem teiu okro° 2 milijona m* vode. kar ptedstailja vrednost 2 400 000 tr. I od*, ai »em zi.do voljen z manjšim dobičkom f-eč?*. opuzo vi.nia so dcgr.aa. da deiansko 'z'eče iz pip letr.3 800.000 m* vode r^reveč. kar pr H ino odgovor ja znerku i miijona in Gospcviin e. najlepša nvćJa.c Boj POXRATI! France Ločcar: V semi planin »Saj se bomo zdaj vsak dan videli,« je dejal Rutar. Tudi liutar se je kmalu poslovil. Košir mu je dejal da naj se se oglasi. >Uorn že še prišel, a zdaj imam dokaj dela. Ko bo sncždo, bo več časa; bomo vrgli tarok« Ko je Rutar c-dsel, je KoSir zadovoljen zrl za njim. kajti siečn^a se je počuti, ker je sklenil z njim prijateljstvo. Zamislil se je v Rutarjeva zla dejanja. Strah ga je obšel. Zdaj bi imel večje priliko maščevati se nad njim! Da b! mu uničil otroka aH celo ženo! Zamahnil je z roko in vzel otroka v naročje, da si je pregnal hude misli. Rutar je priSel nekega dne h kremarju Vprašal ga je, ali Se drž jo njegove besede, da nima več vstopa v krčmo. Krčmar se )e nasmehnil: »Tisto ne drži več? Se dobra prijatelja si bova postala, če so te v Ljubljani kaj izuč li.c »Ha. izučili pa! Zdaj sem šele pravi strokovnjak v vseh ozirih. To t! je visoka Šola!t je odvrnil s skrajnim cinizmom. »Da, visoka- Sola. za tipe tvojega kova!« mu je odvrnil, ker je dobro razumel srn del njegovih besedi. »Jože. nikar me ne izzivaj, da te ne bo bolela glava!t »Nič te ne izzivam, Rutar. Pravico sem ti povedal!« »Ne klepečl ln mi prlnesi liter v'na!« Je prekinil Rutar prepir, da bi se ponovno ne znašel na cesti. Krčmar mu je prinesel vino, a se je ta- koj odstranil. Rutar je gledal za njim ln si govori: >ObčuUi boš, K^ga ai razzuaili« ri-uLar se je eeznauail v ^u.poru z nekim peko.skiin p^w\cniicoin. Tri tedue za Ljim je pnsel v Slednjo vas Ln vprašal Kičniarja, Kje je pri Kutarju. Ltomcmia sta se v zaporu, da bo prišel k njemu za hlapca, a inapčovskega deia ne bo izvrševal. B.l je pravi kriminala tip. Po rodu je bil ltanjan, pristojen pa je bil v občino Rakek, iz Italije so 0a ugnali. Z Rutarjem sta živela domala v brezdelju. Rutar je na prijateljevo Zeljo piejsujo uckJo odslovil, ker je bila prep.