Št. 23. V Ljubljani, dne 22. decembra 1919. Leto I. Glasilo »Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo". Inserati: 1 mm inaeratnega stolpiča stane za: male oglase.......K —'40 uradne razglase......» — -80 reklame.........» 1* — lihaja vsak četrtek. Naročnina: poletno.........K 12- — jMletno.........» 6' — ?M&mezna številka.....80 t ir ljudem na zemlji! J? - 4.J Naš prvi Božič. Celih pet let so narodi vesoljnega sveta tep-t«li Izveličarjeve nauke. Z gromenjem topov so /mdušili angeljske klice »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Zdelo se je, da so dobre volje ljudje sploh izginili ter se prelevili v krvoločne zveri. Nad zemljo je plaval črni angelj smrti, a Izveličar je stopal v mesečini po bojnih poljanah ter si zakrival oči in jokal, ker je človeštvo tako slabo razumelo njegove svete opomine »Ljubite se med seboj!" Krvavega klanja je vsaj v naši domovini menda konec, toda mir ljudem se še ni povrnil, ker smo še vedno gluhi za božanstvene nauke. Z jeziki se bo pelo v božični noči »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji", a v srcih ko gorela maščevalnost napram lastnemu bratu. Kjer ni miru, kjer ni medsebojne ljubezni, t »in ne more biti pravega napredka in sreče, -•»■liinavščina in svetolilinstvo je pri tistih, ki ponavljajo ta večer angelska voščila »Mir ljudem ■a zemlji", a v srcih goje strupene naklepe, kako l»i ponižali in osramotili lastnega brata. Neka stara božična cerkvena pesem se glasi: »Rodilo se je dete, za gospode in za kmete". Ker smo se torej kmetje začeli zavedati, da je Teveličar prinesel odrešitev vsemu človeštvu, Tsem stanovom in slojem, smemo in moramo se tudi oprijeti gospodarske in stanovske rešitve, »aše osamosvojitve. Rodilo se nam je dete v •bliki naše »Samostojne kmetijske stranke". ■Mladega bitja pa so se prestrašili Herodeži, ker se boje za svoje krone. Izdali so ukaz, da se mora to dete izslediti in umoriti. Ta hudobna ■akana se sicer novodobnim Herodežem ne bo posrečila, vendar nam kali slavnostno božično razpoloženje, krade nam zaželjeni mir in željo po medsebojnem življenju v bratski slogi in vzajemnosti. Herodeži nas zasledujejo sicer le s papirnatim mečem časopisja, s. kelihom strupa. A mi zavedni, neodvisni in samostojni kmetje pazimo na svoje ljubljeno dete ter ga hočemo braniti z lastnim življenjem. Ne mislimo ž njim bežati, niti ga skrivati, temuč pred njegove jaslice prižgemo žarke luči samozavesti in razuma, ki bodo vzele pogled zasledovalcem. Kakor vedno, smo vsi pošteno misleči kmetje še posebno v tem božičnem času' miroljubni in spravljivi ter iz srca želimo, naj bi prodrli angelski klici »Mir ljudem na zemlji" do vseli naših stanovskih bratov, naj bi jih pomirili in združili za skupno obrambo skupnih pravic. Medsebojna ljubezen bodi naša zvezda vodnica v srečnejšo bodočnost, kakor je bila trem modrim iz Jutrovega k Izveličarju sveta. Vsem tovarišem, vsem stanovom in vsem Jugoslovanom kličemo: »Mir ljudem na zemlji!" Premišljevanje samostojnega kmeta o Božiču. Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, tako so peli angeli ob rojstvu Kristusovem pred 2000 Leti. Svet je bil pokvarjen, sprijen, Ljudstvo je propadalo; vsled nemoralnosti je pretila katastrofa takratnemu človeštvu. Učenjaki so se trudili, najti izhod, rešitev propadanja. Izumiti niso mogli ničesar. Prišli so do sklepa, da za rešitev človeštva mora priti nekaj novega, veli- kega. V obupu in veri so postavili v Atenak altar z napisom: »Nepoznanemu Bogu". Prišel je Kristus s svojim velikim naukom bratstva, enakosti ter medsebojne ljubezni: »Ljubi svojega, bližnjega, kot samega sebe! Iu tvoj bližnji je vsak človek". To je in ostane večna resnica kot podlaga miru in sreče. — Človeštvo je skozi ves novi vek do danes deležno blagoslova onega nauka, v kolikor se je vpoštevala oznanjena resnica. Kadar so rodovi pozabljali in zametavali nauk bratstva, enakosti, medsebojne ljubezni, sta ginila sreča in mir. In zakaj ? V človeštvu so se povzpenjali posamezniki do moči, s katero so tlačili in izkoriščali bližnjega, jemajoč mu s silo pravico do bratstva in enakosti. Posamezniki v narodih in državah, M so s silo in krivico podjarmili in tlačili narode, so bili vedno nesreča za človeštvo. Brezmejno častihlepje in samopašje je vzdrževalo krivico nad pravico. Krivica, ki je pogazila nauk o bratstvu in enakosti, ustvarja in vzdržuje višje sloje, da tlačijo nižje. To razmerje rodi sovraštvo, prepir in vojske — jemlje mir človeštvu. Ravnokar smo prestali grozota svetovne vojske, ki jo je ustvarila opisana krivica. Trpeli smo grozno, telo in duha moreče čase. Pet let'' Pet svetih dni in svetih večerov smo trpeli raztrganih, trpečih in brezupnih src, ločeni od svojil dragih. Minula je grozota, ki je uničila milijon« nedolžnih ljudi, onesrečila tisoče in tisoče nedolžnih družin. In še zdihujejo naše žene i* naša dekleta po svojih dragih v daljni Sibirij\ Turkestanu in Italiji. Vendar ob šestem Božiču se je vrnilo vsaj upanje na ureditev ostanko-«, na upostavitev miru in reda. — Ljudstva sO pogazila, razbila prežečo pošast, ki se nam je Na božični večer v tujini. Pohajal je po mestnih ulicah s počasnimi, lenimi koraki. Kaj bi tudi hitel? Nikamor se ■u ne mudi, saj niti ne ve, kje bi se naj ustavil, 1« mu postanejo noge trudne. Ubog dijak je iz daljne Slovenije v velikem, brezsrčnem, tujem mestu, brez strehe, brez svojcev, brez sredstev. Danes, ravno danes, ko ob-kaja to veliko mesto najkrasnejši dan vsega leta, ko bode vzplamtela prava sreča iz toliko sto-lisoč src, je moral zapustiti svojo mirno sobico ia iskati drugo stanovanje. Iskal je vse popoldne zaman. Vsakdo je premeril njegovo borno ebleko ter mu zaprl vrata. Bolela ga je, da mu niso nikjer zaupali. Zaničljivi pogledi so ga užalili v dno duše. Ni se mogel več izpostavljati ljudski zlobi. Hodil je le še po mestu brez cilja, brez namena. Mračilo se je. Temni, megleni popoldan se je umikal vedno temnejšim sencam. Skozi visoka •kna se je jela sipati luč svetilk na vlažne ulice. Pred večjimi prodajalnami je bilo svetlo kakor podnevi. 2ar uličnih svetilk je kar bledel pred tem svitom. In pred vsako teh prodaialnic je stala množica ljudi, ki je z žarečimi očmi gledala vse to bajno bogastvo. On pa zapuščen, brez svojcev, brez prijateljev in znancev, brez denarja in brez kotička, kamor bi položil trudno glavo. Tudi obleke nima, ki bi ga varovala pred mrazom. Mrzlo je bilo. Veter je najprej polagoma, a vedno ostreje pihal. Naletavale so kapljice, ki so ga zbadale kakor igle v lice. Mraz mu je stresal ude. Privzdignil je ovratnik suknje, potisnil klobuk na lice in hodil dalje s počasnim, lenim korakom. Vedno manj je bilo ljudstva na ulicah. Le tu in tam je hitel še kdo z božičnim drevesom k svoji rodbini. Osamelost se mu je vedno huje zajedala v srce. V praznih ulicah in v vetru je delovala samota z vso silo nanj. Solze so mu silile v oko, solze žalosti, ki jih ve ceniti le oni, ki je kedaj bil popolnoma brez strehe in zapuščen od vseh ljudi in sveta. S kapljicami so jeli padati sneženi kosmiči, najprej redko, a nato gosteje in gosteje. Kmalu je bil ves bel. Tesnost ga je v tem nekoliko zapustila in nehote je pozabil na svoje gorje. Spomini so se mu vračali, spomini na boljše čase, ko je še kot gimnazijski dijak pri svoji materi užival zemeljsko srečo. Poklical si je nazaj v spomin vse tiste trenotke, v katerih sta si stavila zlate gradove v oblake, si slikala bo- dočnost v prelepih barvah. Nazaj, nazaj v deželo sveto ... Oh, prepozno, prepozno. Nevoljno se je odvrnil od svojih misli, vsafi spomin preteklosti ga je napolnil z nemirom, a bridkostjo. Bilo je enajst. Truden je bil, grozno truden. Poldnevna hoja mu je vzela vse moči. Ko bi smel nagniti svojo glavo, vdati se okrepčujo-čemu, brezskrbnemu spanju kot nekdaj... 2» zopet spomini in ž njimi žalost, obup. Veter je še huje bril, prav do kože je prodirala mrzla sapa. Nemogoče je bilo, dalje prestati zunaj. A' kam naj bi šel? Hodil je v enomer naprej. Naenkrat ga je ostreja sapa vzdramila iz misli. Stal je na mostu. V cviljenju burje je bilo slišati tajno šumenje mogočne reke. Nagnil se je na mostnico in gledal v tisto črno vodo, na kateri se je bliskala svetloba svetilk. Glasovi pod mostom so bili vabljivi, tako milo je bilo to vrvenje in šumenje, kakor bi tu doli tekel mir in se gnal po široki strugi, pokoj za vse, za nesrečne in bedne, za vse, vse. In njegovo srce je hrepenelo po tem pokoju, ki je bil tako blizu. Stavil je roko na železno ograjo, a hitro jo je umaknil. Ograja je bila mrzla, da mu je mraa Moč stranke se meri po številu naročnikov na stanovski list. eliti, tlačiti, izkoriščati in zaničevati nas, tega ne bomo več trpeli. V sedanji veliki dobi, ko je naš kmetski narod stri okove tujih mogotcev, ki so ga tisočletja oklepali, se ne damo vklepati v verige domače gospode. Prosti, svobodni hočemo biti na svoji zemlji, katero močimo s svojim znojem, sami svoji gospodje. Prosti suženjskih okov drugih stanov hočemo spoštovati zakone, katere bomo sami sklepali o sebi. Nikdar ne bomo trpeli in spoštovali zakonov, ki jih sklepajo drugi stanovi preko nas, sebi v prilog in za nas krivične. Čutimo se dovolj močne, da se ubranimo krivice. Naša armada, katero smo stvorili v kratki dobi, je zdrava-, čvrsta in neomahljiva. Bojevniki smo prežeti samozavestnega duha, pripravljeni na neizprosen boj proti vsemu in vsakomur za obrambo svoje svobode. Vsi