Z rodbino je v pričujoči študiji mišljeno dvoje: oko lje in biološka podlaga, ki ju nudi rodbina. Zato je bilo treba raziskati nekatera konkretna vprašanja v zvezi s šolskimi uspehi, s čimer nikakor nočem reči, da morejo ravno izbrana vprašanja dati popolno sliko. Za biologa in evgenika je rodbina zanimiva po svojih dednih kakovostih in po okolju, ki ga — deloma prav na podlagi svojih dednih značilnosti — nudi svojemu poedinemu članu. Vsaka rodbina je, podobno kakor vsak individuum, enkratna, v svojih dednih značilno stih nedeljiva celota. Prvenstveno zato, s tega biolo škega vidika je rodbina tako eminentno važna za družbo, narod in državo. Zato je pa tudi važno, da čim bolj spoznamo, kaj nudi odn. kaj more po svojih dednih, vrojenih posebnostih nuditi rodbina svojemu širšemu sociološkemu okolju, družbi, narodu, državi. Možje in žene naroda so dedni produkti rodbin, iz katerih izhajajo, so nadaljevalci rodbinskih predni kov, so posredovalci med predniki in potomci. Za družbo in narod ni vseeno, kakšni so ti možje in žene, kakšni so očetje, kakšne matere, kajti od tega sta v največji meri odvisna dedna kakovost potomcev in okolje, v katerem potomci vzrastejo. Zato je važno, da vemo n. pr., koliko otrok je v kakšni rodbini, po klice staršev; okolje, v katerem rastejo otroci, se pa da deloma presoditi tudi po rojstnem kraju; zlasti važna je razlika med mestom in deželo. Zanimivo pa je tudi spoznati, kakšnim rasam pripada določena iz brana skupina preiskancev. V našem primeru gre za skupno 903, t. j. za ca. 60 %\ vseh dijakov in dijakinj le višjih razredov (VI., VII. in VIII.) ljubljanskih realnih gimnazij, klasične gimnazije in učiteljišča (1. 1937/38). Važno je bilo namreč, da moramo računati s t. zv. zaključenimi za koni; to so taki, pri katerih ne moremo več pričako vati nadaljnjih potomcev, ker so starši odn. vsaj ma tere svojo produktivno ali generativno dobo zaklju čile. Šele iz takih zaključenih zakonov moremo pra vilno preceniti povprečno število potomstva v vsaki rodbini. Praktično je bil tu smatran zakon za zaklju čen, ako 10 let po zadnjem otroku ni bilo več potomca ali pa, ako je mati bila stara 48 let ali če je kateri od ŠOLSKI USPEHI V VIŠJIH RAZREDIH LJUBLJANSKIH SREDNJIH ŠOL IN RODBINA IZ ANTROPOLOŠKEGA ODSEKA ODDELKA ZA ZDRAVSTVENO ZAŠČITO UČENCEV (HIGIENSKI ZAVOD) V LJURLJANI B. Š K E R L J 225 staršev umrl ali če so bili starši ločeni itd. Za nekatera vprašanja ni bilo mogoče obdelati vsega materiala, vendar obsega vedno dovolj primerov za dokaj za nesljive sklepe. Kar se tiče presoje šolskih uspehov, se je upošte valo 7 predmetov in sicer 3 jeziki, matematika, zgo dovina in dva prirodoslovna predmeta. Iz 7 redov se je potem izračunala srednja vrednota in se ta kot povprečen uspeh spet zaokrožila na štiri osnovne rede (5 — odlično, 4 — prav dobro, 3 — dobro, 2 — slabo). Dasi bo način te preiskave najbrže vzbudil razne kritike, mislim, da nam nudi le nekaj koristnega vpo gleda v načeta vprašanja. Najvažnejše pa je, da bi se raziskave načetih vprašanj morda z boljšimi meto dami nadaljevale. V tej pobudi leži glavni poudarek naslednjih kratkih pregledov. ŠTEVILO OTROK V RODBINI Menda je bil H. Muckermann (S. J.) prvi, ki je do kazal posebno evgenično važnost razlik v plodnosti posameznih družbenih slojev in poklicev. Pokazal je s tem, kako nezadostno število otrok imajo socialno in inteligenčno najvišji sloji in kako veliko število po rodov in otrok imajo od prirode slabo nadarjeni člani nižjih socialnih vrst, s čimer se utegne polagoma so cialni in inteligentnostni standard nevarno znižati. Da je inteligentnost1 v veliki meri dedna lastnost, je do kazano, prav tako tudi druge duševne in značajske lastnosti, veliko vredne in manj vredne. Tako se javi socialna struktura družbe v veliki meri kot dedna struktura in zato ni vseeno, koliko potomstva ima ka teri družbeni sloj.2 Na podlagi teh spoznanj si je n. pr. Cattel postavil upravičeno vprašanje, ali morda ne pada povprečna inteligentnost med Angleži, in je prišel do poraznih zaključkov.3 Tako je bil I. Q. (t. j. inteli genčni kvocient, s katerim izrazimo mentalno ali du ševno starost v odstotkih koledarske, pri čemer je I. Q. = 100 povprečen, pod 100 podpovrečen in nad 100 nadpovprečen): za prejšnjo mestno generacijo 103,81, za podeželsko 95,8 za sedanjo mestno generacijo 99,80, za podeželsko 93,5 za bodočo mestno generacijo 98,31, za podeželsko 90,9 Diference so za mesto 4,01 + 1,49 = 5,50, za de želo 2,3 + 2,6 = 4,9. Iz teh številk spoznamo prav mnogo, pa žal nič dobrega: 1. I. Q. na deželi je nižji kakor v mestu in pada na deželi stalno, 2. v mestu je bil padec med prejšnjo in sedanjo generacijo velik, za naprej bo pa manjši. Prognoza za bodočo genera cijo je dobljena z upoštevanjem števila potomcev, v tem tiči glavni vzrok sprememb in poteka obeh kri vulj, ki jih dobimo na podlagi teh številk, število po tomcev je na deželi, tudi v Angliji, znatno večje kakor v mestu, toda padec tega števila je na deželi zelo po časen. V mestu je bil padec največji med prejšnjo in sedanjo generacijo; potem je bil dosežen nek stan- 1 Držim se tu razlikovanja med inteligenco in inteli gentnostjo po Schmidtu (Kronika VI, str. 169., Ljub ljana 1939.) — inteligenca je mišljena tu vedno kot po klicni sloj. 2 Škerlj, B.: Socialno-antropološka študija k vpraša nju manjnadarjenega otroka. Pedagoški zbornik Slov. šol. mat. 1933., Ljubljana. 