44 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary Educational Studies
Martina Zbašnik-Senegačnik,  
Samo Drobne, Živa Kristl in  
Ljudmila Koprivec
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 
Povzetek: Ob umeščanju šolskih stavb v urbano okolje se upoštevajo mnogi pomembni parametri, 
med njimi pa ni kriterija kakovostnega pogleda skozi okno, ki – glede na ugotovitve številnih raziskav 
– pomembno pripomorejo k dobremu počutju, bivalnemu ugodju in učni uspešnosti otrok. Namen te 
študije je bil ugotoviti, kakšen je odnos učencev do pogleda skozi okna v učilnici in ali razpoznavajo 
različno kakovostne elemente v motivu pogleda skozi okno. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anke-
tni vprašalnik, ki smo ga objavili v orodju za spletno anketiranje. Odgovarjali so učenci zadnje triade 
štirih osnovnih šol iz različnih urbanih okolij in različnih slovenskih regij. Odgovore smo statistično 
analizirali, pri tem smo posebej preizkusili domneve glede odnosa učencev do pogleda skozi okno učil-
nice ter glede položaja sedenja v učilnici. Ugotovili smo, da so se učenci na podobne poglede skozi okno 
odzivali zelo podobno ne glede na lokacijo šole, razred in spol. Večina anketiranih učencev ima najraje 
pogled v naravo, zelo neugodno pa so ocenili poglede v pretežno urbano okolje, čeprav takšne poglede 
bolj tolerirajo fantje kot dekleta. Velik delež jih meni, da zelenje v prostoru pozitivno vpliva na počutje 
in zdravje. Večina anketiranih učencev tudi želi sedež ob oknu, ki omogoča neoviran pogled skozi okno. 
Skoraj dve tretjini učencev menita tudi, da ima zelenje pozitiven učinek in da pomirja.
Ključne besede: pogled skozi okno, dnevna svetloba, osnovna šola, učilnica, zelenje
UDK: 37.091
Znanstveni prispevek
Dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, redna profesorica, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 
Zoisova 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: martina.zbasnik@fa.uni-lj.si
Dr. Samo Drobne, izredni profesor, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 
Jamova 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija; e-naslov: samo.drobne@fgg.uni-lj.si
Dr. Živa Kristl, redna profesorica, Evropska pravna fakulteta Nove univerze, Delpinova ulica 18/b,  
SI-5000 Nova Gorica; Slovenija; e-naslov: ziva.kristl@epf.nova-uni.si 
Dr. Ljudmila Koprivec, asistentka, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, SI-1000 
Ljubljana, Slovenija; e-naslov: ljudmila.koprivec@fa.uni-lj.si
Let./Vol. 74 (140)
Številka 1/2023
Str. 44–62
ISSN 0038 0474
    

45 
Uvod
Danes otroci v naravnem okolju preživijo precej manj časa kot prejšnje ge-
neracije. Posebej to velja za otroke, ki živijo v gosto pozidanih urbanih okoljih 
(Baró idr. 2021). Zato je primerno oblikovanje šolskega in obšolskega prostora z 
okenskimi odprtinami, orientiranimi v ozelenjen zunanji prostor, še toliko bolj 
pomembno.
Okno je eden ključnih arhitekturnih elementov, ki vplivajo na kakovost 
notranjega okolja (Yeom idr. 2020; Kristl in Zbašnik-Senegačnik 2020; Zbaš-
nik-Senegačnik 2019). Ne samo da v prostor prepušča dnevno svetlobo in svež 
zrak, pomembno je tudi zaradi vizualne povezave notranjosti z zunanjo okolico. 
Kakovosten pogled skozi okno običajno obsega tako ospredje kot obzorje (Little-
fair 1996), s tem pa omogoča pogled v daljavo, kar zmanjšuje tudi možnost pojava 
kratkovidnosti pri otrocih (Mihelčič in Podlesek 2016). Nadalje kakovosten pogled 
vsebuje tri vidne sloje – zgornji sloj pogleda vsebuje nebo in obzorje, srednji obsega 
naravne ali umetne elemente, kot so polja, drevesa, hribi ali stavbe in drugi gra-
jeni objekti, spodnji sloj je v ospredju in vključuje tla (Bell in Burt 1995). Pogled 
skozi okno posreduje tudi pomembne vizualne informacije iz zunanjega okolja 
(Collins 1976; Giraldo Vasquez idr. 2019; Szybinska Matusiak in Klöckner 2016), s 
katerimi je možno orientiranje v času in prostoru (SIST EN 17037).