viharji zlobe se bodo razbili ob trdni skali naše kreposti in odločne volje, izvojevati in vzdržati prostost, svobodo in veljavo kmeta. Božični pozdrav pošilja vsem bojevnikom „Za Staro Pravdo" Matija Gubec. Dr. Brejc — kmečki prijatelj. Ko je bil navdušeni pristaš Slovenske ljudske stranke gospod dr. Brejc še deželni predsednik za vso Slovenijo, je marsikateri kmet mislil, da mu bo ta gospod morda vendarle kaj pomagal. S takimi upi v srcih je nekega dne prikorakalo na deželno vlado zastopstvo neke dolenjske občine. Po dolgem čakanju so uboge kmetavzarje vendar spustili pred gospoda doktorja. Kmetje so mu potožili, kako izginjajo vse kmetijske potrebščine preko meje. Dan na dan lazijo okoli razni krščeni in obrezani židje ter kupujejo usnje, železo in sploh vse, kar je dobiti, ter odnašajo nakupljeno na Hrvaško, da odirajo tam hrvaške kmete. Tako je izginilo vse in kmet bo skoro moral hoditi bos in nag, želez j a za popravo strojev in orodja ni nikjer, delovnih konj mu kovač ne more več podkovati. Prosili so deželnega predsednika, naj kaj ukrene in naj tudi poskrbi, da bo dobil kmet svoje potrebščine po zmernih cenah, Eer današnje draginje ne more več zmagovati, če svoje pridelke še tako podraži. Gospod deželni predsednik se je nekoliko za-rrfislil, potem pa kmetom nekako takole nas-mignil: „Ako so vam razne potrebščine predrage, jih pa nikari ne kupujte", nato jih je milostno odpustil in jim želel srečno pot (v tisto mesto, ki se mu pravi Kmet-berač). ' Ta gospod deželni predsednik je bil eksponent Slovenske ljudske stranke, katere privesek je od njih tako hvalisana in priporočana .^mečka zveza". načrt izvoza teh pridelkov v severne države. V svojem govoru sem omenil, da za racionalno obdelovanje zemljišč ni ravno treba velikega posestva. Povedal sem, da vzdržujem jaz družino dvanajstih članov na desetih oralih zemlje. Poudaril sem izrečno, da delam to z vrtnarstvom, ne da bi se vzelo to v poštev za splošno merilo, ker vsi ne moremo biti vrtnarji. Minister je »a to odgovoril: „Razumem to I" ter tolmačil Srbom besedo vrtnarstvo (baštovanstvo). S tem sem hotel priporočiti naše ljudi, da bi sei čim preje uredilo naseljevanje v Bački in drugod v Srbiji. To bi bil torej moj greh in zločin nad našim kmetom, o katerem bobnata „Slovenski Gospodar" in „Domoljub" od tedaj dalje skoro vsaki teden. Ko sem končal svoj govor, je prišel k meni poslanec SLS., predsednik društva »Kmeč-ke zveze", Ivan Brodar, ter mi h govoru iskreno čestital, torej kot kmet odobril, kar sem govoril. Ce bi bil moj govor namenjen v škodo kmeta, bi poslanec Brodar, ki je sam kmet in še od njih (»Domoljubove" in »Gospodarjeve") »Kmečke zveze> tega ne storil. Dodatno: V »Slovencu" z dne 12. oktobra 1.1. je pisan članek, v katerem se priporoča, nai se pošlje naše sinove v tuje države poučevat racionalno obdelovanje zemlje z namenom, da bi se vzdrževale naše kmečke družine v Sloveniji tudi na malih posestvih/. Torej pošiljanje naših sinov v tuje države za. drag denar, to je dovoljeno doseči, a kar sem jaz navedel, da že delam na Štajerskem, tega pa se ne sme upoštevati, ker jaz nisem pristaš stranke »Domoljuba" in »Slovenskega Gospodarja". To je delo za kmeta naše strastne strankarske politike, če kdo hoče kaj dobrega, da ni pristaš one stranke, tega ubiti, uničiti, ker če bi s svojim naukom res koristil ljudstvu, s tem trpi njih stranka. Kmetje, spoznajte hudobijo teh ljudi, katerim ni za drugo, kakor da delajo med nami | zdražbo in prepir, da nas le »komandirajo". Oni, katerih poklic je oznanjevanje miru in j ljubezni, mahajo na shodih z umazanimi cunja-i mi ,,Domoljuba" in »Slovenskega Gospodarja" ter kličejo maščevanje nad mene. In zakaj? Ker j sem hotel ministrstvu prikupiti naše Primorce s tem, da sem povedal kaj znajo. Da bomo kot pridni vrtnarji-zelenjadarji ter zavedni Jugoslovani državi le v korist in ne v napotje. Ko bi se to izvedlo čim preje, bi odpadli milijonski stroški za vzdrževanje beguncev. To je bil namen vse akcije. Prepričan sem, ko bi bil jaz pristaš njih stranke, bi me povzdigovali vsled mojega govora v deveta nebesa., ker sem pa pristaš stranke, ki hoče kmeta popolnoma osamosvojiti, bi me radi pahnili na dno pekla. Kmet, spoznaj resnico in misli sam s svojjo ivan Mermolja, posestnik v Pesnici pri Mariboru. O kmetu Jamniku. rogala in režala, grozeč vse uničiti. Pet svetih dni in noči je grozila vsepovsod, kamor smo se obrnili. Možu in mladeniču v strelskih jarkih, podzemskih rovih, v snegu, blatu; in tudi onemu doma, da ga še pokliče v smrt. 2eni, dekletu, deci z duševnim in telesnim trpljenjem gladu in pomanjkanja. Celim pokrajinam v begunskem pregnanstvu. Ljudstva so pošast razbila ali še ne uničila. Posamezni sloji in stanovi hočejo dalje obvladati maso (množico ljudstev), jo izkoriščati ter vzdržati krivico nad pravico bratstva in enakosti. V naši novi zaželjeni državi bi lahko zavladala takoj sreča in mir. Pogoji za to so dani. Brezvestni ljudje se pa z mirom igrajo, krešejo nevarne iskre. Te groze vsak hip užgati požar, ki bi nas medsebojno uničil. Brezvestni nizkot-tieži grabijo in kupičijo bogastva, izkoriščajo bližnjega do srajce, do golega života; med tem ko se sami kopljejo v razkošju in izobilju. Drugi brezvestneži, posamezniki in gosposki sfanovi, se borijo in rovarijo za vzdržanje oblasti, in nadvlade nad nižjimi. Ti nižji smo pa še edino mi kmetje in delavci na deželi, ki obdelujemo zemljo in se živimo od nje. Nam preti nevarnost, da nas pogazijo višji, ki hočejo še danes z vso odločnostjo zavrniti načelo bratstva in enakosti. Zgodovina nas uči, da vladajoči niso nikdar prostovoljno popustili svoje oblasti nad ljudstvom in tudi zdaj ne bodo tega storili. Mi kmetje in delavci na deželi moramo si to svo*-bodo sami priboriti. To moremo storiti v naši enotni organizaciji »Samostojni kmetijski stranki". Z združenimi močmi v enotni stranki na deželi bomo izvojevali večno veljavni Kristusov nauk: »Ljubezen, bratstvo, enakost". Za ta načela bijemo hude boje, ki bodo trajali več mesecev, v svesti si, dai pravica, ki je na naši strani, mora zmagati. Do prihodnjega Božiča 1. 1920. mora zavladati na deželi pravi mir. Iztrebiti moramo iz dežele stranke gosposkih stanov, ki hočejo vzdržati svojo moč in oblast nad nami z gnjusnimi lažmi in obrekovanji, ki jih trosijo dan na dan v svojih govorih in časopisih. V boju za ta resnični in pravi mir kličemo na pomoč vse one, ki so dobre volje. . K Kaj hočemo? Mi hočemo, da oblast, to je vlada Jugoslavije, pripade nam kmetom. Mi tvorimo in vzdržujemo državo. Drugi stanovi so tu zaradi nas in ne mi zaradi njih. Kmetski stan, ki je najmočnejši po številu in kreposti, se ne more naslanjati na druge stanove, da ga bodo vzdrževali. Drugi se morajo na njega naslanjati. Kmet more živeti brez drugih stanov (saj je bilo to v starih časih), nihče drugi pa brez njega. Zaničevati in prezirati nočemo drugih stanov, kar jih je treba med nami in imajo dobro voljo delati na korist celokupne družbe. Ali vladati, vo- prešinil vse telo. In vendar! To ga vendar ne more motiti v njegovem hrepenenju po pokoju! Saj je sam na svetu! Sam? Ne, ni! Tam v domovini mu biva slovenska mati, stara, uboga mati. Kaj bi storila, ko bi zvedela? V teh mislih se je zopet nagnil čez ograjo ter zrl v prelivajočo se vodo. Nehote so mu kapale solze po licu in v tej žalosti so mu bile zdravilo. Spomin na njegovo bedo se je začel izgubljati, kakor dim v meglo. Njegovo trudno telo je zahtevalo odpočitka, dušne predstave so se začele oddaljevati, glava mu je klonila na prsi, vrvenje in šumenje pod njim sta mu bila godba... Drugi dan se je zbudil v mehki- postelji bogato opremljene, povsem mu tuje sobe. Pri postelji pa sta stala njegov nekdanji tovariš iz gimnazijskih študij in njegova soproga. Ta se je vračal v pozni uri z daljšega obiska pri nekem bolniku — bil je zdravnik — zapazil je mirno slonečo postavo ob mostu. Ko pa- je ista zdrsnila na tla, namignil ie svojemu služabniku, da je tekel po voz, na katerega sta ga rahlo položila. Zraven postelje na mizici sta mu pripravila lepo božično darilo z novo, toplo obleko. Po skupno prežitih praznikih mu je rešitelj preskrbel primerno stalno službo v svoji bližini. Na tožbe „Domoljuba". »Domoljub" toži, da smo vzeli v stranko dr. Sajovica, med tem ko se tako branimo duhovnov. Pojasnjujemo: v 2. točki našega: organizacijskega reda stoji črno na belem naša postava, da postane lahko strankin član vsakuo, le vodstvo se zaupa samo kmetom in kmetijskim strokovnjakom. Prosimo »Domoljuba" za pojasnilo, koliko duhovnov se je že priglasilo za vstop v našo stranko in katere smo zavrnili. Tudi noben doktor se še ni priglasil, ker oboji vedo, da ne morejo priti v vodstvo. Dr. Sajovic pa je sprejet kot plačan uradnik v službo k družbi »Ekonom", kjer nima nič ukazovati, marveč delati, kar mu naroči odbor. Za delo bomo rabili pri naših organizacijah še mnogo ljudi izmed drugih stanov, ne pa za komando. Moj greh. Meseca julija t.l. sva dobila z vrtnarjem Josipom Mervičem nalog od ministrstva za agrarno reformo, da pregledava zemljišča beo-gradske okolice in veleposestev v Bački za naseljevanje primorskih vrtnarjev. Istočasno, dne 19. in 20. junija, sva bila povabljena, da prisostvujeva enketi za agrarno reformo v Beogradu. V enketi sem imel tozadeven govor, v katerem sem priporočal vrtnarje-zelenjadarje ter razvil Neki sorodnik »Domoljuba" se je strašno raz-koračil