3 Cattel, R. B.: Is national intelligence declining? The Eugenics Review XXVIII, str. 181., London 1936. dard (majhno število otrok), s čimer je bil očitno zabrzdan prvotno hitri padec inteligentnostnega kvo- cienta. S tem je povedano vse. V dejstvu različnega števila potomcev raznih slojev tiči važen splošno na rodni problem, ki ga ne smemo prezreti.4 Pri nas žal še vedno nimamo nobene splošne stati stike o plodnosti poklicnih skupin niti ne osnovnih podatkov, komaj da vemo kaj o številu otrok na eno mater ali na rodbino in, kar vemo, ni dobljeno po uradnih ugotovitvah kakega statističnega urada,5 tem več le po prizadevanju osebno zainteresiranih.8 Zato žal k svojim podatkom nimam nobenega primerjal nega materiala. V splošnem nam pa kaže, da so imeli starši srednješolcev VI., VII. in VIII. razredov po vprečno nekaj nad 4 otroke. Največ otrok, namreč 8,28 na rodbino, so imeli kmečki starši; sledijo jim po številu otrok (5,42) obrtniki, s 4,65 trgovci, potem profesorji in učitelji (4,94), nižji uslužbenci raznih kategorij in izučeni delavci (3,88), pripadniki aka demskih in prostih poklicev (3,57) in končno ostali javni in privatni uradniki (3,45). V tej seriji, ko gre za določen inteligentnostni izbor (dijaki višjih razredov srednjih šol), ne gre toliko za razlike v inteligentnosti kakor za resnične poklicne razlike. Slaboumnih in izrazito slabo nadarjenih star šev pri teh dijakih ne moremo predpostavljati. Vidimo torej zlasti veliko razliko med kmeti in vsemi ostalimi poklicnimi skupinami. Med kmeti in inteligenco sta skupini trgovcev in obrtnikov. Nepričakovano malo otrok pa najdemo med nižjimi uslužbenci in izučenimi 4 To je, kakor opozarja tudi Cattel 1. c, problem šele zadnjih 80 do 100 let, torej od masiranja prebivalstva v velemestih, odkar se je začelo stalno odčrpavanje po deželskega prebivalstva — vse to v zvezi z razvojem tovarn in veleindustrije, železnic in sploh modernega prometa. S tem je v zvezi tudi problem padanja I. Q. podeželskega prebivalstva. Prim. za ta del tudi: K o c h , H.: Die Ahvvan- derung der Begabten vom Dorf. Zeitschr. f. Rassenkunde. III, str. 37., Stuttgart 1936. in K ii n s 11 e , G. o istem pro blemu v istem časopisu (VII) 1938. 5 Tak urad ali oddelek bi bil tudi pri naši b. u. nujno potreben za najrazličnejša vprašanja Slovenije in njenih prebivalcev. Seveda bi moral biti na čelu strokovnjak sta tistik, izobražen matematik, ki pozna do podrobnosti vse probleme javne statistike. On bi v vprašanjih statistike urejal delo drugih strokovnjakov (gospodarstvenikov, in ženirjev, zdravnikov itd. itd.). Z ozirom na Vebrov sicer dobro mišljen poziv v Kroniki (VTI, str. 102., Ljub ljana 1940.) se pa nekoliko bojim, da zadeva naše sta tistike ne krene spet na napačna pota. Imenovati Miki- č e v vitalno-statistični odsek pri Šoli narodnega zdravja v Zagrebu v eni sapi z Agapovim psihometričnim za vodom v Beogradu je popolnoma zgrešeno, ker je notranje delo enega in drugega povsem različno. Statistika ni niti psihometrija niti psihologija ali filozofija in zahteva po sebne strokovnjake; to velja seveda prav tako za vitalno statistiko. Testiranje samo na sebi pa sploh ne more spa dati v okvir vitalno-statističnega dela, temveč samo sta tistična obdelava takega preddela in njegova interpre tacija z ozirom na praktične norme. Sploh pa, kakor rečeno, spada že sama organizacija kakršnega koli sta tističnega zavoda (torej tudi vitalno-statističnega) v roke izkušenega strokovnjaka statistika, za vsakogar drugega pa tudi tu veljaj: roke proč od tuje stroke! 6 Škerlj, B.: Bela kuga tudi pri nas. Naša doba str. 559., Ljubljana 1930., in isti: K vprašanju regulacije rojstev pri nas. Zdravn. vest. II, str. 276., Ljubljana 1930. 226 TABELA 1. delavci (specialisti). Rekel bi, da pride tu najbolj do izraza razmeroma slab gmotni položaj v zvezi z neko prirodno inteligentnostjo, ki presoja gmotne možnosti za vzgojitev potomstva. Na splošno pa smo v okviru zapadnih in srednje evropskih narodov lahko s številom potomstva še kar zadovoljni, dasi seveda že daleč zaostajamo za vzhod- nejšimi Slovani. To velja za matere, ki so nehale ro diti nekako pred 15—20 leti. Kako je bilo potem in je sedaj, ne vemo; morali bi pa vedeti kaj več — na loga, upajmo, bodočega statističnega urada za Slo venijo! Po številu otrok v rodbinah je razlika med klasično gimnazijo in realnimi gimnazijami. Na klasični je več učencev iz mnogoštevilnih rodbin, kar ni čudno, če upoštevamo, da je na klasični gimnaziji mnogo več učencev z dežele. Povprečno je nekako 35 % učencev višjih razredov z dežele, toda na klasični jih je 52 %>, na učiteljišču jih je tudi še nad 46 %>, na realnih gim nazijah pa le 23—31 % (najmanj jih je bilo na II. dr«.). Splošni pregled nam daje Diagram 1. in v zvezi z uspehi tab. 1. Razvidno je, da so uspehi učencev iz rodbin z dve ma otrokoma najboljši; edinci so sicer nekoliko boljši kakor učenci iz rodbin z več otroki, vendar razlika ni velika. Če združimo še slabe in dobre uspehe na eni strani ter prav dobre in odlične na drugi, dobimo značilno potekajočo krivuljo diagr. 2. Pri edincih sta verjetno pretirana skrb staršev in neprimerno okolje glavni vzrok razmeroma slabih uspehov; pri onih iz velikega števila otrok pa poleg slabše vzgoje najbrže tudi manjša inteligentnost. Slednje se morda sliši trdo, toda mnogi znaki govore za to, o nekaterih bo tudi tu še govora, deloma pa je videti že iz razprave o pomožni šoli.7 Razlike med spoloma tu niso upošte vane, ker se je dosledno pokazalo, da imajo dekleta mnogo boljše šolske uspehe kakor fantje (diagr. 3). Ker — po VI. Schmidtu 1. c. — ni bistvene razlike v inteligentnosti fantov in deklet, je pač očitno, da so dekleta v šoli bolj marljiva odn. se bolj trudijo za dober uspeh (tab. 2.). TABELA 2. 