Vsebina pogleda skozi okno
V zadnjih letih je bilo objavljenih precej študij, ki obravnavajo vpliv pogleda 
skozi okno na splošno, študentsko in delovno populacijo. Njihovi izsledki nakazu-
jejo, da pogled na bližnjo in daljno okolico sproža v človeku različne odzive – ti so 
odvisni predvsem od vsebine pogleda (Aries idr. 2010; Drobne idr. 2022). Recimo 
ljudje se pozitivno odzivajo na vsebine v pogledih, ki omogočajo določeno raven 
razumevanja in možnost za raziskovanje (Kaplan in Kaplan 1989; Gill idr. 2015). 
Poleg tega opazovalce pritegnejo pogledi v naravna okolja, ki so kompleksni, 
obširni in vsebujejo vodne površine (Van Esch idr. 2019; Van der Jagt idr. 2014), 
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

46 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
privlačni pa so tudi pogledi, ki vsebujejo potencialna zatočišča pred npr. vremen-
skimi vplivi (Gill idr. 2015; Appleton 1975). Med naravnimi vsebinami v pogledu 
so vodni motivi (npr. jezera, morje in reke) bolj zaželeni kot gore ali gozdovi 
(Menardo in Brondino 2021), pomemben pozitiven vpliv pa ima tudi delež neba v 
pogledu (Masoudinejad in Hartig 2020). Pozitiven odziv človeka na naravo razloži 
Wilsonova hipoteza biofilije (Wilson 1984), ki trdi, da imajo ljudje prirojeno afini-
teto do naravnih okolij, ki podpirajo življenje, saj so omogočala preživetje skozi 
celotno evolucijo človeka. Zaradi teh ugotovitev raziskovalci (glej npr. Benfield idr. 
2015) raziskujejo učinke biofilnega delovanja narave na človeka, pogosto tudi v 
kontekstu vizualne povezave z naravo ali naravnimi elementi skozi okna.
Številne študije, izvedene v zadnjih desetletjih, ugotavljajo, da pogledi skozi 
okna na naravo učinkujejo podobno, kot če bi dejansko bili v naravi (Ko idr. 2020; 
Kaplan in Kaplan 1989), in vzbujajo prijetna občutja (Yeom idr. 2020; Veitch in 
Galasiu 2012; Drobne idr. 2022). Tudi v delovnem okolju vidni stik z naravo (tudi 
prek pogleda skozi okno) izboljša splošno življenjsko in delovno zadovoljstvo (Ko 
idr. 2020; Chang idr. 2020; Kaplan 1993, 2001; Kang in Kim 2019; Van Esch idr. 
2019). To se je potrdilo tudi med epidemijo covida-19, ko je okno zaradi dolgotraj-
nega »lockdowna« marsikje pomenilo edini stik z zunanjim okoljem in tako lajšalo 
stres (Batool idr. 2021; Spano idr. 2021, Soga idr. 2021).
Po drugi strani so nekatere raziskave pokazale, da lahko nekatere vsebine v 
pogledih povzročajo nevtralne ali neželene odzive (Martens idr. 2011; Drobne idr. 
2022). Ljudem je recimo neprijetno zaradi nekoherentnih, nečitljivih in zapletenih 
pogledov. Tak primer je gosto poraščen, nepregleden gozd, ki je za večino ljudi 
nečitljiv in neprijeten, saj omejuje pogled v daljavo, zaradi česar sta otežena orien-
tacija in gibanje v prostoru (Van Esch idr. 2019). Čeprav študije nakazujejo, da 
imajo ljudje raje poglede v naravno kot v urbano okolje, so pod določenimi pogoji 
tudi urbani pogledi sprejemljivi. Ljudem so bolj všeč pogledi na urejeno urbano 
okolje, na nove in skladno oblikovane stavbe, stari in slabo vzdrževani objekti v 
pogledu pa so za njih moteči in sprožajo nelagodne občutke (Drobne idr. 2022). Pri 
urbanih pogledih je parameter oddaljenosti in zagotavljanja vseh treh vidnih slo-
jev še pomembnejši kot pri pogledih v naravo, saj pogled na zelenje ublaži omejeno 
število vidnih slojev (Giraldo Vasquez idr. 2019; Kent in Sciavon 2020; Drobne idr. 
2022). Nekateri avtorji ugotavljajo, da mora biti urbani del vsebine pogleda čitljiv, 
zanimiv, dinamičen ter dovolj oddaljen, da je med oknom in urbanim delom dovolj 
zelenih elementov (Kent in Schiavon 2020).