nad menoj. Trudi se narediti črno aa belo, belo za črno. Če bo vedno tako »brihten", me utegne navsezadnje napraviti še za rogača. Temu prijatelju odkrito povem, da sem bil res žitni nadzornik za ljubljansko okolico. Kot tak sem imel izvajati v imenu glavarstva predpise in ukaze vlade ter ustrezati zahtevam »Žitnega zavoda", kateri je bil v rokah Slovenske ljudske stranke in v katerem so odločali le najbolj goreči pristaši te stranke. Ti so ukazovali žitnim nadzornikom pri glavarstvih in kar so žitni nadzorniki storili, so delali na ukaz klerikalne gospode. Kot njemu podrejenega kmetijskega strokovnjaka me je v to službo komandiral general Slovenske ljudske stranke, kanonik dr. Lampe. Podpisani se nikoli nisem potegoval za to službo, ampak se mi je reklo: »Moraš", pa kljub temu sem se ji po tričetrtletnem delovanju odpovedal. Takratni deželni (klerikalni) predsednik grof Attems in vodstvo »Žitnega zavoda" so daa za dndm stali za menoj, mi grozili in zahtevali, da odredim vrhniškim kmetom rekvizicijo osem vagonov pšenice, dasi .sem vedel in dokazal, da niti za en vagon žita ni dobiti. Reklo se mi je: »Ker ne gre 'drugače, morate žito s silo skupaj spraviti". Tako se mi je ukazalo. Upiral sem se na vse načine, a oditi sem moral na posebno povelje sam do žitnega komisionarja. V moji jia-vzočnosti pa se ni nikomur odvzelo niti zrna žita. Hiša brez časopisa je cerkev brez duhovna. Naš ,,Ekonom'r. (»Ekonom") ima svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica št. 3. Tja naj se obračajo vsi intere-Sentje. Uradne ure so od 8 do 12 in od 2 do 6. (Delniška družba ..Ekonom") je razposlala te | stite svobodo! Mi nočemo, da bi nad nami j drugi sloji vladali, kakor tudi mi nočemo nad j drugimi vladati. Zapomnite si, gospodje, da je ! tudi kmet v današnji Jugoslaviji med drugimi stanovi svoboden, da hoče to svobodo tudi varo- j vati in da je pripravljen za njo vse žrtvovati, j Kmetje, držimo se gesla naših pradedov: ,,V t boj za Staro Pravdo!" Kmet ob Cerkniškem jezeru. (Iz Žalne.) V nedeljo dne 14. decembra 1.1. je bil pri nas nekak shod »Kmečke zveze" v stari šoli. Samostojniki smo zvedeli za shod prepozno, sicer bi bili-šli pomnožit bore številce poslušalcev. Govornik iz Ljubljane je baje ponavlja! staro neresnico, da so duhovniki s kmetom, zato pa bo kmet uslišan, za kar 'io prosil. Dokaz, da temu ni tako, imamo ravno v Žalni. Pri nas imamo dobrega župnika, ki res čv.ti s kmetom ter i je v vojski marsikaj slabega izkusil. Starejši njegovi stanovski tovariši pa so mu nevoščljivi, j češ da je še premlad ter nima dovolj izkušenj, da je župnija zanj prevelika itd. In res slišimo, da nas mora zapustiti, ter iti na slabšo župnijo. | Vse to skoraj le zato, ker je bil z nami kmeti. A sedaj poslušajte, kako se vpoštevaio kmečke ■ želje in prošnje. Mi kmetje iz Žalne, med njimi zvesti pristaši »Kmečke zveze", smo bili štirikrat pri našem škofu v Ljubljani s prošnjo, naj nam pusti priljubljenega župnika. Škof nam je ! tudi navidez obljubil, da se odkriža sitnežev. Za to v občinah zavladali socialisti, nastopili bodo za ljudstvo boljši in pravičnejši časi." Pre- i.no socialnim demokratom, da si zidajo gradove v oblakih. Neki hudomušnež je nekoč rekel: ..Kandidirati, kompetirati in v hlače . . . je vsakemu dovoljeno". — Kdo pa bo gospodaril v bodoče v naših občinah, o tem bomo pa vendar v prvi vrsti odločevali mi kmetje, ki si nikakor ne želimo take sreče, kakor so jo pri-r«s i socialisti, boljševiki in komunisti na Ruskem in Madžarskem. vNove vojaške takse.) Vsled naredbe deželne vlade je dolžan vojaško takso plačevati vsakdo, ki je nesposoben, da bi osebno služil v narodni vojski. Pri tem ni raziike med vojaškimi in črnovojniškimi obvezanci. Nesposob* ni s- se bo dognala na vsako'etnih naborih, za !< - pa so odločilna prebiranja, ki so se vršila oh priliki vpoklica k orožnim vajam. Vojaški oproščenci med vojno, ki so služili samo šest mesecev, morajo plačati ;>olovico takse. Ako p« med vojno sploh niso služili, ali manj kot šest mesecev, zadene jih cela taksa. To izjemno s -)■ '<• pa ne zadene onih, ki so bili oproščeni kot državni, deželni in občinski uslužbenci, na-<'n';e uslužbenci javnih dobrodelnih zavodov. Vsi vojaškotaksni obvezanci se morajo zglasiti vsako leto meseca januarja pri svoji pristojni občini •?ijski list" ? (Za lovce.) Z novim letom se uvedejo državne lovske karte, za katere bo treba plačati 30 K pristojbine. Za gozdarstvo in nadzorstveno osobje bo pristojbine le 5 K. Vse dosedanje lovske karte se z novim letom odpravijo. (Zopet maksimalne cene?) Ministrstvo za prehrano je razposlalo vsem občinam okrožnice, da naj redno predpisujejo maksimalne cene za živila in življenske potrebščine. (Agitator in organizator „Kmečke zveze" v Št. Vidu pri Zatični), znani učitelj Lovro Jev-nikar, vodi tamkajšnjo aprovizacijo. Pred par dnevi se je pri njem vršila preiskava, ki je spravila na dan 850 kg skritega sladkorja. Seveda mu je bil zaplenjen. „Kmečka zveza", ki se kar cedi ljubezni do kmeta, tedaj za kmeta po svojih liudeh tako skrbi, da mu odtrgava od ust to, kar mu gre po vseh postavah. Kmečke mame, le vse v „Kmečko zvezo", boste zato pile kavo brez sladkorja! (Draginjske doklade državnim uradnikom) so se dovolile počenši s 1. decembrom. Doklade znašajo od 40 do 120 % sedanjih plač, in sicer dobe najvišjo doklado v zadnjem, to je v XI., najnižjo pa v III. plačilnem razredu. (V Slovenjgradcu) sta ustanovila gospoda Andrej Oset in Franjo' Cajnko trgovino z vinom. Ker je to prva sloven&ka vinska trgovina v Slovenjgradcu in ker bosta imela v zalogi res pristna štajerska, banatska in dalmatinska vina, priporočamo to narodno vinsko! trgovino vsem gospodom gostilničarjem in drugim naj-topleje. — Opozarjamo na današnji inserat. (Svoj papirnati drobiž) je dobilo mesto Maribor. Tudi v Ljubljani se nam isto obeta. (V Gorici štrajkajo profesorji) vseh srednjih šol, ker jim italijanska vlada že od septembra ni dala plač. (Nov slovenski list v Gorici.) V Gorici izhaja „Goriška Straža", ki piše še dosti pogumno z ozirom na strogo italijansko kontrolo. (Premoženje Habsburžanov za invalide.) Avstrijska narodna skupščina je sklenila, da se porabi premoženje Habsburžanov v prvi vrsti za vojne pohabljence. (Vodstvo pri socialni demokraciji nese.) Vodja avstrijskih socialnih demokratov Seitz je kupil na Dunaju palačo Heinrichhof za sedem milijonov kron. (Madžari zopet rožljajo.) Madžari so zaprli svoje meje proti Čehoslovaški. Obenem je ogrska vlada odredila, da se pokličejo pod orožje 23 do 40 let stari. (14 madžarskih boljševikov obešenih.) Zadnji petek so v Budapešti obesili 14 boljševikov, ki so zakrivili razna grozodejstva. (Amerika za nas.) Dogovori na mirovni konferenci potekajo za Jugoslavijo ugodno. Amerika stoji trdno na prvotnem stališču, da se o jadranskem vprašanju ne sme razpravljati poprej, dokler ne odide D'Annunzio s svojimi četami z Reke ter zasedejo mesto redne italijanske čete. Ustanoviti se mora samostojna državica, ki naj obsega Reko in zaledje z Istro do reke Raše. V tej državi naj po dveh letih prebivalstvo z ljudskim glasovanjem samo odloči, kam hoče pripadati. (V Italiji nekaj ni v redu.) Zadnje dni kupujejo Italijani v inozemstvu vse, samo da se iznebijo lir. Vrednost lire namreč naglo pada. To je najboljše znamenje, da se bliža italijanski politiki polom. V Italiji so nagloma pomnožili število karabinjerjev za 70.000 mož, obenem pa se je sestavilo 20 bataljonov najbolj zanesljivega vojaštva kot kraljeva garda. To vojaštvo naj nastopi v slučaju notranjih nemirov ali štrajkov. Politične vesti, (Še vedno ne dobimo pravega parlamenta.) Vlada razglaša, da poslanci, ki bodo izvoljeni v j prihodnjih volitvah, še vedno ne bodo tvorili i ustavnega parlamenta, ampak še vedno le za- i časno narodno predstavništvo, ki bo razprav1 j Ijalo in odobrilo zakon o konstituanti, nakar se razpusti ter se izvršijo volitve v stalno, ustavno j skupščino. (Jugoslavija naj vse preživlja!) Vrhovni svet v Parizu je sklenil, naj se pomaga Avstriji predvsem na račun naše države. V Avstrijo naj se takoj odpošlje onih 30.000 ton žita, ki se še nahaja v Trstu. Zavezniške države bodo dovolile Jugoslaviji kredit za dobavljanje živil Nemški Avstriji. (Hrvaška kmečka stranka) (Pučka stranka), ki jo vodijo duhovniki, je imela nedavno v Zagrebu svoj tabor. Glede agrarne reforme so sprejeli resolucijo, naj se da graščakom zaj odkup zemlje čim najnižja odškodnina, le cerkvam naj se izplača popolna današnja vrednost. V neki drugi resoluciji pa zahtevajo, da se mora zagotoviti kmetom tedensko najmanj deset litrov carine prostega žganja na osebo. Tako se pač ne vzgaja zdrav kmetijski naraščaj. (Nemška Avstrija.) Zadnji teden je bil avstrijski državni kancelar dr. Renner v Parizu mi pri češkem ministru zunanjih zadev. Priznati se mu mora, da se s svojo vlado pošteno trudi, da bi privedel republiko v zdrave razmere. Antanta tudi zna ceniti njegovo dobro voljo. Francoski ministrski predsednik Cleinenceau je sprejel dr. Rennerja prav prisrčno, se razgovarjal ž njim skoraj celo uto ter mu zatrjeval, da bo Francija podpirala pri vrhovnem svetu prošnje avstrijske vlade, ker uživa sedanja avstrijska vlada popolno zaupanje velesil. V razgovoru z uglednim francoskim poročevalcem je izjavil dr. Renner: „Mi hočemo kruha ter se zahvaljujemo vsakemu dobrotniku, ki nam ga hoče dati. Nočemo se priključiti Nemčiji.Naša samostojnost