227 Na klasični gimnaziji je jako malo deklet, zato nismo upoštevali spolnih razlik, ki so bistveno itak iste, namreč da imajo dekleta boljše uspehe. Povprečni uspeh na klasični gimnaziji je pa sploh mnogo boljši nego na realnih in na učiteljišču. Razen tega je važno, da je struktura dijakov po rojstnih številkah na kla sični gimnaziji popolnoma drugačna kakor na realnih gimnazijah. V obeh tabelah (3 in 4) so vse številke, razen v vrsti »število« odstotki; ležeče tiskane so tiste, ki so višje kakor ustrezajoče v rubriki »povpr. razdelitev uspe hov«. Razen tega moremo v obeh tabelah primerjati, koliko katerih otrok je na klasični gimnaziji odn. na realnih gimnazijah in učiteljišču ter koliko katerih otrok je moških in žensk. Med spoloma razlika ni ve lika, pač pa je velika, kakor že omenjeno, med kla sično gimnazijo in ostalimi tu upoštevanimi šolami. Najboljše uspehe (na realnih gimnazijah in učite ljišču) imajo edinci in prvi otroci; povprečju ustre zajo drugi otroci, pri deklicah tudi še tretji, od če trtih naprej pa je uspeh slabši, edino pri deklicah menda ne, toda v tem primeru je osnovno število (25) za veljavne sklepe najbrže le premajhno. Na klasični gimnaziji, kolikor so sklepi iz znatno manjšega šte vila zadovoljivi, pa so uspehi 2., 3. in 4.—6. otrok naj boljši (zlasti uspehi drugih otrok!), slabši pa so uspehi edincev, prvorojencev in kasnejših otrok. Za kasnejše otroke velja torej splošno, da v šoli ne uspe vajo tako dobro, niti kakor bi ustrezalo povprečju! Tu trčimo na vprašanje socialnih in vrojenih vzro kov za te ugotovitve, zlasti za zadnjo. Res je, da imamo v socialno šibkejših slojih več otrok, toda vprašanje je tudi, zakaj imamo tam več otrok. Mislim, da je število otrok v rodbini resnično v zvezi z inteli gentnostjo staršev, namreč vsaj toliko, ali morejo starši pravilno presoditi možnosti vzreditve večjega števila otrok. Ta razlaga skoraj gotovo ne bo popu larna, ampak s tem je treba pri odkrivanju resnic vedno računati. Spomnimo se spet na dognanja zgo raj citiranega Cattela.9 Spominjam tu tudi še na ugo- 9 Ta avtor je celo številčno in grafično dokazal, kako pade I. Q. z večjim številom otrok in obratno, kako na rašča število otrok z manjšim inteligentnostnim kvocien- tom in to v mestu in na deželi. Ni razvidno, da bi to moglo pri nas biti drugače. TABELA 3. O p fig s® u w « s >S'l 2 c C3 | M"So Uspeh slab dober prav dober odličen število % slab dober prav dober odličen število % edinci 2,7 53,3 37,0 6,6 73 9,7 _ _ 56,3 37,5 6,2 16 7,4 1. otr. 2,3 48,6 U,0 5,0 218 29,1 52,6 35,1 12,3 57 26,5 2. otr. 2,6 59,4 36,0 2,0 153 20,4 20,7 58,6 20,7 29 13,5 3. otr. 1,9 57,3 33,0 6,8 103 13,8 , 33,3 55,5 11,1 27 12,6 4. do 6. otr. 3,5 71,0 21,5 4,0 149 19,9 35,8 54,7 9,4 53 24,6 kasnejši otroci 66,9 32,1 — 53 7,1 54,5 39,4 6,1 33 15,3 povpr. raz< uspehov 2,5 58,3 34,9 4,3 749 100,0 . 42,3 46,5 11,2 215 99,9 Vprašanje je še, kateri otroci (po vrstnem redu ali številu rojstva) imajo najboljše uspehe v višjih raz redih srednjih šol. Če upoštevamo zopet štiri realne gimnazije in učiteljišče na eni strani ter klasično gim nazijo posebej, razen tega pa še delimo po spolih, najdemo tole (tab. 3 in 4): 8 8 Zaradi štednje prostora so v tabelah navedeni, razen osnovnih številk, večinoma le odstotki. Originalni podatki so dostopni pri avtorju. 228 TABELA 4. a i i 1 Uspeh slab dober prav dober odličen število % slab dober prav dober odličen število % edinci 5,0 62,5 30,0 2,5 40 11,7 — 42,3 45,* 12,1 33 8,1 1. otr. 3,1 61,8 33,0 2,1 97 28,4 1,7 38,0 52,9 7,4 121 29,8 2. otr. 2,9 68,6 27,1 1,4 70 20,4 2,4 51,8 43,4 2,4 83 20,4 3. otr. 4,9 70,7 17,1 7,3 41 12,0 1,6 48,4 43,5 6,5 62 15,2 4. do 6 otr. 1,5 77,2 18,2 3,0 66 19,3 4,8 66,2 24,1 4,8 83 20,4 kasnejši otroci 89,3 10,7 — 28 8,2 — 44,0 56,0 — 25 6,1 povpr. razdel. uspehov 2,9 69,6 24,8 26, 342 100,0 2,2 48,9 43,2 5,7 407 100,0 tovitev, da imamo glavni kader manjnadarjenih otrok na pomožni šoli10 iz mnogoštevilnih rodbin in da gre tam nadpovprečno cesto za kasnejše in zadnje otroke. Mislim torej, da socialnega položaja samega ne more mo pravilno preceniti, ako ne upoštevamo tudi inteli- gentnostnega faktorja, zakaj se katera rodbina (odn. oče) nahaja v slabšem socialnem položaju. Slabi uspe hi v šoli postanejo v zvezi s tem kaj lahko razložljivi. rana, bo pač morala za odgovore na stavljena vpra šanja služiti tudi tale, dasi ji je seveda mogoče ugo varjati. Tudi v tem oziru bo imel kak bodoči stati stični urad še važno delo. že med realno in klasično gimnazijo je opažati ne ke tipične strukturne razlike med poklici staršev (ta bela 5). TABELA 5. Poklici: realne gimnazije klasična gimnazija A 10,3 10,2 B 7,3 8,3 C 40,8 20,8 D 8,3 8,3 E 9,3 9,7 F 16,0 15,7 G 1,9 4,6 H 5,9 22,2 skupaj 612 216 skupaj 10,3 7,6 35,4 POKLIC OČETA (STARŠEV) IN USPEH V ŠOLI Poklic staršev more v nekem smislu biti merilo za presojo socialnega (gmotnega) položaja in inteligent nosti roditeljev naših dijakov višjih razredov srednjih šol. Zato je gotovo zanimivo izvedeti kaj o šolskem uspehu v tej zvezi. Material za to vprašanje obsega 467 mladeničev in 361 deklet (skupaj 828). Razlikoval sem osem poklicnih skupin in sicer: A univerzitetni profesorji, prosti poklici (zdravni ki, odvetniki, notarji, lekarnarji, velepodjetniki, ravnatelji denarnih zavodov itd.); B srednješolski profesorji in učitelji; C uradniki (državni, banovinski, mestni, privatni, častniki); D trgovci in trgovski potniki (zastopniki); E obrtniki; F nižji uslužbenci (zvaničniki i. pod.), izučeni de lavci, železničarji, orožniki, podčastniki itd.; G delavci, sluge; H kmetje (ne glede na velikost posestev). Ker pri nas poklicna razdelitev, ki bi ustrezala raz nim socialnim in gmotnim položajem, ni standardizi- 8,3 9,4 15,9 2,7 10,2 828 10 Prim. spet op. 2! Med starši dijakov realnih gimnazij močno prevla dujejo uradniki nad vsemi drugimi, med starši di jakov klasične gimnazije pa nekoliko prevladujejo kmetje celo nad uradniki in seveda nad ostalimi. To se zdi razumljivo, kajti klasična gimnazija naj bi bila — med drugim— tudi predizobraževalna šola za du hovniški poklic in na izbor klasične gimnazije s strani kmetov vpliva brez dvoma tudi katehetov nasvet. Vsi ostali poklici so na obeh tipih gimnazij približno ali povsem enako zastopani. Po uradni statistiki naše banovine za šolstvo in prosveto za 1. 