Pogledi skozi okna šolskih objektov
Za zagotavljanje bivalnega ugodja mora prostor učilnice poleg ustrezne 
temperature, relativne zračne vlage, kakovosti zraka in akustičnih pogojev 
(Zbašnik-Senegačnik 2019; Kristl in Zbašnik-Senegačnik 2020) omogočati tudi 
kakovostne poglede skozi okno, ki zagotavljajo informacije od zunaj in vizualno 
ugodje (Szybinska Matusiak in Klöckner 2016). Pogledi skozi okno vplivajo na 
počutje in učno uspešnost otrok v šolah (Lindemann-Matthies idr. 2021; Hodson 
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

47 
in Sander 2017; Matsuoka 2010). Zato v zadnjih letih študije obravnavajo tudi 
vplive pogledov skozi okno na učence, pri čemer se osredotočajo predvsem na 
subjektivni občutek ugodja učencev in učne rezultate. Lindemann-Matthies idr. 
(2021) so npr. raziskovali povezave med pogledom v naravo iz učilnice in subjek-
tivnim počutjem osnovnošolcev na podlagi standardiziranega testa pozornosti in 
koncentracije. Rezultat študije je pokazal, da so učenci, stari od 8 do 11 let (n = 
785), poročali o manj stresa in so bili bolj osredotočeni na naloge v učilnicah s 
pogledom na naravo skozi okna, kjer je bilo zunaj vidnih več naravnih elementov. 
Tudi Benfield idr. (2015) so preučevali razlike v ocenah pri posameznih predmetih 
na fakulteti v dveh enako oblikovanih učilnicah – eni s pogledom na naravno 
okolje in eni s pogledom na betonsko podporno steno. Rezultati so pokazali, da 
so imeli študenti (n = 567) v učilnici s pogledom v naravo boljšo oceno. Podobno 
je raziskava (Matsuoka 2010) na 101 javni srednji šoli preučevala vpliv narave 
v bližini šole na učni uspeh in vedenje dijakov. Analiza je pokazala na pozitivno 
korelacijo med izpostavljenostjo naravi in učno uspešnostjo študentov. Pogled na 
večje število dreves in grmovnic skozi okno učilnic in tudi jedilnice je bil pozi-
tivno povezan s standardiziranimi rezultati testov, stopnjami izobrazbe, deleži 
študentov, ki nameravajo nadaljevati študij, in manjšim pojavom kriminalnega 
vedenja. Zanimiv je tudi namig o možnosti pogleda v naravo skozi okna jedilnice 
med odmorom ali kosilom, ki lahko nadomešča poglede skozi okna učilnic, saj 
večina učiteljev ne podpira opazovanja zunanjosti med poukom (Matsuoka 2010). 
Kot ugotavlja Kaplan (2001), so kratki in ponavljajoči se odmori s pogledom skozi 
okno v naravo zelo koristni, saj izboljšajo subjektivno počutje in zmanjšajo stres. 
Grajena okolja, zlasti delovna, namreč zahtevajo stalno usmerjeno pozornost, 
kar povzroča duševno utrujenost. Po drugi strani pogledi v naravo ne zahtevajo 
usmerjene pozornosti, temveč vključujejo fascinacijo. Fascinacija sproži nehoteno 
pozornost, ki deluje regenerativno. Li in Sullivan (2016) sta v eksperimentu s 
94 dijaki na petih srednjih šolah primerjala delovanje njihove usmerjene pozor-
nosti, če je med odmorom pogled skozi okno vseboval zelenje ali ne. Rezultati so 
pokazali, da so dijaki, ki so med odmorom skozi okno gledali zelenje, po odmoru 
v preizkusih delovanja usmerjene pozornosti dosegli bistveno višje rezultate in si 
po stresni situaciji hitreje opomogli kot njihovi vrstniki, ki so odmor preživljali 
v učilnicah brez pogleda na zelene površine. Raziskovalci sklepajo, da se med 
odmorom ob pogledu skozi okno na zelene površine samodejno aktivira nehotena 
pozornost in po kratkem času, ko zaviralni mehanizem počiva, se otroku povrne 
sposobnost osredotočanja usmerjene pozornosti (Kaplan in Berman 2010). Proces 
regeneracije, ki temelji na pogledu v naravo, je povezan tudi z boljšimi rezultati 
pri šolskih testih (Heschong idr. 2002).