in neodvisnost nam je predragocena. Ako pa do 20. januarja prihodnjega leta ne bo moke in bo Nemčija hotela odkupiti našo neodvisnost, kaj bomo odgovorili sestradani množici?" (Iz vsega se vidi, da se na obeh straneh igra hinavščina. Antanta se boji, da bi se Avstrija združila z Nemčijo. Dr. Renner pozna ta strah ter hoče pod to pretvezo preskrbeti Avstrijo z živili in s kreditom. — Opomba uredništva^) Gospodarstvo in gospodinjstvo. Izid. letošnje vinske letine v Sloveniji in kup-čijske razmere. Letošnja vinska letina je v Sloveniji (Šta-jersko-Kranjsko) kvantitativno vobče povsod nepričakovano neugodno izpadla; kvalitativno pa še dokaj dobro, izvzemši navadne črne vrste, ki pozno odganjajo in pozno dozore. Se septembra je kazalo primerno ugodno, toda vsled oktobra nastopivšega mraza* in deževnega vremena je pričelo grozdje naenkrat močno gniti in odpadati, tako da so bili vinogradniki primorani, hitro vse potrgati, da vsaj nekaj rešijo. Pridelek se je vsled tega skrčil približno na polovico lanskega, ponekod celo na četrtino. Po 12. oktobru trgano grozdje je imelo po Dolenjskem in sosednjem Štajerskem 13-5 do 14-5 % (črnina), belo pa povprečno 15 do 16 % in boljše bele vrste (silvanec, burgundec, ru-landec) 17 do 19 % sladkorja po klosterneubur-ški mostni tehtnici; kisline pa sorazmerno s sladkorjem od 7 do 11 od tisoč. Potemtakem bodo imeli razviti mošti, od-nosno vina povprečno 8-5 do 9, oziroma 10 do 12 % (volumnih odstotkov) alkohola. Torej bodo vina iz boljšega, skrbno sortiranega in pravilno spravljenega grozdja glede dobrote še lanska prekosila, zlasti ko izgube še nekoliko preobilne kisline. V ljutomerskem okraju je kvaliteta še boljša. Kdor je dobil pravočasno sladkor za cukra-nje mošta in je tega kipečeniu moštu dodal, si je svoj pridelek znatno izboljšal. Potrebno bo pa vsekakor nadaljnje in pravilno ravnanje z letošnjim moštom, zlasti z onim iz gnilega in blatnega grozdja. PrvO pretakanje bo' treba izvršiti takoj, ko mošt burno prekipi in se glavna godlja sesede, v kateri je poleg galice, žvepla >in blata tudi mnogo vinski dobroti kvarljivih gliv. S tem, da se ta godlja predčasno odstrani ter da pride še kipeči mošt z zrakom v dotiko, pokipi potem še bolie in hitreje, ne da bi na moči kaj izgubil ter se vinski okus znatno izboljša. Vsled majhnega pridelka sc je cena staremu vimi dvignila in tudi za mošt se zahteva po Dolenjskem že sedaj 8 do 10 kron, v ljutomerskem okraju celo 12 do 14 kron za liter. Ker so cene tudi v drugih tuzemskih in inozemskih kronovinah tako bajne in ker so tudi prevozne razmere še jako nezanesljive i*, komplicirane, se vinske kupčije povsod prav slabo razvijajo. Nekoliko zmernosti in popustljivosti v tem trgovskem oziru bi bilo pač želeti. F. Gcmbač. (Oddaja trt.) Iz državnih trtnih nasadov na Kranjskem se bodo oddajale trte vinogradnikom pod sličnimi pogoji kot druga leta. Cene za male kmečke posestnike so: za 100 ključev 5 K, ža 100 korenjakov prve vrste 20 K, druge vrste 10 K, za 100 cepljenk prve vrste 120 K, druge vrste 60 K. Zaloga cepljenk je le majhna. Kdor ne prinese županstvenega dokazila, da je mali posestnik, mora plačati dvojno ceno. Trte so: namenjene v prvi vrsti kranjskim vinogradnikom za nasajanje lastnih vinogradov. Le potem, če kaj preostaja, jih dobe lahko tudi drugi naročniki. Natančnejše pogoje izve vsak iz razglasov pri županstvih vseh vinorodnih občin, oziroma pri spodaj navedenem oblastvu. Naročila sprejema najpozneje do dne 15. februarja 1920. državno vinarsko nadzorništvo v Novem mestu. (Za živinorejske namene.) Občine, okrajni zastopi in denarni zavodi se vljudno naprošajo, j da pri sestavi proračunov za prihodnje leto ne j pozabijo na potrebe naše silno oškodovane živi-; noreje. Baš ta panoga je v vojni toliko trpela, da bo trajalo nekaj let, predno se najhujše rane zacelijo. Neobhodno potrebno je, da se pregleda to, kar nam je ostalo. Zato se bo vršilo prihodnje leto več živinorejskih razstav v raznih krajih Slovenije. Poverjeništvo za kmetijstvo je v svrho razdelitev nagrad za najboljše uspehe živinorejcev določilo precejšen znesek, vendar pa v imenu dobre stvari prosim, da tudi občine, okrajni zastopi in denarni zavodi stavijo po svojih močeh v proračun primerne zneske za premovanje živine. Eno izmed najtežjih in najvažnejših vprašanj je vprašanje pravilne biko-reje. Toliko pa je že sedaj razvidno, da bo nastopilo veliko pomanjkanje na dobrih pleme-njakih, če se temu vprašanju ne posveti večja pozornost. Zato priporočamo, da živinorejci prijavijo lepe bikce in mrjaščke dobrega pokolenja živinorejskemu nadzorništvu poverjeništva za kmetijstvo, ker namerava taisto posredovati pri odbiranju za pleme in pri nabavi plemenjakov. Na vsak način bo treba v zboljšanje bikoreje nekaj večjih žrtev, saj je od dobrih plemenjakov odvisna prihodnost živinoreje. Priporočamo torej, da se vstavijo tudi za nabavo plemenjakov in za obdarovanje najboljših bikov ob priliki li-cencovanja primerne vsote v proračun, kajti znesek, ki ga ima poverjeništvo> za kmetijstvo na razpolago, bo služil le v nekako pobudo in priznanje požrtvovalnega dela. Le v skupnem in složnem delu bomo postavili trdne temelje naši živinoreji. Upam, in sem prepričan, da moja prošnja ne bo zastonj, vsag bo denar, ki' je naložen v smotreni akciji za pospeševanje živinoreje, nosil najboljše obresti v dogledni pri hodnosti. — Inž. Zidanšek, živinorejski nadzornik. (Koliko donaša carina naši državi?) To si moremo približno izračunati po tem, da se je dan pred kolkovanjem plačalo samo v enem dnevu 55 milijonov kron. (Koliko časa bo še trajalo pomanjkanje živil?) Angleški kontrolor za živila razglaša, da bo najmanj še dve leti po celj Evropi trda za živila. (Ali je res manj bankovcev?) Dasi uspeh o kolkovanju bankovcev še ni sestavljen in razglašen, vendar se že zatrjuje, da je prišlo h kolkovanju dosti manj bankovcev, kot jih je bilo svoječasno žigosanih. Vsevedeži celo razglašajo, da je v Jugoslaviji le 5]/2 milijarde bankovcev. (Stari 50kronski bankovci) iz leta 1902. so vzeti iz prometa. Pazite-nanje! (Čehinje zoper plese in zabave.) Zveza čeških žen je pozvala policijsko ravnateljstvo v Pragi, naj omeji plese in zabave, kjer se porabi toliko kurjave in razsvetljave, dočim revni ljudje zmr-zujejo in nimajo luči. Posebno cbčutno pomanjkanje kurjave in razsvetljave je po dobrodelnih zavodih, šolah, bolniščnicah in sirotiščnicah. Proti pijančevanju. Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani nadzira po možnosti izpolnjevanje vladne raredbe za omejitev alkoholizma, zlasti pa posveča svoje delo v korist svojcev alkoholikov. Urad skrbi za pivce same š tem, da jih skuša s pomočjo dobrohotnih oseb, korporacij, društev itd. pridobiti, ali če drugače ni mogoče, postavnim potom prisiliti k zmernemu in dostojnemu življenju. Pomni: Zemlja in kmet vzdržujeta svet! Kar je potem komisionar sam nabral, to je drugi dan velel okrajni glavar dotičnikom vrniti. Jaz sem bil tega vesel, a glavar pa je čutil posledice in ni dosti manjkalo, da ni bil odstavljen, dasi je po mojem mnenju prav storil. Zlobudranje ..Domoljuba" o nekih surovostih, pa zavračam kot strupeno laž in potvarjanje. Surovi znajo biti le ljudje iz „Domoljubove" šole. „Kaj se neki Golia tako za kmete vleče? Ali bi bil rad poslanec?", sem v uradu res rekel, ker sem videl v Golievem ravnanju to, kar sem vedno obsojal. Zakaj neki bi se rj.zni gospodje in doktorji kmetu prilizovali in takorekoč.v uradih delali kandidatno reklamo zase, ko je vendar že davno čas, da se kmet vlada in zastopa sam. O mojem protidelovanju, o'ziroma upiranju proti vladi in „2itnemu zavodu" zaradi rekvi-zicij govorijo akti ljubljanskega okrajnega glavarstva in ljudstvo, ki ve, kaj mu je bil kmet Jamnik, kateri je poleg drugega tudi ukazoval orožništvu, da je odstranjevalo pečate z mlinskih kamenov, katere je brez moje vednosti ukazoval stavljati nanje gospod komisar Golia. (Morda je gospod Golia zato bil v klerikalni vladi pod dr. Brejcem imenovan za poverjenika.) „Domoljubova" trditev, da niti svoji sorod- 11'ici nisem hotel odpustiti dajatve žita, me le časti, ker hoče jasno pričati moje nepristransko ravnanje in dokazuje, da nisem delal tako kot priporoča „Domoljub" in kakor so delali ljudje Slovenske ljudske stranke, ki se je v korupciji rodila, je v korupciji živela in bo v korupciji vzela žalostni konec. , . „ Dipl. agr. A. Jamnik. Važna naloga naših organizacij. Ko se je ustanovila ..Samostojna kmetijska stranka", si je začrtala v svoj program, da sprejema v svoje vrste le kmetovalce po poklicu in kmetijske strokovnjake, tako da postane res čista kmetijska organizacija. Ze danes se pa pojavljajo glasovi od strani stranki sovražnega časopisja, ki pravijo, da bi bila vlada kmečke stranke nemogoča, ker jej manjka izobraženih in politično zrelih zastopnikov, ki bi bili zmožni voditi državno politiko. Kakor vsi drugi stanovi, ima pa tudi kmečki stan dosti izobraženih in praktično izkušenih pripadnikov. Taki pošteni, od zaupnikov stranke predlagani kmetovalci naj bi ob prihodnjih volitvah kandidirali za poslance naše stranke. Da pa pridobi naše zastopstvo ali klub na živahnosti, kazalo bi na vsak način, da pritegne v svoje vrste tudi odlične kmetijske strokovnjake, ki vsled svoje- vsestranske kakor tudi splošne izobrazbe lahko tudi v politiki stoje kot svetovalci kmetu na strani. Ni torej potreba, da se poveri vodstvo stranke advokatom