1937/38, ko je bil nabran tudi pričujoči material, moremo dobiti vpogled v poklicno strukturo staršev srednješolcev za vse razrede, žal pa ni mo goče razbrati menjave te strukture po posameznih razredih. Omenjena statistika razlikuje šest poklicnih skupin, tako da je bilo treba prišteti našo skupino C in 2/3 skupine F skupini »uradniki« ter 1/.-J skupine F skupini »obrtniki, industrijci«. Industrijce sem sicer štel pod skupino A, toda teh je bilo tako malo, da se na to število menda ni bilo treba ozirati. Primerjava razdelitve poklicev staršev za vse sred nješolske in za VI., VII. in VIII. razrede kaže pred vsem, da so »kmetje« jako stabilen element, očividno dober izbor, ki konča, kar je začel; močno so narasli 229 odstotki za proste poklice in za obrtnike (in indu- strijce), na drugi strani je pa močno padel odstotek delavcev. Glede uradnikov vidimo, da je njihov odsto tek na klasični gimnaziji nekoliko nižji, na realnih gimnazijah pa neznatno višji, pri trgovcih je obratno, toda prav tako neznatno. Glavne razlike so torej pri prostih poklicih, obrtnikih (v pozitivnem smislu) in delavcih (v negativnem smislu); to se pravi, da je od stotek delavskih potomcev do višjih razredov gimnazij tako močno nazadoval,11 da se odstotki zlasti omenje nih dveh skupin relativno povečajo. Ostale poklicne skupine kažejo veliko stabilnost. Iz tega se pa nazna- čuje, da se sedaj bodoča narodova inteligenca regene- rira predvsem sama iz sebe in iz obrtnikov — to velja zgolj kvantitativno. Kvaliteta je, kakor bomo še spo znali, pri onih redkih delavskih potomcih, ki pridejo do višjih razredov, prav dobra; toda odstotek je ne znaten. Na splošno smo ugotovili, da so šolski uspehi na klasični gimnaziji mnogo boljši nego na realnih. To je lahko utemeljeno v boljšem, inteligenčno več vred nem izboru ali pa v večji popustljivosti pri redovanju. Po preiskavah naše poklicne svetovalnice vemo, da je vzrok v prvo navedenem dejstvu, v inteligentnostno več vrednem izboru. Razlika med dijaki in dijakinjami je spet ista, dijakinje so iz vseh poklicnih skupin staršev znatno boljše. Pri obeh spolih imajo povprečno najboljše uspehe otroci skupine B, profesorjev in uči teljev. Pri tem ima lahko poleg izbora po inteligent nosti in za šolanje posebno ugodnega okolja vlogo tudi dejstvo, da se ti otroci pri redovanju bolj pardonirajo, torej nekaka protekcija iz poklicne kolegialnosti — ta pomislek postavljam kot možen, ne da bi ga mogel meritorno dokazati. Ker za spolno razliko pri uspehih vemo in poznamo tudi poklicno strukturo obeh tipov gimnazij, moremo združiti uspehe obeh spolov in vseh gimnazij, tako dobimo tabelo 6. TABELA 5 b. Razdelitev poklicev za vse razrede: svobodni poklici uradniki obrtniki, industrijci trgovci delavci kmetje skupaj klasična gimnazija realne gimnazije 6,1 4,6 43,5 57,5 7,7 8,9 7,1 9,9 13,7 13,3 21,9 5,7 1086 4372 V višjih treh razredih (VI., VIL, VIII.): klasična gimnazija realne gimnazije 10,2 10,3 39,5 58,8 15,2 14,6 8,3 8,3 4,6 1,9 22,2 5,9 216 612 TABELA 6. Poklici uspeh slab dober prav dober odličen skupaj (n) A 51,8 40,0 8,2 85 B 36,5 52,4 11,1 63 C 0,3 54,2 39,0 6,4 295 D 1,4 50,7 43,5 4,4 69 E 2,6 55,1 39,8 2,6 78 F 0,8 63,6 30,3 5,3 132 G 54,5 36,7 9,1 22 H 54,8 39,3 5,9 84 skupaj moški ženske 3 289 149 26 467 2 • 158 175 26 361 vrstni red po uspehu 2. 1. 5. 7. 4. 828 Poklici moški ženske skupaj A 3,37 3,72 3,56 B 3,68 3,80 3,75 C 3,39 3M 3,52 TABELA 'i D 3M 3,58 3,51 F_ E 3,37 3,54 3,42 F 3,31 3,52 3,40 G 3,53 3,60 3,54 H 3,56 3,33 3,51 Povprečni red 3,42 3,62 3,51 vrstni red 2. 1. 5./6. 8. 5./.6 Tudi te spremembe v strukturi poklicev staršev je treba presojati z vidika nadarjenosti, torej dednosti (prim. tudi za ta del VI. Schmidt, l.c). 11 Nazadovanje se da razložiti iz gmotnih pa tudi iz vrojenih vzrokov. S c h m i d t 1. c. je namreč pri teh otro cih dobil povprečno znatno nižji I.Q. (prim. Kronika 1. c.!). Najslabše uspehe imajo otroci iz skupine F, kar se je zopet dalo ugotoviti pri obeh spolih. Pri otrocih iz male skupine G moramo računati z ostrim izborom, ki predpostavlja, da pridejo v višjo srednjo šolo — spričo razmeroma slabega gmotnega položaja —• res le najboljši. Prihodnja tabela (7.) kaže povprečne rede šolskega uspeha po poklicnih skupinah. 