Pri nas sta se s problematiko šolskega in obšolskega prostora ukvarjali Cen-
cič in Pergar Kuščer (2012), ki sta preučevali prostor v smislu sporočilnosti, ob 
tem da je bil problem šolskega prostora obravnavan s perspektive učitelja, tudi 
Šuklje Erjavec (2012), ki poudarja pomen razumevanja možne vloge zunanjega 
prostora šol kot dodane vrednosti v smislu opazovanja prostora in tudi v smislu 
njegove uporabe. V zadnjem času pa je ciljni raziskovalni projekt Analiza stanja na 
področju arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje 
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

48 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
in varovanje primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse (Zbašnik-Se-
negačnik idr. 2019) evidentiral kakovostne elemente prostorov, v katerih se odvija 
pouk, in poudaril pomen zunanjega prostora za izvajanje dejavnosti na prostem 
v okviru šolskega kurikula. S poukom na prostem učenci pridobijo konkretne in 
življenjske izkušnje, še posebej, če se vsebine medsebojno povezujejo in če so v de-
javnosti vpletene sestavine ustvarjalnosti in medsebojnega sodelovanja (Šebjanič 
in Skribe Dimic 2019). Gosenar in Cencič (2019) ugotavljata, da se pri nas zunanji 
prostor šol uporablja za izvajanje športa in naravoslovnih predmetov, medtem ko 
se učni predmeti, kot so slovenščina, matematika in tuji jeziki, v glavnem izvajajo 
v notranjosti. Pouk na prostem se pogosteje izvaja v vaških in primestnih šolah 
(prav tam). Nismo pa zasledili študij, ki bi obravnavale pomen vizualne povezave 
notranjega in zunanjega prostora šole ter vpliv na učence. Če glede na prejšnje 
navedbe pogledi skozi okno v šolah lahko vplivajo na uspešnost pri testih kon-
centracije in pozornosti ter spodbujajo regeneracijo učencev po stresu in miselnih 
naporih, nas je zanimalo naslednje:
 – kako se učenci odzivajo na različne poglede skozi okno, 
 – kako se učenci odzivajo na nekatere vsebine v dejanskem pogledu skozi okno 
(npr. zelenje) in 
 – kateri je najbolj želen položaj sedenja v učilnici glede na bližino okenskih 
odprtin.
Metodologija 
Cilj študije je bil ugotoviti, kako se učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole 
odzivajo na različne poglede skozi okno. V študiji odziva učencev na pogled skozi 
okno učilnice smo preizkusili naslednje domneve:
 – Domneve glede želje o pogledu skozi okno učilnice:
• Domneva H1a: Želja učenca glede pogleda skozi okno se razlikuje glede 
na razred.
• Domneva H1b: Želja učenca glede pogleda skozi okno se razlikuje glede 
na spol.
• Domneva H1c: Želja učenca glede pogleda skozi okno se razlikuje glede 
na vrsto njegovega prebivališča.
• Domneva H1d: Želja učenca glede pogleda skozi okno se razlikuje glede 
na gostoto poselitve šolskega območja.
 – Domneve glede mnenja o vplivu zelenja v učilnici in okolici šole:
• Domneva H2a: Mnenje učenca o vplivu zelenja v učilnici in okolici šole 
se razlikuje glede na razred.
• Domneva H2b: Mnenje učenca o vplivu zelenja v učilnici in okolici šole 
se razlikuje glede na spol.
• Domneva H2c: Mnenje učenca o vplivu zelenja v učilnici in okolici šole se 
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

49 
razlikuje glede na vrsto njegovega prebivališča.
• Domneva H2d: Mnenje učenca o vplivu zelenja v učilnici in okolici šole se 
razlikuje glede na gostoto poselitve šolskega območja.
 – Domneva glede želje o položaju sedenja v učilnici in razlogih:
• Domneva H3: Večina učencev želi sedeti ob oknu, ker radi gledajo sko-
zenj oziroma ker je tam dovolj svetlobe.
Opis vzorca
K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni učenci 7., 8. in 9. razreda iz raz-
ličnih okolij in regij ter različne stopnje urbaniziranosti okolja na štirih osnovnih 
šolah v Sloveniji. Vključile so se vse povabljene šole. Šola A stoji v večjem mestu, 
šola B v obmorskem, šola C v primestnem in šola D v podeželskem okolju. V vzorec 
raziskave je bilo zajetih 190 učencev: 52 učencev šole A, 44 učencev šole B, 52 
učencev šole C ter 42 učencev šole D. 