ali kake druge vrste gospodi, ki si tega tako želijo; prepričali jih bomo, da pojde v naših vrstah resnično tudi brez njih. Zato je naloga vseh kmetijski!) strokovnjakov, bodisi zasebnih ali javnih, da vstopijo v naše vrste. Ne 'samo kmetijsl?! strokovnjaki v ožjem pomenu besede, ampak tudi gozdarji in živinozdravniki spadajo v našo stranko, saj so po svojem poklicu s kmetijstvom v naj;ožji zvezi. V vrstah strokovnjakov se pa doslej vidi velika neodločnost — strah pred tnočjo drugih, sedaj na krmilu stoječih strank. Našemu izvrševalnemu odboru bodo vsi ca-govci dobro v spominu, nasprotno pa bomo zaupali tistim, ki zvesto in kar najhitreje stopijo v naše vrste. Naloga našega kmečkega ljudstva pa je, da se tudi oklepa svojih strokovnjakov. Krajevni odbori naj jih pokličejo v svoje vrste in naj jih obenem po^ovejo, da jih o priliki njihovih shodov poučujejo. Na ta način spozna ljudstvo svoje ljudi, spozna njih zmožnosti, oni pa pridobijo zaupanje ljudstva, kar je že v interesu njih poklica kot kmečkih učiteljev in svetovalcev. Znane so mi razmere v inozemstvu in vem, kako se tam kmečko ljudstvo oklepa svojih strokovnjakov. Občinski odbori ali kmetijske organizacije zahtevajo tam same od časa do časa, da se jih pouči v eni ali drugi stroki. Tak predlog stavi po navadi kak absolvent kmetijske šole, ki je praktičen kmetovalec. Tako pridobi ljudstvo na svoji izobrazbi in se pri taki priliki rešujejo različna vprašanja, ki so s kmetijstvom v zvezi. Pri nas pa je žalibog za kmetijski pouk med gospodarji še veliko premalo zanimanja. Dasi tukaj država sama plača potne stroške kmetij- skega učitelja, mora le-ta še sam vsestransko agitirati za udeležbo pri pouku, naprositi župni, občinski urad in šolsko vodstvo, da predavanja razglase in da se ljudstvo predavanja udeleži. In še tu je uspeh dostikrat neznaten. Ljudstvo se sploh ne zanima ali si predavanja ne želi in se predavanja kratko malo ne udeleži. To se mora ižpremeniti! Zavedni kmetovalci morajo sami zahtevati, da jih kmetijski strokovnjaki pouče in dai se z njimi seznanijo. Kmetijski strokovnjaki morajo biti vedno in povsod vaši svetovalci. Da se to uresniči, je gotovo važna naloga naših krajevnih organizacij. Agrarec. Kmetovi odrešitelji. „Domoljub" je prinesel v št. 40 iz St. Jerneja dopis, ki se odlikuje po zavijanju resnice in lažeh. Prav gotovo je omenjeni dopis „sfabrici-ran" od ljudi, ki žive od kmečkih žuljev in ki se vočigled bližajočih se volitev boje za svoje mastne stolčke in hočejo zato z lažmi in hinavščino slepiti uboge kmete, ker drugače ne bi vlačili ! tako sramotnih stvari, kot sta novo sejmišče in i konsum, na dan. Vzemimo zadevo sejmišča in bodimo odkriti! | Do pred nekaj let so imeli nekateri Šentjernejča-| ni štiri letne sejme v svoji režiji, in sicer na last-| nem pašniku. Iz pobrane sejntske pristojbine so i vzdržavali sejmišče, razsvetljavo St. Jerneja, ka-I nalizacijo, vodnjak i. dr. Ko se je kesneje doka-| zalo,,da so bili ti sejmi dani občini St. Jernej, ne ! pa gotovim ljudem, jih je občina prevzela. Vse j to bila je le predigra, kateri so sledili za občino toli žalosni dogodki. Takratni občinski možje, ki so še sedaj na krmilu, so se hoteli pokazati v vsej svoji mogočnosti. Hoteli so postaviti novo sejmišče, ne meneč se za ogromne stroške, ki bi jih morala pri tem utrpeti občina. Prejšnji lastniki sejmov so svoje sejmišče, ležeče na naj-pripravnejšem kraju, že vpeljano in ograjeno, ponudili občini proti odškodnini letnih 100 kron, reci: sto kron, kar je vsekakor malenkost. Občinski očetje tega niso hoteli in so kupili orano polje sredi njiv za 9.000 kron, reci: devet tisoč kron, in ga izprcmenili v sejmišče. Treba je bilo vse ograditi, za kar se je porabilo ogromno hra-stovine; povrhu so prišli v poštev še vozniki, delavci i. dr. Računajoč vse malo, znese vse okroglo 20.000 kron, reci: dvajsettisoč kron. Občina ni imela! denarja na razpolago in je morala najeti posojilo. Računajmo: Obresti od 20.000 kron po 6 % znašajo na leto 1.200 kron, reci: dvanajststo kron. Torej, mesto da bi se plačalo letnih 100kron za staro sejmišče, je občina, na krmilu ji možje, ki pravijo, da1 so kmetje, in da čuvajo koristi kmetov in občine, napravila novo. sejmišče, poteptala v ta namen deset oralov oranega polja, najela 20.000 kron posojila, za kar plačuje na leto 1.200 kron obresti. Res lepo varstvo kmetov in občine. Mesto da bi imela občina denar, ima dolg, ki ga mora drago obrestovati. Pa povprašujejo nekateri, kam gre denar, ki se pobira pri davkih kot občinska doklada. Preden so nastopili vlado občine sedanji možje, smo imeli namreč 16 %, sedaj pa imamo 100 % doklad. Drugo je konsum. Saj človek ne bi rekel ničesar proti, da ne bi bili upravitelji samo ljudje, ki iščejo le svoj lastni mastni dobiček in se za dobrobit revežev in kmetov ne menijo. Preveč so ti ljudje znani izza časov, ko smo imeli apro-vizacijo. Ni še pozabljeno, kako so gotovi ljudje polne vreče aprovizačne moke ob večerih nosili domov. Ni še pozabljena amerilcanska moka, pri kateri so hoteli napraviti „mal dobiček" 18.000 K, reci: osemnajst tisoč kron, kar pa ljudstvo ni pripustilo in je samo^ izračunilo, koliko stane moka. Pa tudi dobiček pri amerikanski slanini, ki jo je prodajala ista aprovizacijska komisija, ni bil majhen. Kam je šel, ni znano. Preveč jasne dokaze imamo o ljudeh, ki so ustanovili konsum, da bi mogli imeti vero vanj. Zdi se nam, da je to le delo ljudi, ki ne morejo živeti brez mastnih zaslužkov iz kmečkih žuljev. In s takimi stvarmi se bahajo gotovi ljudje. Ne vem, ali so tako neumni ali tako bedasti, da ne izprevidijo, da takih hinavščin in laži tudi kmečki želodec ne mc . prebaviti. Naj povedo raje, kako so v rajnki Avstriji žalostnega spomina agitirali za vojno posojilo, nastavljali svoje skrivne ovaduhe in ovajali priproste kmete, ki so čutili, da so Slovenci. Naj' povedo raje, kje imajo svoje »zaslužne zlate in srebrne križcc s krono", ki so jih dobili, ko so izsilili poslednji vinar "iz žepov kmeta za, vojno posojilo ter re-kvirirali živino in žito, ko je kmet-vojak stradal in se boril na različnih frontah. Oni so bili doma in so si delali tisočake iz kmečkih žuljev, ko je kmet pogin j al pod udarci vojne in ko je propadalo kmetijstvo. Takrat jih ni bilo, da bi kmetu pomagali, smejali so se mu, vlekli mastne p i ovizije od vojnega posojila in rekvizicij in dobili „zaslužne križe". Danes nam pravijo ti ljudje, da so kmetje, da so zastopniki kmetov. Nočem soditi sam, sodbo prepuščam vsem kmetom. Premislite dobro in potem sodite, kdo je vaš prijatelj in kdo dela v vašo korist! Ali so to kmečki prijatelji, ki se brez lastne volje kot slepo orodje pokorijo ukazom gotovih gospodov, ki so prišli k nam revni, sedaj pa sede na vrečah tisočakov, ki sto jih iz-mozgali iz kmečkih žuljev? In to naj bodo prijatelji kmetov!? Kmalu pridejo volitve; tedaj, kmetje, sodite trezno in nremislite dobro, koga boste volili. Pripomnirn^e še, da ne boste postali svobodni, dokler se boste dali pregovoriti in voditi od ljudi, ki so vsak dan desetkrat pri vas, ki si vzdržujejo v to svrho jahalnega konja, ki ne delajo, pa žive po kraljevsko,ter si delajo tisočake iz vaših žuljev in nosijo „zaslužne križce". Samo v trdno združeni kmečki edinosti in slogi, to je vsi združeni v svoji ..Samostojni kmetijski stranki", imaite kmetje kaj pričakovati, ker le potem boste odločevali vi. Zaveden šentjernejski kmet. ! . Kje je divjanje? Poslanec Janez Brodar se v 44. številki „Do-moljuba" pritožuje, da so pristaši SKS. motili njegova shoda v St. Jerneju in Kostanjevici na Dolenjskem in dostavlja: „Hujskarije in obrekovanje rodijo že svoje sadove. Ali naj bo to politična vzgoja, ki jo vceplja ljudem nova stranka? Ali naj postane nasilje politično orožje, ki naj nadomešča stvarne razloge? Tako početje se samo ob sebi obsoja. Naši ljudje tega ne bodo trpeli — in to orožje pri njih tudi ne bo zaleglo. Dokaz za to sta oba shoda, ki sta se vkljub razgrajanju sijajno izvršila." Gospod Brodar tedaj sam prizna, da sta njegova shoda v St. Jerneju in Kostanjevici le lepo končala, dasi je nekaj fantov zborovanje motilo. Ob istem času, t. j. 7. in S. decembra 1.1., pa je priredila ..Samostojna kmetijska stranka" svoje shode v istem okraju, in sicer v Leskovcu, Krškem in Cerkljah na Dolenjskem. V Leskovcu sta prišla na naš shod oba ta mošnja gospoda kaplana in kaplan Kopitar se je obnašal kot blaznik, ki je ušel iz Studenca, ter na vsak način hotel shod razbiti. Venomer je motil govornike in tovariša Zupančiča, v trdem delu osivelega moža!, surovo tikal kot svojega pastirja in mu grozil. Drugemu govorniku je očital zakonsko nezvestobo itd. Samo treznosti naših ljudi je pripisovati, da ni prišlo do pretepov. In v Cerkljah! Tam je bivši leme-natar in jurist, sedanji občinski tajnik Marin-ček, ki niti posestnik ni, enostavno prekinil našega govornika po petih minutah in sam povzel besedo, ne da bi se zanjo preje priglasil. Napadel je ta občinski tajnik navzočnega svojega župana in vladnega zastopnika. Tovarišu Zupančiču je čisto neopravičeno! ta mladi fant očital, da je ..milijonar, vojni dobičkar in veleposestnik", dasi vsak ve, da je Zupančič srednji kmetijski posestnik in da sam kmettije. Na tem shodu naše stranke, ki je bil oblasti postavna prijavljen, ta „falirani" študent sploh drugim govoriti ni pustil in pred shodom že vse tako pripravil in nahujskal svojo ..Kmečko zvezo", da