š.cna, in pr peljal dve drug* pokvarjeniu k hiš*, da sta se zabavali z njima. Postala sta nekaka konjska prekupčevalca, Rutar je prodal Konja ah itravo. a čez teden je dobU že drugo in jo spet prodal. Prodajal je zmeraj ua domačem trgu, a kupoval je drugod. Izginda sta za kak tedan dni in pripeljala sta konja ali vola. Kje kupuje živino, m nihče vedel. Vasčani so si šepetal , da nekaj ne bo v redu, kei jima ni nikoli zmanjkalo denarja. Ko je zapadel sneg. sta domala vsak dan prišla h Kcširju, da so vrgli Larok. Kmalu pa je spoznal, da sla oba spretna goljufa, ker je izgubljal dan za dnem večje zneske, kljub temu. da so ga šteli med prve taro-kiste. Zato jima je nekega dne prav odločno povedal, da ne prime več kvart v roke. kvečjemu v krčmi, a še tedaj da jih ' bo metal le v očetov aii krčma: je vi družhi. Spoznala sta, da ju je razkrinkal. Odtlej nista več prišla, 17 Devetnajstega marca je krčmar praznoval svoj god. Vsi Jože ti so se zbrali pri njem. Tudi župnika. Kcš rja in njegove ženke m manjkalo. Le Jernej je odklonil vabilo in ostal doma. Preveč uonro je pozuai Rutaija. Na moč previden pa je postal, ko je dobil Rutar novega hlapca. Koš r je prinesel domov vino za očeta, ki mu ga je dal krčmar. Začudil se je. ker je sedel oče pri oknu v te: m. Prižgal je luč ln vprašal, zukaj sedi v temi. Oče je za hip molčal, nato pa je stopil tik sina ln dejal: »Naj bo, ti bom pa povedal: Dva meseca potem, ko je prišel Rutar iz zapora, se mi je sanjalo, da je pr šla tvoja mati k meut la me dodobra it:esia! Dejala ml je: .Jernej, na moč budno pazi na najinega srna, ker mu preti nesreča!' To un je le^ia tako odločno tn svarilno, da pi.čakujem vsak trenutek, kdaj se ti bo pripetila nesreča. Toda tudi brez materinega svarila bi čuval :n nadzoroval Rutarja. Ti ga še ne poznaš!« Košir je ugovarjal sanjim. Povabil ga je Se enkrat, naj pride h krčmarju. a on je odklonil. Takoj ko je odšel sin, je zopet ugasnil luč in pogledal puško, ki Jo je imel postavljeno med oknom ln zagrinjalom. Trdno je sklenil da bo trkoj streljal na Rutar ja, kakor na za)caf če se bo pojavil 1 bližini hiše. Koš r se je vrni! z ženo šele po pet! uri Krčmar je bil razpoložen, da malo kdaj tako. Toda komaj je zlezel v posteljo ln se nI zaspal, ko je žena vsa zmedena kriknila. »Jože. vatam! Tatovi so bili v hiši! Ves denar so nama pokradli!« Jože je. dasi zaspan in zmeden od pijače, hitro vstal in sled 1 teni k oknu. ki je bilo strto. Nato je Šel k omari in prebledet. »Le poglej, ob vse sva prišla!