Šola A Šola B Šola C Šola D
Število Delež Število Delež Število Delež Število Delež
Razred
7. razred 1 2 % 20 46 % 17 33 % 20 48 %
8. razred 3 6 % 8 18 % 17 33 % 14 33 %
9. razred 48 92 % 16 36 % 18 34 % 8 19 %
skupaj 52 100 % 44 100 % 52 100 % 42 100 %
Spol
Ženski 29 56 % 28 64 % 26 50 % 24 57 %
Moški 23 44 % 16 36 % 26 50 % 18 43 %
Skupaj 52 100 % 44 100 % 52 100 % 42 100 %
Vrsta prebivališča
Družinska hiša z 
vrtom
35 67 % 31 70 % 44 85 % 42 100 %
Večstanovanjski 
blok z zelenimi 
površinami
12 23 % 10 23 % 6 12 % 0 0 %
Večstanovanjski 
blok brez zelenih 
površin
5 10 % 3 7 % 2 4 % 0 0 %
Skupaj 52 100 % 44 100 % 52 100 % 42 100 %
Preglednica 1: Število in delež odgovorov po razredu, spolu, vrsti prebivališča ter po šoli
Na anketni vprašalnik je po razredih odgovorilo največ učencev 9. razreda, 90 
učencev oz. 47 % anketiranih, najmanj pa učencev 8. razreda, 42 učencev oz. 22 % 
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

50 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
anketiranih, medtem ko je bilo 31 % anketiranih, tj. 58 učencev, iz 7. razreda; glej 
graf 1a. Odziv učencev po šolah je bil različen: na šoli A se je na anketo odzvalo 
največ učencev 9. razreda (92 %), na šoli B in D največ učencev 7. razreda (46 % 
na šoli B in 48 % na šoli D), medtem ko je bil odziv učencev na šoli C po razredih 
zelo izenačen. Po spolu je na anketo odgovarjalo več učenk (56 %) kot učencev 
(44 %); glej graf 1b. Na šoli A je na anketo odgovarjalo 56 % učenk, na šoli B 64 % 
in na šoli D 57 %, medtem ko je bil delež odgovorov po spolu na šoli C izenačen; 
glej preglednico 1.
Kar 80 % (152) anketirancev stanuje v družinski hiši z vrtom, 15 % (28) jih 
stanuje v večstanovanjskem bloku z zelenimi površinami, 5 % (10) pa v večsta-
novanjskem bloku brez zelenih površin; glej graf 1c. Na šoli D vsi anketirani 
stanujejo v družinski hiši z vrtom, na šoli C jih 85 % stanuje v družinski hiši z 
vrtom, na šoli B 70 %, na šoli A pa 67 %. Največji delež anketiranih, ki stanujejo v 
večstanovanjskem bloku brez zelenih površin, je na šoli A (10 %), sledijo anketira-
ni s šole B (7 %) in šole C (4 %); glej preglednico 1.
1a 1b 1c
Graf 1: Število in delež odgovorov po razredu, spolu in vrsti prebivališča
Zbiranje podatkov
Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik iz dveh delov, prvi 
je vseboval osnovna sociodemografska vprašanja (o lastnostih anketiranega: ra-
zred, spol in vrsta prebivališča) in drugi vprašanja o pogledih skozi okno učilnice. 
Vprašanja o pogledih skozi okno učilnice so zbirala podatke o odzivih na primere 
pogledov skozi okno, o zaželenih pogledih, splošnem odzivu na zelenje v prostoru 
in zunanji okolici ter o želenem položaju sedenja v razredu. Vprašanja so bila po 
obliki in vsebini prilagojena anketirani populaciji.
Pri vprašanjih o pogledih skozi okno učilnice smo izbrali pet motivov pogle-
dov – M1 (gozd), M2 (parkirišče), M3 (ulica), M4 (dvorišče) in M5 (travnik) – ki 
se razlikujejo po vsebini in kompoziciji, ter jih ovrednotili glede na bistvene zna-
čilnosti (preglednica 2). Za vsak motiv pogleda skozi okno učilnice smo opredelili 
sedem privlačnih (X: x1, x2 … x7) in devet motečih elementov (Y: y1, y2 … y9), na 
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

51 
podlagi katerih so bila oblikovana zaprta anketna vprašanja (preglednica 3). Pri 
vsakem vprašanju so anketiranci lahko izbrali več odgovorov. Na vprašanji o že-
lenem položaju sedenja v učilnici in razlogih so učenci lahko izbrali le en odgovor.