bi bilo moralo priti do prelivanja krvi, ko bi se naši pravočasno ne bili umaknili nahujskani množici. Gospod poslanec Brodar, če smatrate gori navedene vaše besede za resne, naslovite jih najprej na vaše priganjače v Leskovcu in Cerkljah, potem šele govorite o ..divjanju samostojnih kmetov". Svojo organizacijo širimo s poučevanjem in z zgledi! Poročajte o vsem, kar je važnega in zanimivega! Strokovna izobrazba na kmetijskih šolah. Dogaja se dostikrat, da naši ljudje ne vedo, katerih predmetov se uče gojenci raznih kmetijskih šol. Za praktično življenje se več nauče, kakor marsikateri drugi stanovi, kar se vidi iz v nastopnem naštetih predmetov. Predmeti, o katerih se predaval na visokih Strankine vesti. Kmetje, somišljeniki, na delo za naš list! Naše stanovsko glasilo »Kmetijski List" mora biti vsakemu zavednemu samostojnemu kmetu in somišljeniku sploh pravi evangelij, najdražja svetinja, ker je last vseh organiziranih članov. Po razširjenju in številu naročnikov na .list se meri naša moč v javnosti. Mi nimamo iolah so: višja matematika, fizika in mehanika, brezdelnih in plačanih agitatorjev za svoje gla-kemija, geologija, pedagogija, agrikulturna ke- j silo, kakor jih imajo nasprotne stranke, zana-mija, nižemerstvo, vremenoznanstvo, anatomija, j šamo se le na požrtvovalnost svojih somišljeni-rastlinske in živalske bolezni, bakteriologija, na-1 kov. Vsak zaveden somišljenik naj skrbi v svo-rodno gospodarstvo, agrarna politika in agrarna • jem okraju, da bo vsak naš organiziran član tudi statistika, zakonoznanstvo, civilno, trgovsko in j naročnik in točen plačnik lista. Vsaj vsaka hiša, menično pravo, kupčijstvo, zadružništvo, splošno ; ki ima katerega člana pri naši stranki, naj do-in poljedelsko strojništvo, splošno stavbehstvo,; biva tudi list. Glejte pa tudi, da bodo naročene 1___1, _______,. _ 1___I i.. _ ____1____ i__.1-. 1 ./vvv« *-» n llcf irca rTACt! lilii L" o »V« ,~\f 71 ll O 1 O L- kulturnotehnično vodno stavbenstvo, kemična tehnologija, elektrotehnika, splošno in špecialno poljedelstvo in rastlinarstvo, gojitev rastlin, sadjarstvo, vinarstvo, živinoreja, živinozdravstvo, mlekarstvo, poljedelsko gospodarstvo, enciklopedija gozdarstva, knjigovodstvo i. dr. Predmeti srednjih šol so: računstvo, fizika, vremenoznanstvo, prirodopis, poljedelstvo in rastlinstvo, sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo, risanje, živinoreja, mlekarstvo, gospodarstvo, gozdarstvo, kemija, strojništvo, zakonoznanstvo, kupčijstvo in zadružništvo. Na nižjih šolah se poučuje: računstvo, risanje, spisje, fizika, prirodopis, poljedelstvo in ! na naš list vse gostilne, kafhor zahaja kmečko ljudstvo! Vplivajte na tovarne, tigovine in podjetja, ki žive večinoma od kmetov, da bodo v našem listu inserirali. Prihodnji prazniki so posebno pripravni, da .stori vsak svojo dolžnost, da se z novim letom število naročnikov podvoji. Novi krajevni odbori SK.S, Zaradi štrajka tiskarniškega osobja nismo rekoč končane* in ustanavljanje v tekuTVlada mogli poročati, kateri krajevni odbori so bih do bo codcirala oridelovanie lanu s oosebnimi sub- razum in bo poverjeništvo z vsemi močmi dedovalo na to, da se enak sporazum doseže tudi p*« drugih zadevnih oblastvih, prav tako se smatral' vsoto 10.000 kron kot eksistenčni minimufrf A ozirom na sedanjo denarno vrednost za primer- -no, ter naj bi se dohodninski davek odmerjal šeW pri dohodkih, ki presezajo 10.000 kron letno. Naš predlog za odpravo carine za mlade prašiče-je vlada sprejela in obljubila izposlovati cxfc trgovinskega ministrstva, da bodo prašiči do 40 kg žive teže carine prosti, istotako naj b» prost izvoz za odvisna žrebeta do poldrugega-leta starosti, kakor tudi bo vlada delovala na to. da se pri za Slovenijo določenem izvoznem kontingentu zniža izvozna carina za govejo žiyin» od 300 dinarjev na 100 dinarjev pri 100 kg žive teže. Izvozno carino za fižol bo vlada predlagala ministrstvu znižati od 80 na 40 dinarjev. Glede izvozne carine je tedaj pričakovati znatnih omi Ijenj v korist kmetijstva. Vlada toplo podpira zahtevo za ustanovitev posebnih oblačilnic za kmečko prebivalstvo, 15 naj bi se ustanovile v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Vprašanje glede ustanovitve predilnic in tkalnic se tešuje. Predpriprave za otvoritev takih predilnic in tkalnic so tako- bo podpirala pridelovanje lanu s posebnimi sub danes ustanovljeni, pa še ne v listu objav- j veircijami ljeni, zato jih sedaj tu navajamo. Ti so: j Za preskrbo kmeta z usnjem je vlada oblju- Na Gorenjskem: v Medvodah, Poljanah, na bila, določiti za kože in usnje maksimalne cene, rastlinarstvo, živinoreja, mlekarstvo, sadjarstvo, Jezici, v Dobu, na Brezjah, v Mošnjah, Bohinj- promet z istimi pa podrediti državni kontroli, vinarstvo, gozdarstvo, živinozdravstvo, zadruž-1 ski Bistrici, Lescah, Podgorju, St. Vidu pri Od doma zaklanih živali ostanejo kmetu kože ----- -- 1 Lukovici, Begunjah pri Lescah, Črnivcu, ništvo, kupčijstvo in zakonoznanstvo. Štejem si v svojo dolžnost, predstoječe obelo-l Gojzdu, Srednji vasi, Bohinju, Kranjski gori, daniti, da različni doktorji in drugi zvedo, s čim I na Dovjem, v Ratečah, Špitaliču, Tuhinju, Šmart-&e pečajo naši gospodarji in kmetijski strokov-j nem v Tuhinju, Zgornjem Tuhinju, Podkore-njaki, da vidijo, da zamorejo absolventi teh sol j nora. Na Dolenjskem: v Valti vasi, Trebelnem, uspešno zastopati koristi kmečkega stanu tudi' Rudniku, Škofijici-Smarju, Gorenjem Polju, v raznih korporacijah in v parlamentu, ker se ; Tomišlju, Vrbljenih, Robu, Butoraju, na Krki, j ne uče samo predmetov, ki se tičejo kmetijstva,: Trebnjem, Mokronogu, lški loki, Iški vasi, j Priprave za izdelavo modre galice so uve-temveč tudi marsikaterih drugih občekoristnih Mirni, Žalni, Veliki loki. Loki pri Črnomlju,' dene. Državna cinkarna v Celju jo bo izdelala za kritje domačih potreb, prepuščene na svobodno razpolaganje. Cena za sveže kože se mesarjem določi v isti višini kot je cena mesa. Potom poverjeništva za trgovino bo vlada preskrbela kmečkim kovačem železa, potom poverjeništva za agrarno reformo pa oglja, da bo mogoče popravljati kmetijsko orodje, vozove i. dr. stvari. Zato so vsled svoje vsestranske izobrazbe Št. Petru pri Novem mestu, Doberniču, Slivnici celo sposobnejši za najraznovrstnejše zastope, j pri Grosupljem, Račni, Kostanjevici, Leskov-kakor n.pr advokati, ki poznajo navadno izbor-, cu pri Krškem in Krškem. Na Notranjskem: v no kazenske paragrafe, a o drugih stvareh ni- j Borovnici, Rakitni, Preserju, Cerknici, Horjulu, lin niti trohice noima. Naši ..Samostojni kme-! St.Joštu nad Vrhniko. Na Štajerskem: v Jur- kloštru, Sv. Juriju ob Taboru, na Gomiljskem, v Grajski vasi, Sevnici ob Savi, Sv. Marjeti ob Pesnici, Sv. Petru pri Medvedjem selu, Sv. Marjeti na Dravskem polju, Frankolovem, Slovenji vasi, Šmarju pri Jelšah, Svetem Martinu na Pohorju, Domovi, Sv. Rupertu pri Ptuju, Za-kotu, Sv. Juriju ob Ščavnici, Škofji vasi, Globokem in še v več drugih občinah, kar bomo v bodoče objavili. majo niti trohice pojma. Naši „Samostoj tijski stranki" se ni treba bati, da ne najde v svojih vrstah primernih ljudi z vsestransko izobrazbo. Kmetje, ne dajte se begati in plašiti z izgovori, da naša stranka nima vsaj takih talentov, kakor so jih imeli dosedanji mogotci SLS.! Zaupajte eden drugemu in voditeljem, kateri vodijo boj za kmečko Staro Pravdo 1 Begunsko vprašanje. Po informacijah, ki jih imamo, bodo ustavljene v nekaj mesecih vse begunske podpore. Enketa v varstvo kmet. jstva. - , v. . . Dne 2. decembra t. 1. je bila pri deželni vladi, Beguncem se je torej odločiti, da se sami j poverjeništvu za kmetijstvo, enketa (zboro-vzdržujejo. Odločiti se jim je ali za vrnitev ali vanje^ To zborovanje je zahtevala naša stran- do pomladi do 50 vagonov. Odpravo krivične vinske naklade na Štajerskem je pričakovati v kratkem. Enketa radi revizije carine bo najbrže kmalu sklicana. Kmetijstvu bo priznana odločevalna beseda pri sklepanjih o carinskih tarifih. Zaradi prepovedi izvoza močnih krmil nam je vlada zagotovila, predlagati resortnemu ministrstvu, da odredi to prepoved. Glede kmetijskega zavarovanja si je po-ter jeništvo osvojilo načelo podržavijenja zavaro-valničnega posla in načelo obligatoričnega zavarovanja vseh panog. Živinska zavarovalnica bo kmalu mogla pričeti s poslovanjem. Za odpravo brezposelnih podpor in uvedb« akordnega dela se je poverjeništvo živahno zavzelo. Z našo zahtevo, da se razpustijo kompromitirani občinski odbori in se vpostavijo gerentski . . .. ....., . _ , , sveti, poverjeništvo soglaša in bo storilo v dose- da ostanejo v Jugoslaviji m se postavijo na sa- ^ da na-. poobiajčenci poverjeništvo za kme- ; tega potrebne korake. mostojno stališče. Za družine m posameznike, i t;~stvQ obvestijo o kmečkih težnjah, o težavnih j1 Kar se tižc zatiranja verižništva, je poverje- , ■---,„ np morem sami razmerah> v katerih se naš kmet nahaja, ter da njš;i,vo izjavj!o> da ni nobena kazen prestroga istočasno zahtevajo izvršitev gotovih del in iz-. -n ge pridružuje naši zahtevi, da se takoj..zaprn vedbo ter rešitev raznih perečih kmetijskih1 vs(, agentllre jn trgovske pisarne, vprašanj. ...... j Preustrojitev mariborske vinarske šole t ki se nimajo kam vrniti in se ne morejo sairii vzdrževati, to so starci, za delo nesposobni in nedorasli otroci bodo preskrbovani v zavodih. Najbrže se bo izpremenilo taborišče v Strmscu pri Ptuju v tak zavod. V zavodu se bodo