« je jokala žena. »Sreča, da imava večli del naložen v hranilnici,« je vzdihnU Jože. Takoj je pogodil, da je vlomilec Rutarjev hlaocv., ce Ui,..u ttutttl 4kUu pislov vmes. »ih^eu Leni ko smo se zaoavali, je viag vlomil:« je ugotov 1. del je laKoj k orožnikom in jim povedal sv^je mnenje. OruZiUKi so lakoj are m ali iuupca in vse prei tn njegovo šrljlvrst. Po re 1 pravljicah nafaže sp-7nn varno njegivo miselnost in njegovo dušo. Z^:.3vir,a črnila Iz z0vi ne je razviano. da ao črnile upoiab.jaL na K tajskem že v z6 stoletju pieu Kristusom. NeKako v istem ^a*. So ga poz. Ai. tudi v staiem Egiptu Seveda n: biV usio Crn,ko taKsno, kaKor tta imamo i-anes. Za izue.ovanje črnila ao Kitajci ln Egipčani upuiabijaii v pivt vrati »aje Cr* a>, p.ecej poo>obao d on~3 jemu k. ga u^o> u?e-jo iZ aiasi« vji šišk se rfe pv,av v 2 stoletju pred Kristus.m, ko je uekdo 'z Bizanta za>_ei z-e*ovati poitD.io vrsto tCl°-'-čine iz Luastovio š ša. Katero so pote.*, v ČJiiua.je večj. men uporao.juii za p sanje i'u-Kiao crnilo no lz eicvaU tuu. ste, u tu sreanjevškj me ihj in so »e nj.novih receptov drzaL vi>e Uu 19 suiet,a. Ko so kemiki koačao rešiu vpi j.s*^js piaa uega crnila. Vsa* pimen človek ve. ka-^šn--" mora bit, Črn.lo. aa je aooio lAora b.ti predvsem takšno, da iepo zaiivu pero ir. ne sme ao v či"u;in.ku piehuro pc*»uo t. a.i zv-d.u.u. Ne sme oit* t»tKo io^ko. da bi p eh;tr bao a peie^a in aelaio pacKe na pap.r.u. D. ro črn;lo, ki se p~p r^u ureveč ne razi va. ki ae k,ari peresa in p^ava « njim cm zmeui mu čez več let, u^to ki o'a Lz<.e.ujejo tz hrastov kh S ga. ka: osuo oj SeKe vrste Kisiine. k j; pn-obivejo iz rjJa Največ tan.na vseDujejc š.ške fuasia, ki raste Kiajs^em Te š ške majo oo'i-ko češpelj Nič siabs. n *o plodovi, ki }.h daje :aponak; hrast. Tat.ma vsebuje oo 40 80%. Pr. tzdeknanju pi»aJnega črnila t« tara-trjh aisk »a twsi pravi kem^m proca«, s katerim sc se razn; ućenj?k: dosti u*var iab. preden so mu prši do jedra B lo "K treba precej po^rpežij vost Tvornice črn: la so prav kakoi kakšne kem.ć«-je deiav n.ce. Z Z3 Co 30 icmttii nrbeneja prepira Poglavar nekega cumjskega plemena *• Af.ikj Aivana Kosa je pre^ eti huao zbo lel ra očeh Skoraj dve leti ;,e bil te slen nato ae je venaaile odločil za operac jo Zdravniki v Durbanu. n katerim se je zatekel, so ga c per rali :n mu vr ili vid Ve* srečen se je Kesa napotil domov a svo jim 24 ženam tn 32 otiokom. Pred odh« dom »o ga ziravn-Ki vprašaii al se niso morda v času, k; se je «v » aav:l. njegov* j žene med seboj kaj preveč prcpiia!**. Poglavar jim je m.rno odgovor.*, da sta ona a 1 dve žen-, dejansko res veliko z><* aa moža. med tem ko mož 20 do 30 ž*»:» č sto lahko pre asa. ker ae žene meds* bojno prepirajo *n delu ejo ^a mot- Kot st.elcvod. iLaako vam rečem za. sem src. če»n raož katerega tudi ne terco nobene skrb:.« je nag.as 1 culuisk« j>os:lavar Cešitev zlogovnee št. 5 1. Luc fer. 2 Jcrho. ^ Uranus 4 diamant, ti. Mara Fužina. 