Oznaka 
motiva
Motiv pogleda skozi okno Značilnosti 
M1 GOZD
naravni motiv – pogled na gozd v 
neposredni bližini okna 
en vidni sloj
ni pogleda v daljavo
M2 PARKIRIŠČE
izrazito urbani motiv – parkirišče s 
stavbami v daljavi, brez zelenja
trije vidni sloji 
možnost pogleda v daljavo
M3 ULICA
sestavljen motiv – urbano okolje z 
dodanim urbanim navpičnim zelenjem
trije vidni sloji 
možnost pogleda na gore v daljavi
M4 DVORIŠČE
urbani motiv s poudarjenimi barvami na 
fasadi, brez zelenja
dva vidna sloja (srednji sloj in malo neba)
ni pogleda v daljavo 
M5 TRAVNIK
pogled na naravo
trije vidni sloji (spodnji sloj – travnik, 
srednji sloj – gozd v daljavi, zgornji sloj – 
nebo z oblaki)
možnost pogleda v daljavo
Preglednica 2: Motivi pogledov skozi okno z značilnostmi
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

52 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
Anketno vprašanje »Kaj ti je pri pogledu 
skozi okno najbolj všeč?«
Anketno vprašanje »Kaj te pri pogledu 
skozi okno najbolj moti?«
Oznaka Odgovor Oznaka Odgovor
x1 lepota y1 grdo, neurejeno
x2 raznolikost barv y2 dolgočasno
x3
veliko število različnih 
elementov v pogledu
y3 preveč/premalo barv
x4
veliko zelenja (drevesa, grmovje, 
trava, rože)
y4 preveč/premalo zelenja
x5
vidim daleč v okolico (nebo, tla, 
hiše, narava)
y5 ne vidim dovolj neba/tal
x6 všeč mi je narava y6 preveč narave
x7 všeč so mi hiše in grajeno okolje y7 niso mi všeč hiše, so grde
y8 preveč je hiš
y9 nič me ne moti
Preglednica 3: Ponujeni odgovori na vprašanje, kaj je anketiranemu najbolj všeč/ga najbolj moti pri 
danem motivu
Anketo smo izvedli prek spletne aplikacije 1KA. V celoti je bila dostopna med 
17. marcem in 15. majem 2022. Posamezne šole so se v tem obdobju v anketiranje 
vključile za krajši čas po predhodnem dogovoru. Povezavo na anketo so učitelji 
učencem posredovali med poukom.
Obdelava podatkov
Odgovore smo statistično obdelali v elektronski preglednici Microsoft Excel. 
Dobljeni rezultati so obdelani na ravni opisne in inferenčne statistike. Na ravni 
opisne statistike smo ustrezne odgovore sešteli in jih organizirali v frekvenčne 
porazdelitve. Na ravni bivariatne statistike smo s testom  preverili devet prej 
predstavljenih domnev.
Rezultati
Odziv učencev na pogled skozi okno
Anketirane smo vprašali, kaj jim je pri petih izbranih motivih pogleda skozi 
okno učilnice – M1 (gozd), M2 (parkirišče), M3 (ulica), M4 (dvorišče) in M5 (trav-
nik) (preglednica 2) – najbolj všeč oz. jih najbolj moti. Pri motivih M1 (gozd) in M5 
(travnik), to sta motiva z največ zelenja, so anketirani nedvoumno izrazili, da jim 
je všeč veliko zelenja (x4: 29 % pri M1 oz. 24 % pri M5) oz. narava (x6: 27 % pri M1 
oz. 25 % pri M5) ter da se jim motiva zdita lepa (x1: 15 % pri M1 oz. 17 % pri M5). 
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

53 
Velikega deleža anketiranih učencev ni na teh dveh motivih nič motilo (y9: 39 % pri 
M1 oz. 60 % pri M5) ali pa so si zgolj želeli več neba/tal pri motivu M1 (y5: 28 %). 