uredile rokodelske sole Te enkete se je udeležilo poleg številnih po- | Spi0gn0 kmetijsko in gozdarsko srednjo šolo je . --------------.. ! ob1aščencev naše stranke (članov načelništva in v premišlja se načrt za skorajšnjo ustano- za fante in gospodinjske šole za dekleta. A istim r.vrševatne?a odbora) vse strokovno in upravno vitev kmetijske šole na Gorenjskem. Kmetij-časoin, ko se odpravijo begunske podpore, od-j uradništvo poverjeništva za kmetijstvo. ! skemu šolstvu" se bo posvečala največja skrb, pade torej tudi zaničevano :n žaljivo ime be- Vge na-e jnformacije je poverjeništvo z za- Ureditev valutnega vprašanja v zmislu naših gunec. Tisti, ki bodo tu ostali, naj se .takoj od- hvaln0stj0 vzeIo na znanja zahteve kmetov pa načrtov in navodil bo vlada z vsemi silami pod-ločijo za to, da si preskrbe samostojno vzdrze- ^1jllhi,0 podpirati in skušati, da se jih čim prej . bo dela1a na t0> da sc raradi tega, ker vanje. Za naseljevanje v Bački je malo upanja, iiresniči ——t-m»t ci^pr ru-vt-ril evnir dnlp-ove. ker je dospelo tja mnogo Srbov iz po Romunih zasedenega ozemlja. Dalo se bo mogoče naseliti tinsamezne kmetske družine v Prekmurju za posamezne kmetske kar se je obrniti z vprašanji na ime Anton Stre-kelj, Murska Sobota, pri oddelku za agrarno re formo. ________________ Kdo želi sklicevati naše sh govornik, naj /«.. zadev Kdor nima takega nastopati kot naš Nac • in nastopati kot n š va, tla se mu pošj-■overilo. ••rila, tudi nima pravic . ■ >rstile in organizato dštvo SKS ______________je marsikateri kmet sicer pokril svoje dolgove. Uspeh naših zahtev je sledeči: Nasa zahteva ^ (lru|?i stranj pa je m0ral svoje gospodarstvo -lede uvedbe uradnih dnevov poverjemštev, tako izčrpat; in obubožati, da se bo vnovič 1.rajnih glavarstev in sodnih uradov je bila morda še bo5j zadolžil, ako ga hoče zopet spra- •nplo pozdravljena, ker ima namen, te oblasti v red __ kmeta ne bo smatralo za vojnega bolj z ljudstvom in njegovimi težavami sezna- dobifkarj„ ter se nnl j)0 omogočilo, da bo tudi niti, obenem pa ljudstvu prihraniti čas in stroske y vgeh dav£nih komisijah zadostno zastopan za sedanje drago potovanje v mesta. Sodniki ze zaTadi varstva 5VOjih koristi. imaio navodila, da obdržujejo take uradne dneve_______„_—-- ■ ;,s-išbe in podobno), a se teh navodil ne držijo. Pričakovati je, da se bodo v kratkem začeli, iavi uradni dnevi. _ | "ašo zahtevo za ustanovitev kmetijske zbor-i » je vlada istotako pozdravila. Sedaj se že Naši shodi. ie ''.'iejo zadevni načrti. Mali kmet bo oproščen Vsi, ki shode pripravljate, morate, prede« se shod vrši. istega javiti okrajnemu glavarstvu z vlogo, ki naj vsebuje: 1.) dan vršitve shoda in 2.) kraj, zborovalni prostor in uro. Vlogo je treba vložiti tako, da je*o shodu glavarstvo vsaj _-vanja prispevkov. rtnAp niše 7ahtčve do uvedbi enotnega do- ----------. irskega davka in odpravi vseh drugih dav- tri dni prej obveščeno. Odgovora glavarstva h. kakor zemljiškega itd., se je dosegel spo- treba pričakovati. Razširjajte o potrebi kmečke politične samostojnost ! Skrbstveni urad je posvetovalnica za alkoholike, njih svojce in prijatelje treznostne akcije. Ta se določa način rešitve ali zdravljenja alkoholika. Razmotriva se o gmotni in moralni pomoči pi\:cu in ostalim družinskim članom. Ker posreduje urad tudi pravno varstvo, je stalno v zvezi z varuštvom mladoletnih, s policijo, sodiščem vobče, vzgojevališči, sirotišnicami ter vsemi institucijami, ki prihajajo v poštev. Kdo vse prihaja v urad? Najrazličnejši ljudje! Stari in mladi, imoviti in revni, manj in bolj izobraženi. Največkrat' prihajajo žene alko-kolu vdanih mož. Nekatere so duševno močno potrte; iz obraza se jim čita, da jih je pot stala premagovanja. Druge nastopijo zavestnejše. Niso še izgubile vere v bolnika. Zavedajo se, da teži usoda družine na kocki. Zdravje mož je zrahljano in živci žen ne morejo več prenašati »rpljenja. Mnogim je dolgoletno trpljenje ob strani »Ikoholika umrtvilo vso duševno moč. Imajoi samo eno željo: z otroki vred proč od njega! Mati s solzami v očeh in s prvorojencem na rokah toži, da je varana za življensko srečo že prvo leto zakona. Poleg navedenih se pojavi večkrat tudi osivela, od borbe za obstanek telesno uničena žena, ki je ob strani moža pijanca z delom lastnih rok dolgo vrsto let pošteno preživljala in vzgojevala večjo družino. Sedaj šele, ko je povsem obnemogla, prosi pomoči. Ker alkohol med moškim spolom prevladuje, te pač umevno, da posečajo urad največ žene, matere, sestre in druge članice sorodstva. A tudi drugačni primeri so na vrsti. Pride oče osmih otrok, ki takole toži: Jaz ne vem več, kaj naj še storim! Moja žena je vsak dan pijana, otroci hodijo lačni, umazani in v raz-m-ganih oblačilih okoli. Ko prihajam iz službe, »ajdem ženo velikokrat vsled pijanosti za vsako delo nezmožno. Tu išče pomoči sin za očeta, hči za mater. In koliko žalostnega vedo povedati o mladosti, katero so preživeli brez veselja, o materi, ki je morala vsled neizmernih muk prezgodaj v grob itd. Tožbe pomoči iščočih so si zelo slične in vendar ustvarja vsako poročilo zopet sliko zase, kajti način pijančevanja se po značaju, družinskih in premoženjskih razmerah, v omiki in poklicu dokaj razlikuje. Vsa poročila pa soglašajo v tem, da se v družini, kjer se je udomačila nezmernost, pojavi v doglednem času materialno in moralno zlo. Pozabiti se pa ne sme, da taki žalostni pojavi ne nastanejo od danes do jutri. Navadno je to konec večletnega razvoja. Začetkoma se posledice tega zla še ne občutijo, pozneje vedno bolj in nazadnje postanejo neznosne. Vsi ti ljudje — izvzemši zakrknjene alkoholike — prihajajo v skrbstveni urad z nekim posebnim zaupanjem, kajti tu se jim ne nudi samo priložnost, dati svojim čutilom duška v besedi, temveč ustvari se jim zavest, da so njih tožbe našle umevanje ter da se bo za izboljšanje položaja storilo kar največ mogoče. Uradniku skrbstva se tudi nudi priložnost, poučiti svojce pivca o njih vedenju. Brez koristi je namreč pijanemu človeku očitati vse mogoče in nen\ogoče stvari, ga z zmerjanjem dražiti, mu groziti s tožbami in ločitvijo zakona. Na-vdušti je treba te ljudi za pameten in dobro premišljen nastop, ki bi pripomogel do uspeha. Ko je v skrbstvenem uradu sestavljen zapisnik o alkoholnem bolniku, se ta povabi na razgovor. Ako se vabilu ne odzove, je treba iskati posrednje ali neposrednje zveze ž njim, in sicer potom sorodnikov, delodajalca in osebe, do katere ima bolnik še največ spoštovanja. Po teh predpripravah napravi skrbstveni uradnik ali od njega za to določena oseba na pivčevem domu obisk, ki pa ne sme imeti uradnega značaja. Pivec mora dobiti od posetnika vtis, da mu ta želi le dobro ter da s,e hoče njemu in ostali družini pomoči do blagostanja in sreče. Posetnik pa mora biti velikokrat, zlasti pri prvem obisku, pripravljen na razne neprijetne okoliščine, ker ga pivec smatra kot nepotrebnega vsiljivca. Pri tej priliki se kažejo ti bolniki pre^ strašeni, so v zadregi, razžaljeni ali začno celo vpiti in zmerjati. Najvažnejše pri teh posetih pa je način pogovora s pivcem. Najprej ga je treba pripraviti do tega, da prizna svojo bolezen, in drugič do izjave, da postane abstinent. Zelo na mestu je, takega človeka vpeljati v protialko-holno ali sploh kako njemu koristno organizacijo, ga odtrgati s tem duševnemu brezdelju ter mu preskrbeti primernega razvedrila. Pri določitvi organizacije pa je posebno paziti na politično mišljenje ali religiozni čut pivca, kar pride zlasti pri izobraženejših zelo v poštev. Pri osebah, pridobljenih na tak način k treznemu življenju, se poleg dvigajočega se zdravja kmalu opazi popoln duševen preobrat. Pivcu iz premožne hiše pa je najbolje svetovati zdravljenje v kakem zdravilišču za alkoholike, in sicer z najmanjšo dobo šestih mesecev do enega leta. Najboljša tozadevna zdravilišča se nahajajo v Nemčiji in v Švici. Uspehi takih zavodov so petkrat večji kot oni skrbstev za alkoholike ali protialkoholnih društev. Upati je, da tudi Slovenci v doglednem času dobimo tak zavod, in sicer tako urejen, da bi bilo mogoče sprejeti tudi bolnike revnejših slojev. Zgradbo takega zavoda bo gotovo vsak trezen in pošten Slovenec toplo priporočal. Ako pivec ali pivka odločno odkloni pomoč, je treba zaprositi pomoči razne oblasti. V takih slučajih je naravnost dolžnost skrbstva, slučaj naznaniti višji oblasti, ki se navadno zavzame najbolj za svojce pivca. Iz predstoječih vrstic je razvidno, da ima skrbstvo alkoholikov zgolj človekoljuben namen, kateremu naj bi se pridružil sleherni, komur je mar lastna sreča in lepša bodočnost našega naroda. Vsa tozadevna pojasnila in tiskovine daje protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani. Raznoterosti. (Davki danes in nekdaj.) Res je sicer, da je dandanes že takorekoč obdačeno vse, toda za časa pruskega kralja Friderika I. so imeli v Nemčiji davke, katerih dandanes skoraj ne poznamo. Tako n. pr. je moral plačati vsak en dolar davka, kdor je hotel nositi na svoji obleki kaj zlatega ali srebrnega. Da je smel kdo lasuljo nositi, je moral plačati na leto tri dolarje davka. Kdor se je vozil v kočiji, je moral zal uporabo dragega tlaka plačati letno tri dolarje. Ce si hotel piti kavo, čaj ali čokolado, si moral imeti posebno dovoljenje, za katero si plačal letno dva dolarja. Obdačene so bile opanke, nogavice, čevlji in klobuki. Vsaka moška oseba od 17. leta naprej je morala plačevati osebni davek