6 Tavčsr, 7 Velesovo. 8 Obomov. 9. Ha b. 10 Valjhun. U Amo 12 Livtus 13 ntemat. !4 Sav nja. 15 tr eder 16 Ari<*to. 17 Radom, 18. Orlje. 19. Vaitgar. 20 Ecce homo »Ljudstvo hv*h «taro ▼eru, ntMO, staro roMOoNtco «ro»T>->d nj-uko. išiem 2» ti ko j De-bcUk, T*vćaijeva II Hl. 293-la POMOČNIKA Tisirsltrs •prejme t knj sa pohištvo Mr . k J žat Ol nee Ločn karjeva ulica 7. 306 1 KUHARICO. eamost.Jno 1otro za s;o5ti-nišiio p d Jetle «prejmer© takoj lahko Je st-irejša Na »lov v Si' N»rodu 327-1. POcTRF-»N7CO t*fti»T s v-ik d-n od 3 ure da-Ije Naslov v Si N • dM 331-la Sl.UrO išče fprce. J~k trgovina v rred?n mc*ra Nxsloy v Slov N»-*xlu 339-1« Službe išče vtoiitfi ncA s sni- njem mm't'nt. *će r>n merno *!užbo Pon»idhe Jutru p->đ »Veči tm pr-ksn«. 320-1 URAPVK veSč nem^k-- ^a Jezik- r^e ^lu^.bo 'Vnbe SI Narodu -Ur ida X*. 333-1 WAJTJfCM c p'a^-o «prej-•ne S k«, d- An?eij plf ?Vtivo sobo- ln črko-1 ^-a -vo. Gcsporre^k^ c 4t 12. 322-*? KRO TA *KFr A VAI^TN^A j>rej-ne prvov-^-ni 'cn NjsIov r SI. N - ?or ko drlo. 200 x 90 in ceiuiodno pun*k~> 30 cm v 1-oko prodi m Nv'ot r Slov. Jf jj-odu 292 6 DAMAST. beri e rož --t-m orn-m^V^T. p ed vojni. 140 em * nn* ah mkp Schrotl prodvr aH »>menj-m 2.1 dober p em g Ponudbe Slov Nar«>du pod ■Dirnut 294-6 POSTFIJO. rabljeno tn dv^ -tola p'odifcr. Oj-ei m-d 9—10 uro Na< >->v ▼ Slov Narodu 296 6 PLINSKO PEC. skordi novo prod m OTlt-d t: Zjutraj S"> *>10 Ure Ni -Ic-t » SI N-r-du 30r!-e TIEKTRIČNO PE*" prO lun ob d«' vn klb — A---rtinOo, M 31 «-6 VOTT'EK. globOk skoraj nov m «': za-menjam PuajIJev« 17 324S Ztogovn'ca štev. 6 a — ba — bar — b!r — bra — ci — Ca — Cio — ču — d — do — dar — e — H — fa — ga — gp — grad — j»u — m — a — K — ka — kar — ko — kva — 'an — !cn — Kn — lin — men — mm — na — ni — ni — nja — nje — nor — o — o — o — Ov — ra — raf — ret — n — rd — ea — sej — sla — sta — stri — stru — ško — ta — tar — ti — lak — va — va — vc — ve — za. Ir teh zlooov sestav" 20 be^ed * pomenom: 1 Jurčičeva pove^ 2. glavno mesto srednje-evropdEre države. 3 Tavčarjeva novela, 4. mesto v Palest n, 5 mesto v Gorskem kotam, 6 jezero v Afrk: 7 reka v Sibiriji. 8 gora nr» Koro kem, 9 izumrl germanski narod, 10 s»k>-ven fei pes: Ik m naatelj (u. 1923). II. trg na Gorskem 12 Gregorčičeva pesem 13 p'a-n na v Tri^lav.-kem pogorju, 14 država v fužm AmcT'ki. 15 p'oAčata posoda za tekočine 16 mesto na Snsn^kem. 17 reka v Ba!-tij^'u morje. 18 evromka država 19 tali ari •ski »iikar (u 1520). 