230 Izsledki tabel 6. in 7. se dokaj ujemajo. Rekel bi le, da ustreza pri dekletih uspeh pričakovanjem nekoliko bolje kakor pri fantih. Vobče moremo reči, da prihajajo iz poklicnih sku pin E in F v višjo srednjo šolo najslabši dijaki in di jakinje, da pa je izbor posebno močan pri skupini G. Najboljši dijaki so (razen iz male skupine G) iz prvih treh poklicnih skupin, torej izrazito iz predstavništva inteligence. Ta izsledek se dobro ujema z izsledki skušnje inteligentnosti po VI. Schmidtu.12 Gotovo je zanimivo vprašanje, ali se pri nas inte ligenca (poklicni sloj!) regenerira še z dežele ali pa že iz mesta odn. sama iz sebe. že prej sem omenil, da se na podlagi dobljenih podatkov more sklepati, da se naša inteligenca obnavlja predvsem sama iz sebe in iz obrtniškega stanu. Podatki, ki jih imamo pred se boj, pa kažejo tudi, da je število kmečkih sinov in hčera v višjih razredih srednjih šol komaj še 10 %, dočim je 53,3 % dijakov in dijakinj iz izrazito inte ligenčnega stanu (poklicne skupine A do C). Kakor kažejo šolski uspehi, so ti tudi boljši kakor pri kmečkih otrocih. Ta dejstva kažejo, da je dežela kot reservoir za bodočo inteligenco naroda najbrže že močno izčrpana. Zavedam se, da potrebuje to, kar sem rekel, še nadaljnjih dokazov, zlasti bi bilo važno, vedeti več o I. Q. tudi s tega vidika, dasi je — za nižje- šolce — VI. Schmidt že ugotovil, da imajo otroci inte ligence višji I. Q. kakor kmečki. Kar se tiče stopnje- vitosti v mestnih poklicih (skupine A do G), se I. Q. dobro ujema s tu dobljenimi podatki. Ko bodo objav ljeni dovolj številni podatki še z dežele, se bo jasno pokazalo, ali zgornja sodba drži in v kolikem obsegu. Moram pa reči, da na podlagi pričujočih številk ne pričakujem več veliko z našega podeželja, pri čemer bi hotel posebno opozoriti na razdiralno delo alkoho lizma, industrializacije in — tujskega prometa. Ti trije faktorji delujejo skupno v eno smer, da namreč naše podeželje ni niti več kvantitativno, še manj pa kvalitativno v stanu, da bi nadomestilo inteligenco, vodeče sloje naroda.13 POKLICNE ŽELJE DIJAKOV IN USPEH V ŠOLI Poklicne želje so bile izražene na določeno vpra šanje meni osebno; kljub temu je jasno, da odgovorov ne moremo smatrati povsem za obvezne, kajti včasih se spremeni želja tik pred nastopom pravega študija in cesto želja dijaka ne ustreza željam ali možnostim staršev. Vendar pa nam izražene želje posredujejo neko sliko želja mladih ljudi z višjih razredov sred njih šol. Precejšnja in razumljiva je razlika med spo loma, deloma pa tudi med dijaki realnih gimnazij in klasične gimnazije. Material za to vprašanje obsega skupno 748 odgovorov, katerih podrobnejša razdelitev je razvidna iz tab. 8. 12 Prim. op. *! la Medtem ko sem to pisal, je izšel že zgoraj omenjeni Vebrov članek, v katerem izraža avtor svoje osebno, mojemu popolnoma nasprotno, toda številčno nepodprto mnenje o podeželju. Le s pomočjo raziskav v terenu pa je mogoče dokazati, katera sodba je pravilna. Za enkrat vzdržujem svojo na podlagi raziskav in dobljenih stati stičnih podatkov, pričakujem pa številčne osnove tudi za nasprotno mnenje, ki ga bo treba, če se izkaže, da se naslanja na številčne (in dovolj številne) osnove, seveda prav tako upoštevati. Toda res samo, ako bo številčno TABELA 8. (Vse številke razen v zadnjih dveh vrstah so odstotki teh slednjih.) •*•«•• T ilA SI:S m O 3 ^ 1 filozofija, psihologija, zgodovina . r'8 J_ prirodopis, matematika, fizika . ? o'o «'9 kemija, farmacija ? 16'g 8'8 medicina, veterina |Q'.» 20'fi tehnične vede, agronomija ... »V pravo, ekonomija, diplomacija . ? ,'j 5'Q teologija m 4,1 2,6 umetnosti (upod., glasba) ... g',. jj'g *** -Ije f ™. (i. (1.) 1. 2. 1. 10. (8.) (5.) za ta del v zadnjih 15—20 letih niti za korak, kakor dokazuje izredno zanimiv članek A. škerlja.14 Res je, da profesor katere koli prirodoslovne stroke na uni verzi ali tehniki ne more in ne sme danes predpostav ljati niti tako elementarnih pojmov, kakor bi ustrezali n. pr. prvi deklinaciji v latinščini. Da so — pri takem duhu naše srednje šole — uspehi bodočih prirodo- slovcev, medicincev in tehnikov tako slabi, pa vseka- 14 Članek ranjkega ravnatelja A. Š k e r 1 j a v Novem mestu je izšel kmalu po svetovni vojni menda v »Jutru« (žal imam pri roki le izrezek brez običajnih bibliografskih navedb) in bi ga kazalo iztrgati pozabi kar v celoti, tako je še danes aktualen. Toda naj navedem vsaj nekaj misli: »Trditev, da se je humanizem tako izborno obnesel, kaže neko samozadovoljstvo, ki je lahko nevaren uvod v ne- podjetnost in mrtvilo. Razen tega se hipotetično vpra šanje, če bi ne bila danes naša kultura višja, da ni sledila humanizmu, ne da kratko zanikati.« Kar se tiče strokovne terminologije: »Te terminologije se nauče dijaki dotičnih znanosti na pamet, najsi so študirali filologijo ali ne.« »Kar zadeva pravoslovje, bi morda ne bila taka škoda, če bi se rimskega prava nekoliko osvobodili... kdor bo tuj jezik potreboval, se ga bo pač učil« (asirolog asirščine, teolog hebrejščine) .... »klinopis in hieroglifi so se dali razvozlati brez babilonščine in egip- čanščine v gimnaziji« . .. »Pomena formalne izobrazbe ne tajim...« »Za Cicerona pa niso mogli zajemati svoje ,humanitas' drugod kakor iz latinskih in grških pisateljev, tedaj iz živega jezika; niso se učili 2000 let starega jezika in ga analizirali oblikoslovno in sintaktično. In tu so na redili humanisti tisto usodno zmoto, ki je skozi stoletja tiščala k tlom razvoj domačih živih jezikov na ljubo mrtvi latinščini: ker so se Latinci učili latinščine in grščine, so tudi humanisti menili, da extra latinitatem non est vita. Ta vera v edino zveličavnost latinščine in grščine je ostala noter do naših dni in humanisti ne pomislijo, da danes že imamo živo literaturo, ki nam staro, dasi večno lepo, lahko nadomešča. Nadomešča tudi za pridobi tev formalne izobrazbe. Če so Latinci in Grki, naš vzor, ob živem svojem jeziku znali formalno izobra- 232 kor ni čudno in najbrže vzrok tem slabim uspehom ne tiči v manjši splošni nadarjenosti ali inteligentnosti teh dijakov, temveč v šoli sami. Poglejmo sedaj še, v kakšni zvezi je morebiti po klicna želja dijaka s poklicem odn. poklicno skupino staršev (očeta) ! Material za odgovor na to vprašanje se je zmanjšal na 644 odgovorov, 369 moških in 275 žensk. Možna sta dva načina prikaza, 1. v