od pol kmečkega tabore SKS, ki je bi! dne 23. novembra t. 1. v Ljubljani, se dobe v našem upravništvu v treh posnetkih, in sicer: a) prihod pred zborovalno dvorano, b) prihod kmečkih množic z jezdeci na čelu pred deželni dvorec, c) kmečke množice pred deželnim- dvorcem. Vsaka velika slika (24X20 cm) stane s poštnino vred 6 K, mala (kot razglednica) pa 2 K. dolarja do 4000 dolarjev, katerega je moral plačevati kralj za svojo glavo. (Praznoverje na Srbskem.) Belgrajska »Politika" piše v podlistku „Belgrajske vedeževal-ke" o neverjetnem razmahu praznoverja med vsemi sloji srbske družbe, posebno pa med žen-stvom. Vse se vdaja magiji, spiritizmu, vedeževanju, prorokovanju in, podobnim zablodam. V Belgradu ima malone vsaka večja ulica svojo „vračaro" — vedeževalko, ki ugiba ljudem preteklost, sedanjost in bodočnost iz kart, z dlani, iz skodele popite črne kave, iz fižola itd. Vsem tem vračaram se izvrstno godi, ker jim nikoli ne zmanjka hvaležnih obiskovalcev. Najbolj na glasu pa je neka „Femka", ki se je nedavno poročila z orožniškim podnarednikom. Le-ta je zelo ljubosumen in Femka sme sprejemati poslej samo ženske obiskovalce. To ie ženska srednjih let, ne grda, ne lepa, na vsak način pa inteligentna. Ona vedežuje iz skodelice. Pred njenimi vrati se zbirajo ženske od treh zjutraj do pozne noči. Tu vidiš odlične dame — kolikor mogoče priprosto oblečene, da ne vzbude pozornosti —, kuharice in perice ter kmetice iz vseh krajev kraljevine. Marsikatera mora čakati 10 do 20 dni, da pride na vrsto. Med njimi so matere, ki bi rade zvedele za svoje sinove, zapuščene žene, maščevanja željne ljubimke, dekleta, ki ne morejo dobiti moža... Vsem „ugane", vsem pro-rokuje in svetuje Femka in njeno kraljestvo se kljub številni konkurenci vsak dan širi. (Ustvaritev žene.) Indijska legenda pripoveduje o stvarstvu: Ko je hotel stvarnik ustvariti ženo, je videl, da je porabil vso pripravljeno snov za moža. Zato je vzel zvijanje kače, zmožnost rastline ovijalke, da se drži kvišku, trepet trave, vpogibljivost trstja, lahkoto listja, pogled gazele, gladino solnčnih žarkov, solze oblakov, zavratnost vetra, mehkoto puha, sladkost medu, grozovitost tigra, vročino ognja, mrzloto železa, ščebetanje ptice in zmešal vse te prvine med seboj ter ustvaril lepo ženo. Najnovejše vesti. (Rekvizicija žita.) Vlada je naročila prehranjevalnemu ministru, naj takoj odredi rekvi-zicijo žita. Rekviriraio pa se ne bo pri kmetih, temuč le pri večjih veleposestnikih, pred vsem pa pri židovskih prekupcih, ki so nakupili in poskrili ogromne množine žita, da umetno dvigajo cene ter s tem provzročajo pomanjkanje in draginjo. (Konec proste trgovine z živežem.) Ministrski svet je sklenil, da ustavi svobodno trgovino z živili, ker le na ta način bo mogoče zabraniti verižništvo in špekulacije. (Naše denarno vprašanje) bo rešeno šele po novem letu. Pri kolkovanju se je baje dobilo le nekaj čez pet milijard kron, torej mnogo manj, kot se je pričakovalo. To bo tudi ugodno vplivalo na ureditev naše valute. (Za naše begunce) je dovolilo finančno ministrstvo sedem milijonov kron. (Narodni svet za neodrešeno ozemlje) so si ustanovili naši primorski rojaki pretečeno nedeljo v Ljubljani za Ljubljano in okolico. (Življenje si je končal) bivši ravnatelj goriškega učiteljišča gospod Viktor Bežek, zaslužni slovenski pisatelj. V smrt ga je pognal poglavitno obup nad usodo goriške domovine. (Smrt tihotapca.) Naše mejne straže pri Vrhniki so ustrelile nekega tihotapca, ki je hotel spraviti čez mejo k Italijanom velike množine tobaka. (Vrednost denarja dne 20. t. m.) je bila sledeča : 1 dinar == 3 K 75 v, 1 lira = 6 K 3CJ v, 1 nemška marka = 2 K 40 v, 1 avstrijska krona = 53 v, 1 češka krona = 1 K 80 v, 1 dolar — 87 K, 1 francoski frank = 9 K 10 v, 1 rubelj = 1 K 65 v. Garje SARKO in srbečico ozdravite zanesljivo in od vseh dosedanjih mazil bistveno sredstvom. -mazilo št. 1. -mazilo št. 2. -prah za posipanje. hitro z novim, se razlikuj očim Vse skupaj, zadostujoče za eno odraščeno osebo, z natančnim navodilom, po katerem v štirih dneh ozdravite vsako srbečico, stane 16 K, po pošti 18 K. — Izdeluje in razpošilja: Lekarna pri srebrnem Sokolu v Brežicah. Seno in slcisftci potrebuje Vinko Majdič, valjčni mlin v Kranju in prosi ponudb. Kamor kmet zahaja in kjer daje zaslužka, mora biti naročen ^Kmetijski List". Mali oglasi. rabljeno, toda dobro ohranjeno slamorezaioo. — Ponudbe z »ajnižjo ceno na naslov: Josip Novak, posestnik, pošta Slovenska Bistrica. Restavracija Krvarič (prej Perles), Ljubljana, PreSerneva ulica it. 9, so prlpiro&a. lepi hrasti, Na prodaj so primerni za sodarsko delo ali za drugo rabo Sena p« dogovoru. — Prodajalčev naslov se izve pri upravništvu tega lista. Kmetje! Ako imate kaj na prodaj, ako hočete kaj kjpiti, ali česa iščete, priobčujte ▼ našem listu. Velikost pričujočega poziva stane za »Malo oglasos 12 K, polovica tega prostora 6 K. Najmanjši oglas 4 K. Denar pošiljajte vedno naprej! tampilje. Anton Čeme a^lifh /js—r| ? graver in izdelovatelj štampilj iz kavčuka Ljubljana, Dvorni trg št. 1. Lepo črno letošnje !! brinje!! oddaja v vsaki množini in po sizki ceni tvrdka Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 2. iojzij Vodnik hamenosek Ljubljana, Kolodvorska ulica priporoča marmornate plošče za pohištvo, nagrobne spomenike žgano apno. ] Srečne in vesele | |božične praznike! in prav tako M novo leto 1 želita Josip Šelovin I | v in v y i Josipina Šelovin-Čuden, f v ^ v Primešaj MOStlO M! Čo živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje rerlilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na, teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se ga primeša dvakrat ca teden. Frašek Mastin je dobil na-jvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin; ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. Pet zavojev praška Mastin zadostuje za šest mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja smejo prodajati Mastin vsi trgovci in vsa konsumna društva. Ako se Mastin pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po poštni dopisnici v izdelovalni« Mastina, to je 9 ieM Trnhčczy y Ljubljeni. Pet zavojev (paketov) Mastina stane 20 K 50 v poštnine prosto na dom. Od tam &e pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ■v Ljubljani, r. z. z a. z. Obrestuje hranilne vlogo po 3 °/p-Sprejema vloge na tekoči račun, čekovni promet. Eskont in inkaso menic. Loabardiranje vredsestnih papirjev. Stanje hranil. Tlog mad 50,000.000 K. Rezervni zakladi nad . 1,110.000 K. Ustanovljena lata 1881. Gostilničarji, kavarnarji, vinogradniki, pozor! Trgovina z vinom I > s Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljših sortiranih vin, kakor muškateljca, rizlinga, šipona, burgundca, portugalca, šilherja, pristnega ljutomer-čana, pikerčana, haložana, bizeljčana ter črnih dalmatinskih in banatskih starih in novih vin. Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najvišjih cenah. Se priporočava Andrej Oset in Franjo Cajnko. o ™ < < p BJ < e® c/) Srečne in vesele" božične in novoletne praznike želimo vsem svojim somišljenikom in »omišljenicam. Upajmo, da bo leto 1920. za kmeta boljše in srečnejše kot so bila preteki^ leta. Za načelništvo SKS. : Za tajništvo SKS.: Jakob Kušar dipl. agr. A. Jamnik v Notranjih goricah. v Ljubljani. I P S r Blagoslovljen Božič m srečno novo leto želita vsem pristašem, naročnikom in prijateljem zdravega kmečkega pokreta uredništvo in uprava »Kmetijskega lista". S1 li i i 1 MliATIIiNICE za ročni in vratilni pogon, vratila (gepelne), čistilnike, tri-jerje, alamoreznice za pogon z roko in s silo, sadne in vinske stiskalnice, sadne mline, brzoparilnike, stiskalnice za seno in druge poljedelske strojo ima vedno v veliki izberi v zalogi FRANC HITTI v Ljubljani na Sv. Ilartina cesti št. 2. Edina zaloga poljedelskih strojev iz tvornice Umrath & Comp. a: BATERIJE i LESTENCI ŽARNICE vseh tipov } ARMATURE Vsi elektrotehnični predmeti Generalna reprezcntacija za kraljestvo SHS Janko Pogačar Razstavni lokal, pisarne, skladišča Ljubljana, Mestni trg 25 WESTINGHOUSE - WATT - KREMENEZKY — METAX Avtomobitna razsvetljava „IKA" za H H li H 8 tt H H « * DDmmcsmizimcDaiccmociziamizimmraizii^uumLui^aics I | B importna in eksportna družba z o. z. t Ljubljani, g 8 Tvrdka „IMPEX" s« peča s vsemi panogami izvozne in »vezne trge- 8 D rine, preskrbuje domače industrije s potrebnimi surovinami in izvaža g D industrijske proizvede lastne države. Preskrbuje domači trg s kolonialnim ji blagom ter prevzema vse trgovske transakcije z inozemstvom. □ Kupuje, izdeluje in izvaža vsakovrstne lesne izdelke. 8 Za časa prehod&e dobe pospešuje družba izmenjavo blaga z iaozem- 0 stvom, da ščiti domačo valute. Poslovanje na lastni račun in v komisiji. Podružnice in zastopstva na vsek svetovnih tržiščih. B mrrii^rrimmmmmmmillCIiaaaGDI S a B B B B man liSžBSBS Prevažanje blaga. | Špedicije vseh vrst. Spre- | | jemanje blaga v skladišča. | 1 Zacarinjanja. Mednarodni | | prevozi. Selitve s patenti- | I ranimi vozovi. Nabiralni vo- g zovi na vse strani. i Skladišče, spojeno s tirom j I južne železnice. trgovska, spedicijska in komisijska delniška H -j-g^čj račun ppj podruž- | U ■ ■ In /t M ■ ■ ■ I I I ___i _ _ _ _ družba Ti»st Ljubljana Tr-st Dunajska cesta št. 33. = I. ljubljansko javno skladišče. = I niči Jadranske banke v B | Ljubljani. Naslov za brzo- | javke „Baikansped." i Interurb. telefon št. 366. I