20 mesto ob Volgi Prvi dve črki vmke besede rvfsaome bfaoe povedo c;tat iz Sch;Tlerjeve Psami o (»QJ* vsija sa m flasbaV) ČEVIJE, žen-ke. st 35— 36. podam Naslov v S* Narodu. 308-« J--NE2KE *'ct « 1 par m>'kh v brem rt nju N:» ogled la pr'J-znostt v tnpovini »Peko«. Srl-n-burgova 4. 310-6 BLAGO. predvjno — iportno vuneno moško obh-ko pliAć. 2 80 150 siroto pod>n. Nj-^!oV v SI. Narodu. 311-6 KOŽUŠČEK, b'-l s mu-fora v re'o dobrem stanju. Bi 4—6'o-tne^i "tro-ka. p-ndam N- n*»'ed v Tjevst koTi 19-n. d^-vo 313-6 JCLAMO rn «FNO pr^"t — Mi lov t Jutru 315-6 *»L'N*KO. por***' »n-Pto ■>'i>Mnn aa d~k<">r c Jo ali ig^afo. p o* m •1 n-k^ cesta 15 — TV topnlASe vrata 6 316-ff OBI rvo. I«t>o moško zi «reč '-pe dnmrke eevite »t 39 ln «vetl« u "4«*n-rK»m«ke rokvce v-e »ro e-m^-niMrn a o o*t "Tr "-10 ti-" N1!-;lov v Slov N.irodu •»Ol » FT» M»taw"0 ^ X l«o •f.i-t-r>> m o-»'-J T Tdril kl 14-1 3 9 6 KOcTrM, te^ri-m r -v*v*v~!nO— IfV *9' IttO oMern tt»A ~^*->- v© O' d m Zr'-1k e 5-1. n-tdctr levo 3*M 6 •> f m^r- novi /p' .,,fsi<«h" I r>m*-**n. — r>-t-~~<1 m vi««ko g t wJn«j»» rA r-n^-Til-*dan«lrf »"'-»n n»a--m Ž—^ '** t-ttip- nt-Ti a* rr-'no •~i'*> n% h>»% šn T? w»v v -R-tnovnovi u!ie P r*r* d-«o 277-6 *-^w ■y\ tT,-n-t»\»i ■•»»»it n» *-Vi»r av -t4-f»-^t 25. Kn*ev"'Kv %t VI 24^-6 »'Ol VO *»»tr» *i«-»kn <»•». »to *■> tv»**» - Ne f^e Ana. Polskova 7» rr>v ? v *-r»~-» ?«■- '-t *t-r«-«-» l*"«*!'Wi pr<*«-»-«?-- ^hmkj ee t- •*» jj^r^^a^ 33"-^ r ^---I o ryr |Tri iT*'**4 TV«**Vova> tl'te> 8 »aH tl:»*»» 4«Ti-« erruin n*ai i§fmm t Haj^Til-fi RADIO. 4cevni Magni-dyne prodam Božn i do dna. ee*u III St. 7. 321-6 Kupim SLOVENSKO tn tuje le poplovje ter ostale tzvu ne knj.ge n prevode — Kupuje Jinei Doli*o — knjt£5;»rna Strttrj.Jm-> — kup' K -nvr F nt skan ki 10 T7T nndsrr.. od "-10 d» 12 ure. 305-7 Kl'R'vo dobre fc»k vo- <1 »Preša« na S'-v Nirod 312-7 Fl.FKTPO^OTOR 1»'«— 2»'» k« z 2 800 atorattbV v-up^ Pil pi"' Clrtl ^;fka Jr-TlPjeVa 19 268-. rvoiA nek^» voe r»-^'>-vr-toe-r^jdne Naslov v S'^v N I"xiu 400-7 »rr»» o. m^'ko. dobro "hr»n1?no rn n oMr nii"'m n-"t v-dn^t ro-n^dbe »S! N-rr!o 8-i Z.'m-n'^ 404-7 Drvarje — d3lavce Za Izdelavo drv - pi ejme gozdarski odnek Sefa pokrajinske uprave v Ljubljani Pucc'nljevi* ulica 9 ipaiaia Pokrajinske hranilnice) Prav dober zaslužek v akordu Razne usodnosti: dodatna karta aa najtežje delavce, delno plačilo z drvml itd. am*awmmmmwammmmmmmam*wamammwammmm^awmmmmamammmmm VLO d'v»o^t.'»n'^v»nJ'kiO —» pod R #n I k^m konv-fo-trK> a vel klm vrtom z irr.r-n >-»m aa m