določen študij hoče toliko in toliko odstotkov otrok določene poklicne skupine in 2. iz določene poklicne skupine hoče toliko in toliko sinov in hčera v določen študij. Odstotki so kajpada po obeh vidikih različno veliki, toda ob pravilnem čitanju tabele 10. se da razbrati vse, kar je važno. TABELA 10. (Na določen študij hoče x % iz določene poklicne skupine.) Študij filologija filozofija, psihologija, zgodovina prirodopis, matematika, fizika kemija, farmacija medicina, veterina tehnika, agronomija pravo, ekonomija, diplomacija teologija vojna akademija promet, š. umetnosti druge želje takoj v poklic povprečna razdelitev spol m ž m ž m ž m ž m ž m ž m ž m m m ž m ž m ž m ž A 6,5 17,0 13,3 29,4 U,0 31,6 7,1 12,0 13,3 15,2 20,0 9,1 4,0 — 33,3 33,3 10,9 10,7 11,6 13,1 B 6,5 17,0 6,7 4,3 9,1 9,3 13,2 U,3 9,6 20,0 8,7 — 12,0 — 13,3 473 6,7 7,1 6,8 10,5 C 23,9 4*,5 30,8 20,0 21,7 45,3 29,4 37,2 18,4 42,8 36,2 26,6 45,7 70,0 18,2 56,0 35,0 16,7 26,6 45,0 M,3 20,0 21,4 32,4 37,4 D 4,3 5,7 7,7 4,3 9,1 17,6 9,3 13,2 6,0 *3,3 6,5 — — 5,0 16,7 6,7 15,0 19,6 20,0 17,8 7,8 9,5 E 15,2 7,7 13,3 30,4 13,6 11,8 7,0 13,2 7,1 4,8 2,2 10,0 9,1 4,0 5,0 25,0 6,7 5,0 2,2 20,0 3,6 10,0 5,1 F 13,1 15,1 v 46,* 33,3 21,7 4,5 11,8 16,3 7,9 21A 12,0 13,3 10,9 36,4 12,0 40,0 6,7 15,0 19,6 26,6 28,6 16,0 17,1 G 8,7 7,7 6,7 8,7 9,1 4,6 — 1,2 6,7 4,3 — — — 8,3 5,0 6,7 3,5 2,2 H 21,7 3,8 6,7 8,7 9,1 273 2,6 7,1 18,1 6,7 6,5 27,3 12,0 15,0 6,7 15,0 2,2 10,7 11,7 5,1 število 46 53 13 15 23 22 17 43 38 28 83 15 46 10 11 25 20 12 15 20 46 15 28 369 275 žiti svojo mladino, jo bomo tudi mi lahko, bodisi ob ma terinem, bodisi ob kakem modernem tujem. S tem bi bila tudi formalna izobrazba kot podlaga znanstvenemu delu rešena.« (K temu odstavku bi hotel danes še dodati, da je pouk klasičnih jezikov ostal isti, formalna izobrazba pa je v zadnjih 15—20 letih padla vkljub temu na zelo nizko ravan. Torej ni rešitve v klasičnih jezikih samih!) »... Tudi kulturni pomen humanizma se pretirava. Pri znavam, da je imel humanizem svojo kulturno misijo, ki jo je opravil, kakor je vedel in znal;« ... »Zato nikar ne pretiravajmo, ampak vprašajmo se, ali nam je za razvoj prihodnje naše kulture znanje klasične preteklosti neob hodno potrebno?« »Kdo si upa trditi, da vsebina našega življenja ne raste, da se naši kulturni zakladi ne množe, da ne nastajajo vede, discipline, problemi, ki o njih stari še sanjali niso. In to niso samo realistične vede, discipline in problemi, to so vprašanja, ki zadevajo tudi izobrazbo srca, naše stališče nasproti sočloveku in vsemu stvarstvu: poglobitev znanja in razumevanja kulturne zgodovine in svetovne literature, sociologija, narodno gospodarstvo, na ravoslovne vede.« »M enda ga ni, ki bi trdil, da ti predmeti ne spadajo v šolo. Opozoril bi na en pojav, ki jasno kaže pot razvoju naše šole. V nekem članku, ki je pisan bolj temperamentno kot stvarno, se je očitalo, da imajo dijaki na srednjih šolah svoje pivske klube, športne zveze itd. Jaz sem za odpravo teh združi tev — toda čez noč se tega ne da doseči, ne samo ker to presega kompetenco Višjega šolskega sveta, ampak tudi, ker so te združitve viden izraz in posle dica neke pomanjkljivosti v učnem na črtu; to je treba najprej odpraviti, potem bo ta bolezen — v kolikor ni političnega izvora — sama ponehala. Vestno se udeležujem sestankov v (teh) dijaških organizacijah in našel sem med drugim tole zanimivost: dijaška predavanja so zajeta iz filozofije, sociologije, na- ravoslovskih problemov, moderne svetovne literature — ne enega nisem še zapazil iz klasične filologije. Ure dimo tedaj naš učni načrt tako, kot ga za hteva čas, pa bodo .pivski' in podobni klubi zaspali. Če pa fant v šoli ne najde tega, kar življenje od njega zahteva, potem si pač sam išče dušne hrane.« »Toda za te predmete, ki jih jaz danes v srednji šoli pogrešam, pri sedanjem učnem na črtu ni časa; dobiti bi se dal samo z opu stitvijo klasične filologije. Izbiro imamo to rej: na eni strani klasično filologijo — na drugi zgoraj naštevane predmete in morda še kake druge. Zame ni oklevanja. Kar nudi pouk klasičnih jezikov dobrega, ni njih posebnost ali se da vsaj nadomestiti s čitanjem pre vodov in razprav ter esejev. Poznam vse prednosti, ki jih ima čitanje originalov, toda tu smo na križpotju: ali se velja držati teh prednosti in opustiti vse, kar pridobimo z učenjem zgoraj navedenih predmetov, ki pa danes niso učni predmeti naše srednje šole? Kdo bi omahoval, ki sodi trezno?« Ravnatelj A. škerlj je bil klasični filolog! (Bazprti tisk izvira od mene.) Kar zadeva omenjeno »historičnost« naše srednje šole, bi bilo treba pri najmanjšem izenačiti učenje modernega zemljepisa z učenjem zgodovine; kar bi bilo edino možno s skrčenjem učnih ur zgodovine (zlasti na sedanji način!), brez sleherne škode za kulturo človeštva ... (Prim. tudi, kar pravi B. S h a w o zgodovini na usta Caesarjeva!) 