Motiv M3 (ulica s stavbami in zelenjem, v daljavi gore in nebo) je bil anketiranim 
všeč predvsem zaradi možnosti pogleda daleč v okolico (x5: 26 %), velikega števila 
različnih elementov v pogledu (x3: 17 %) ter raznolikosti barv (x2: 15 %). Kar 45 % 
anketiranih ni na motivu ulice (M3) nič zmotilo. Motiva, ki izrazito kažeta grajeno 
okolje, to sta M2 (parkirišče) in M4 (dvorišče), sta bila anketiranim všeč predvsem 
zaradi velikega števila različnih elementov v pogledu (x3: 33 % pri M2 oz. 14 % 
pri M4) oz. pri motivu parkirišča (M2) zaradi možnosti pogleda daleč v okolico 
(x5: 29 %). Pri teh dveh motivih učence najbolj moti občutek grdega, neurejenega 
(y1: 23 % pri M2 in M4), pri motivu parkirišča (M2) občutek dolgočasnega (y2: 
22 %), pri motivu dvorišča (M4) pa hiše (y7: 21 %). V preglednici 4 so prikazani 
najpogostejši odgovori po motivih.
Motiv
Fotografija 
motiva
1NPO 2NPO 3NPO 1NNO 2NNO 3NNO
M1
gozd
x4  
(29 %)
x6
(27 %)
x1
(15 %)
y9
(39 %)
y5
(28 %)
y2
(8 %)
M2
parkirišče
x3
(33 %)
x5
(29 %)
x7
(20 %)
y1
(23 %
y2
(22 %)
y4
(19 %)
M3
ulica
x5
(26 %)
x3
(17 %)
x2
(15 %)
y9
(45 %)
y8
(10 %)
y7
(9 %)
M4
dvorišče
x2
(53 %)
x7
(16 %)
x3
(14 %)
y1
(23 %)
y7
(21 %)
y8
(15 %)
M5
travnik
x6
(25 %)
x4
(24 %)
x1
(17 %)
y9
(60 %)
y2
(12 %)
y6
(7 %)
Preglednica 4: Motiv pogleda skozi okno učilnice s tremi najpogostejšimi pozitivnimi oz. negativnimi 
odgovori
Legenda: 1NPO – prvi najpogostejši pozitivni odgovor, 2NPO – drugi najpogostejši pozitivni odgovor, 
3NPO – tretji najpogostejši pozitivni odgovor, 1NNO – prvi najpogostejši negativni odgovor, 2NNO – 
drugi najpogostejši negativni odgovor, 3NNO – tretji najpogostejši negativni odgovor.
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

54 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
Pri stopnji značilnosti 5 % smo preverili domneve, da se želja učenca o pogledu 
skozi okno razlikuje glede na razred (7. in 8. razred skupaj, 9. razred posebej), spol, 
vrsto prebivališča (individualna hiša, večstanovanjski blok) ali okolje osnovne šole 
(šola A na gosto poseljenem območju, šoli B in C na območjih srednje gostote ter 
šola D na redko poseljenem območju) (domneve H1a do H1d). Z izbrano stopnjo 
značilnosti smo potrdili domnevo H1b, da se želja o pogledu skozi okno razlikuje 
glede na spol učenca: skozi okno učilnice učenke rajši gledajo naravo ali grajeno 
okolje z elementi narave, medtem učenci rajši gledajo grajeno okolje ((𝐻=6,274; 
𝜒 2
𝛼=0,05; 𝜈=2
=5,991)). Domnev H1a, H1c in H1d nismo potrdili.
Odziv učencev na vsebine v pogledu skozi okno
Odgovori na vprašanje, kaj bi anketirani najraje gledali oz. bi jih najbolj mo-
tilo pri pogledu skozi okno, so prikazani na sliki 1. 26 % (46) anketiranih bi rado 
gledalo vodo (morje, jezero, reko), 18 % (32) bi jih gledalo samo zelenje in naravo, 
16 % (28) bi jih gledalo zelenje s stavbami v daljavi, 13 % (23) pa gore. Najmanj 
radi bi anketirani gledali stavbe v bližini brez zelenja, parkirišče, prometno ulico 
ali stransko ulico z malo prometa (vse po 3 % oz. 5 ali 6 anketiranih). Večina 
tistega, kar bi učenci najmanj radi gledali, bi jih pri pogledu skozi okno tudi najbolj 
motilo; to so stavbe v bližini brez zelenja (30 % oz. 53 anketiranih), prometna 
ulica (28 % oz. 49), parkirišče (10 % oz. 18). Motil bi jih tudi pogled na igrišče 
in učence pri športni vzgoji (11 % oz. 19 anketiranih), čeprav jih je kar 8 % (14) 
odgovorilo, da bi to radi gledali. Najmanj bi anketirane motil pogled skozi okno na 
stransko ulico z malo prometa, vodo (morje, jezero, reko) in gore (vse po 3 % oz. 6 
anketiranih) ter na stavbe v daljavi z zelenjem (1 % oz. 2).