n "4i> bf zu tra»v-J. prot do. n|n*iltj Ponvdbe n- SJ. N ir»od pod »Z» m RjSo Tin-':** umen ju m 2*H) K*n DRV e-mf"Wm Zn krompr at( knk'no drugT nr*->t v rd.no»«t Naslov v Slov. Narodu 289 ti oorrFRirE nf. t «tnu-Ctrje *t 41 42 7» en* »m 81 kur:VT ali p rtv vexS-nor t 0?l«-rf «*ut*ij 10 ure Naslov r Si n ■ rod«i 301 -8 VOZ'eEK. Fportni 'n 6 flT»el'«Mh n'*nćk. v«e 'eno predvojno, a-ime-njam a^ d'm**r.o kolo 8"tnto' »E'ma« aJ *V I--!»t» Ponudb* Slov Nt--odU rod »Volcit€ 304 8 PFR »O. po^t^ino aa mmj-m a m^v» *Vv Nahodu pod o..ra*-i« 286-20 EFML-IT^^E 8i ©bolovanje. Vev. Narodu pod »Mthirktci« 284 20 THEML-rSCE bi i tu vrO* in ee>te. aV>votJano »-> »♦»du-trilo. obertoio 5 do lo ooo kv m k-tpm Ponudb? nx Slov. Nirod pod »Tvorn ci«. 283-20 HItO b! zai me*ta. t prmerniml k1et-'m» po-^torl nm. čKco o'o-t ku-p m v zr»men-> d m 2 km«n' pnrcc-ll ter dop*i-e>.- do 500 000 lir ¥ *1> Slrvv. Narodu •Mrd^ni« 282-20 R'«0 v Rožn d 1 n — PredSrm^a ut ci. ve<-•tmovan'ko dono-no — pr d^m ai v lo ali himi bi is rr^t-i — Ponii'rb-> S'ov Narodu pod »T «-alke. ZSl 20 Vfi O 8 nTvrfnlm v-tom komfo tno v rraov-Jcem okratTi, t>^">'<«»-i t t-no lrur*m cr*-"*o "e dobim r-ka* t*~t»l»*tla — Ponudb- SI Narodu • DopJaClIO« 280-20 iti*0 +t *t-»nov*«j^ko — i r>*7o tTd*>bno. p^' t nut od T-mvaji v 3!*;ki ai merj-m r% vi»o kj~k 1 Pont'^b* Si. Narod'" rwvl •Po'etje«. T79-30 »OK*L zn p-od-!o c-pat •Vem Ponudbe SI Na--odu pod >Cop-jta«. 293-17 STANOVANJE enc««obn-» iepo. v nori hiti. a me-nj.im za dvosobno Pla Narodu. tcvl Na^lorv • B 323'il SORO, pr-»ano tU opremljeno, po m-inost a Tpor bo kuhinje Ice ni:rn.i ln s lldn« »?op . N'ariov v 81. Narodu 325-23i Razno PEKI. PO"OR! Pnprtv ljam pirne n nav dna peM ter r .iko r*t-, ku-r&ia lz iamot.i N.-oćil.i nedeMek in fo-e>k <^d 19 do 20 tn od 8 do 17 — k «neje m v»k d n •"'d 16 o 18 Ponovni pr-**«tek dela bomo ohtnv*-IL 335-iT Po dolgem trpljenju, previđena s tolaz 1| . vere nam 'e umrla naia dob*a žena la att. ctara mati. «e*tra m teta gosoa .TL sv 1 JAGODIC TttREZIJA, roj. VALANT tena vlakov od Je dri. žel v pok. žel piogreb đrave pokojnice bo v torek. 20. t m, ob pol 9. url e 2al, kapele sv. ADtona. k Sv. k-i^ ».. Ljubljana, Vrhovci. Radovljica. 17 februarja 1945. Ealojoče rodbine: JAGOniC. VALANT. BULOVEC, zemlja«; Scbrl'tlel ter - l'rej nje: Rudolf O z t m — rti* • Narodna tlakama A. O.« als Druckstelle - Za Narodno tiskamo S. d.« kot tlskarnarj*: Fraai Jeran — Ettr Sen InseratenteU verantwortlicb aa Ea lavtorataJ sat adga^araa: Uaaoaair VoUia.