233 Pravo sliko si naredimo lahko šele, ako primerjamo posamezne odstotke ob povprečni razdelitvi odstotkov na koncu tabele. Zato so vsi odstotki, ki so nad tem povprečkom, označeni z ležečim tiskom. Pri pazljivem čitanju trčimo na zanimive ugotovitve, toda predaleč bi šlo, da bi se tu o vseh tudi razpisali. Tab. 10. nam pove n. pr. za filologijo: želja za ta študij je nad povprečna pri moških iz poklicnih skupin E, G in H ter pri ženskah iz prvih treh, izrazito inteligenčnih poklicnih skupin. Ali pa n. pr. za »takoj v poklic« se skupaj n 369 77 141 % 40,9 8,5 15,6 * Op. pri kor.: tu gre še za staro označbo šol! odločijo nadpovprečno dijaki in dijakinje iz poklicne skupine D (trgovci — ti ostanejo najbrž večji del kar v domači trgovini ali pri kakem sorodniku), dijaki iz skupine E (obrtniki — isto), dijaki in dijakinje iz skupine F (ta daje najslabše študente!), dijaki iz sku pine G (delavci, sluge — gmotni moment!) ter dija kinje iz skupine H (kmetje — najbrž tudi gmotni moment in le srednji uspeh). V tem smislu se da od kriti marsikaj zanimivega, n. pr. kopičenje bodočih filozofov iz skupin E, F in G, medicincev in veteri narjev iz skupin A, B, D in E pri moških, umetnikov iz skupin A in E itd. če upoštevamo pri tem še šolske uspehe, potem spoznamo neko korelacijo n. pr. med skupinami E in F, slabšim uspehom in »drugo po klicno željo« ter »takoj v poklic«, zlasti pri dekletih. Prav tako spoznamo korelacijo pri dekletih iz skupin A, B in C, dobrim šolskim uspehom in filološkim štu dijem; itd. Na koncu tega poglavja naj še povem, da je med dekleti bilo mnogo več za nadaljnji študij ali poklic neodločenih kakor med fanti. Zdi se, da mnoga de kleta ne študirajo iz posebnega zanimanja, temveč bolj iz dolgočasja — taka (in taki, če so) so seveda na univerzi in v poklicih največje breme zlasti še, ako niso inteligentne (i). Pač pa gre zelo mnogo deklet po maturi v abiturientski tečaj in to ne najslabša. Te se skrivajo v naši statistiki med »drugim« študijem. ROJSTNI KRAJ IN USPEH V ŠOLI Sestava ljubljanskih višjih srednješolcev po rojst nem izvoru je sama ob sebi zanimiva, še zanimivejša pa postane, ako poiščemo, od kod je največ dobrih in najboljših dijakov in dijakinj. Mnoge dežele in države imajo že geografske karte o rojstnih krajih svojih najboljših mož in tudi bodoči Atlas Slovenije pred videva tako karto. Pričujoča statistika nam pa lahko pokaže, od kod so naši najboljši dijaki višjih razredov srednjih šol. Primerjava obeh ugotovitev bo najbrž zelo zanimiva in pričakovati smemo določno kon- gruenco. Za to statistiko obsega material 902 primera; poleg drugih srednjih šol je vključeno tudi učiteljišče. Na spol se pa pri tej statistiki ni bilo treba mnogo ozirati, ker itak vemo, da so ženske boljše dijakinje kakor moški. Obča razdelitev po rojstnem izvoru je za posa mezne šole in za vse skupaj podana v tab. 11. 101 81 78 14 41 902 — 11,2 9,0 8,7 1,6 4,5 — 100,0 Najbolj »ljubljanski« šoli sta mestna ženska realna gimnazija (m. ž. rg.) in II. državna realna gimnazija (II. drž. rg.) — obe sta izrazito dekliški. Nadpo vprečni odstotki so označeni z ležečim tiskom. Nepri čakovano malo je dijakov in dijakinj iz najbližje ljub ljanske okolice. Dolenjcev imamo nadpovprečno šte vilo na učiteljišču in na klasični gimnaziji, Gorenjcev na istih dveh šolah in na I. drž. realni gimnaziji, Šta jercev in štajerk na m. ž. rg. in na III. drž. rg., Pri morcev na učiteljišču in I. drž. rg., iz ostale Jugosla vije na II. drž. rg. in v drugih državah rojene na m. ž. rg. in na I. drž. rg. Najmanj Ljubljančanov naj demo na učiteljišču in na klasični gimnaziji — tam se torej zbirajo dijaki iz province. Glede šolskega uspeha ni razlike med Ljubljančani in izven Ljubljane rojenimi, povprečni uspeh je pri obeh kategorijah 3,5. Tab. 12. pa nam kaže, da naj demo med Ljubljančani nekaj manj »slabih« in nekaj več »odličnih«, med izven Ljubljane rojenimi pa nekaj več »prav dobrih« in manj »dobrih«. TABELA 12. v Ljubljani izven Ljublj. rojeni rojeni slabo 0,5 0,8 dobro 55,8 54,0 prav dobro 37,1 39,6 odlično 6,5 5,6 skupaj (n) 369 533 Iz posameznih slovenskih okrajev je razmeroma malo dijakov in dijakinj, največ jih je iz teh: Ljub ljana okolica (77), Litija (37), Kamnik (34), Ko- TABELA 11. Ljubljana Ljublj. Dolenjska Gorenj- Štajer- Italija \% ostale iz drugih Šola* mesto okolica in Logatec 8ka Ska (Primorci) Jugoslavije drŽav skupaj * ***** * *n % učiteljišče . . I. drž. rg. . . . II. drž. rg. . . . III. drž. rg. . . . . . 33,8 . . . 50,4 . . . 39,2 . . . 44,5 . . . 40,9 . . . 34,0 6,2 6,3 6,1 8,7 6,1 13,0 21,5 11,0 8,7 15,5 15,7 20,5 12,3 7,1 16,5 7,2 9,6 16,3 9,2 10,2 4,3 7,9 U,8 8,8 15,4 8,7 li,8 8,7 7,8 3,7 - - 0,8 1,7 3,0 0,9 0,9 1,5 5,5 8,7 4,5 4,3 2,8 65 127 115 265 115 215 99,9 100,0 100,0 100,0 100,1 100,0 234 čevje (32), Novo mesto (27), Radovljica (26), škofja Loka (24), Celje (22). Za te okraje (z nad 20 pripad niki po rojstvu) so bili šolski uspehi posebno izraču nani, dočim so vsi ostali rojstni kraji upoštevani samo v združenih, pokrajinah- kakor v tab. 11. Tab. 13. in diagr. 4. dajeta sliko o uspehih dijakov in dijakinj, rojenih v pravkar imenoma navedenih okrajih. Daleč najboljši so dijaki in dijakinje, rojeni v novo meškem okraju, najslabši pa tisti iz Kamnika, pa tudi Celjani in Radovljičani niso dosti boljši.15 Zanimivo je, da so ljubljanski okoličani le za spoznanje slabši od pravih Ljubljančanov (prim. tab. 14.!). Po tej tabeli vidimo, da najbolje odrežejo Štajerci po rojstvu, toda iz prejšnje tabele vemo, da to ne mo rejo biti Celjani, ki dajo tako dober povprečen uspeh Štajercev; največ res dobrih dijakov je iz Prlekije in Prekmurja. Slabe uspehe imajo naši rojaki, rojeni v sedaj italijanskem ozemlju in iz bivše Avstrije. Zelo dobri so pa oni maloštevilni dijaki in dijakinje, ki so rojeni v drugih državah in ki so deloma tudi res tujci; večji del gre tu za Čehe in Nemce — očitno dober izbor; njihovi starši so razni strokovnjaki in specia listi. Zanimivejši bodo ti podatki, ko bomo vedeli kaj več o zemljepisni razdelitvi I. Q. pri nas, in ko jih bo mogoče primerjati s karto rojstnih krajev naših vel- mož, ki se, kakor omenjeno, pripravlja za Atlas Slo venije. Podrobnejši analizi z ozirom na uspeh dijaštva in njegov pretežno podeželski izvor (prim. tab. 11.!) bi hotel podati za klasično gimnazijo in učiteljišče, zlasti primerjavo uspehov rojenih Ljubljančanov in drugje rojenih. TABELA 13. (Ustrezajoče število dijakov v %.) Uspeh Ljubljana okolica Litija Kamnik Kočevje Novo mesto Radovljica Škofja Loka Celje slab .... dober .... prav dober . . odličen . . . število . . . povprečni uspeh 1,3 57,1 33,8 7,8 — 51,3 49,9 2,7 2,9 61,7 32,3 2,9 65,6 31,2 3,1 40,7 44,4 14.8 — 61,5 34,6 3,8 — 45,8 50,0 4,2 4,5 54,5 36,4 4,5 77 37 3,48 3,52 34 32 27 26 3,36 3,37 3,74 3,42 24 3,58 22 3,41 TABELA 14. (Ustrezajoče število dijakov v %.) TJ h Ljubljana Dolenjska Gorenj- Štajer- ostala Ju- „ ... Avatriia druge U8pen mesto okolica in Logatec ska ska goslavija ualIja AV8t»Ja države slab 0,5 1,3 0,7 1,0 7,1 — — dober 55,8 57,1 53,2 51,5 46,2 42,8 65,4 62,9 42,8 prav dober 37,1 33,8 39,7 42,6 48,8 42,8 30,8 29,6 57,2 odličen 6,5 7,8 6,4 4,9 5,0 7,1 3,8 7,4 — število 369 77 141 101 81 14 78 27 14 povprečni uspeh . . . 3,50 3,48 3,52 3,32 3,59 3,50 3,38 3,44 3,57 15 Za podrobnejši razbor n. pr. poklicne strukture in dokaj majhne. Ob večjem materialu bi bilo gotovo zani- socialnih razmer teh dijakov so pa osnovne številke le mivo, izvesti podrobnejšo analizo in kontrolo teh podatkov. 235 TABELA 15 A. Šola Uspeh Ljubljana mesto LokoSa intolatc G°r* štajerska ..Primorci« 1 m slab . . . . dober . . . prav dober odličen . . . število . . . — 52,1 37,0 11,0 73 — 42,8 42,8 14,3 28 — 43,2 45,5 11,4 44 — 31,4 57,1 11,4 35 — 23,5 64,7 11,8 17 — (37,5) (62,5) — (8) povpr. uspeh 3,59 3,72 3,68 3,80 3,88 (3,63) slab . . . . dober . . . prav dober odličen . . . število . . . 4,5 63,7 27,3 4,5 22 (25,0) (50,0) (25,0) — (4) — 42,9 50,0 7,1 14 — (37,5) (50,0) (12,5) (8) — (40,0) (60,0) — (5) — (70,0) (30,0) — (10) povpr. uspeh 3,32 (3,00) 3,64 (3,75) (3,60) (3,30) število primerov z učiteljišča je samo po sebi pre majhno, dopolnjuje pa sliko s klasične gimnazije. Ugotovimo, da so »Ljubljančani« na teh dveh šolah razmeroma slabi dijaki proti izven Ljubljane rojenim. Najboljši so Štajerci, razmeroma slabi »Primorci« — toda slednjih je jako malo in je ta ugotovitev morda zarisana. Slika se pa takoj spremeni, ko preidemo na realne gimnazije in k dekletom. Tu odrežejo »meščani« in »meščanke« znatno bolje, pri dekletih z mestne žen ske realne gimnazije, ki niti ni tako »meščanska« kakor II. drž. rg., so v mestu rojene daleč najboljše. Povsod pa ugotovimo, da so Štajerci in štajerke med najboljšimi ali najboljši dijaki, dočim »Primorci« med srednjimi, slabšimi ali najslabši, edinole dekleta z m. ž. rg. so med izven Ljubljane rojenimi najboljša (toda število je majhno). O vzrokih za sedaj še ni mogoče meritorno govoriti. Zanimivo bi pa bilo, pri merjati s temi dognanji tudi I. Q., važno delo, ki še čaka izpolnitve. Preostaja še, da primerjamo šolske uspehe po tem, ali žive starši izprašanih dijakov in dijakinj v Ljub ljani ali pa živijo izven Ljubljane, bodisi da žive nji hovi otroci med šolskim letom pri tujcih v mestu ali pa da se vozijo v šolo. Iz tab. 16. razberemo zanimivo ugotovitev, da je med spoloma otrok, katerih starši bivajo stalno v Ljubljani, z ozirom na uspeh velika razlika: fantje so znatno slabši. Pri tistih pa, katerih starši žive izven Ljubljane, je ta razlika le neznatna. Dalje vidimo tudi, da so pri fantih, katerih starši ne živijo v Ljubljani, uspehi na šoli znatno boljši, pri dekletih pa je narobe. Odličnjakinj je n. pr. le 1,9 % vseh, katerih starši žive izven Ljubljane, pač pa 8,7 % vseh, katerih starši so v Ljubljani. Tudi to razmerje je pri fantih obratno, dasi ne s tako veliko razliko. Pri vseh teh ugotovitvah bi hotel še enkrat opomniti čitatelja na to, da gre tu za dijake VI., VII. in VIII. razredov, torej za v določeni smeri že izbran material. Izbran v tem smislu, da so še slabši dijaki že itak odpadli v nižjih razredih. Čast podeželanov rešijo TABELA 15 B. Šola uspeh Ljubljana mesto Ljubljana okolica Dolenjska in Logatec Gorenjska Štajerska ..Primorci" 11 H slab . . . dober . . prav dober odličen . . število . . — 75,0 22,8 2,2 92 — 78,5 7,1 14,3 14 3, G 75,0 21,4 — 28 3,3 73,3 23,3 — 30 4,8 61,9 28,6 4,8 21 — 76,9 19,2 3,8 26 povpr. uspeh 3,27 3,36 3,18 3,20 3,33 3,27 B M slab . . . dober . . prav dober odličen . . število . . 1,6 42,2 48,5 7,8 64 — (62,5) (37,5) — (8) — 71,4 28,6 — 14 — (77,8) (22,3) — (9) — 53,8 46,2 — 13 — 54,5 36,4 9,1 11 povpr. uspeh 3,62 3,37 3,28 3,22 3,46 3,54 Ji slab . . . dober . . prav dober odličen . . število . . — 49,1 44,0 6,8 118 — 60,8 39,2 — 23 — 43,5 48,7 7,7 39 — 47,3 52,7 — 19 — 33,3 60,0 6,7 15 — 65,2 30,4 4,3 23 povpr. uspeh 3,58 3,39 3,64 3,35 3,74 3,39 TABELA 16. Moški Ženske Uspeh starši so starši iz- starši so starši iz- v Ljublj. ven Ljublj. v Ljublj. ven Ljublj. slab .... dober . . . prav dober odličen . . . število . . . 0,3 68,0 27,2 4,5 294 1,0 53,9 38,7 6,4 204 1,3 44,0 46,0 8,7 300 — 48,6 49,5 1,9 103 povprečni uspeh 3,36 3,50 3,62 3,53 zlasti dijaki klasične gimnazije in z dežele prihaja na študije v mesto — že iz ekonomskih razlogov — ver jetno pač najboljši izbor. Ampak število je majhno! Toda še ti »izbrani«, ki prihajajo, niso povprečno naj boljši dijaki, temveč le srednji. I. Q. pri teh dijakih višjih razredov se ne sklada več tako s šolskim uspehom kakor pri nižješolcih (prim. VI. Schmidt, 1. c.!). Samostojno misleči mladeniči niso vedno najboljši dijaki, skoraj bi rekel nasprotno. Večja — rekel bi — discipliniranost se opaža pri de kletih, ki imajo dosledno boljše šolske uspehe. Ako je v postpubertetni dobi I. Q. pri obeh spolih tudi še približno enak, vrojena inteligentnost pri fantih in dekletih torej enako zmogljiva, potem so boljši uspehi deklet razložljivi samo