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec
Slika 1: Odzivi na vsebine v pogledu skozi okno učilnice

55 
Odziv učencev na zelenje v učilnici in okolici šole
Kar 85 % (160) vprašanih meni, da ima zelenje v učilnici in/ali okolici šole 
pozitiven vpliv: 38 % (67) jih meni, da zelenje pomirja, 22 % (38) jih meni, da 
zelenje izboljšuje zrak, 16 % (28) jih meni, da pogled na zelenje izboljšuje koncen-
tracijo pri delu in učenju, 15 % (27) pa jih meni, da je zelenje zelo pomembno za 
preprečevanje stresa (graf 2).
Tudi tukaj smo preverili domneve, da se mnenje učencev o vplivu zelenja v 
učilnici in okolici šole razlikuje glede na razred (7. in 8. razred skupaj, 9. razred 
posebej), spol, vrsto prebivališča (individualna hiša, večstanovanjski blok) ali 
okolje osnovne šole (šola A na gosto poseljenem območju, šoli B in C na območjih 
srednje gostote ter šola D na redko poseljenem območju) (domneve H2a do H2d). 
Pri tem smo kot fizikalni vpliv privzeli odgovor, da zelenje izboljšuje zrak, kot 
psihični vpliv odgovore, da zelenje preprečuje stres, pomirja ali izboljšuje koncen-
tracijo pri delu in učenju, kot posebno skupino pa smo obravnavali odgovore, da 
zelenje ne vpliva oz. da nima nobenega učinka na počutje. S stopnjo značilnosti 
3 % smo potrdili domnevo H2a, da se mnenje učencev o vplivu zelenja v učilnici in 
okolici šole razlikuje glede na razred: večina učencev zadnjega (9.) razreda meni, 
da ima zelenje predvsem psihični vpliv, medtem ko učenci nižjih razredov zadnje 
triade (7. in 8. razred) predvsem menijo, da ima zelenje pretežno fizikalni vpliv 
(da predvsem izboljšuje zrak; 𝐻=7,725; 𝜒 2
𝛼=0,03; 𝜈=2
=7,378)). Podobno smo s stopnjo 
značilnosti 4 % potrdili domnevo H2d, da se mnenje učencev o vplivu zelenja v 
učilnici in okolici šole razlikuje glede na gostoto poselitve območja, v katerem je 
šola. Tako je pretežno mnenje učencev na gosto poseljenem območju (šola A), da 
ima zelenje psihični vpliv, mnenje učencev z območij srednje gostote (šoli B in C) 
je bolj deljeno kot mnenje učencev z območij s skrajnima gostotama (šoli A in D; 
𝐻=10,437; 𝜒 2
𝛼 =0,04; 𝜈=2
=10,026). Ostalih domnev (H2b in H2c) nismo potrdili.
Graf 2: Mnenje o zelenju v učilnici in okolici šole
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

56 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
Položaj sedenja v učilnici in razlogi
Največ učencev, kar 60 % (107) anketiranih, najraje sedi ob oknu, 16 % (29) 
jih najraje sedi na sredini, 10 % (18) ob steni, 14 % (25) učencem pa je vseeno, kje v 
učilnici sedijo. Skozi okno rado gleda 44 % (79) vseh anketiranih učencev oziroma 
56 % (60) tistih, ki radi sedijo ob oknu. Skupno je torej 62,5 % (112) učencev, ki 
radi gledajo skozi okno ali jim je všeč, da je ob oknu dovolj svetlobe, oz. kar 84 % 
(90) tistih, ki sedijo ob oknu. Velika večina učencev torej rada sedi ob oknu ali pa 
jim je všeč, da je ob oknu dovolj svetlobe. S tem smo pri stopnji značilnosti, ki je 
nižja od 0,1 %, potrdili domnevo H3, da želi večina učencev sedeti ob oknu, ker radi 
gledajo skozenj oz. ker je tam dovolj svetlobe (𝐻=54,878; 𝜒 2
𝛼=10
−11
; 𝜈=2
=50,657). Med 
drugimi razlogi za sedenje ob oknu učenci navajajo še bližino narave, radiatorje, 
ki pozimi grejejo, ter boljši pogled na tablo. Na splošno je samo 6 % (10) takih, ki 
menijo, da je ob oknu poleti preveč vroče, pozimi pa piha; največ teh zato sedi na 
sredini (slika 2).
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec
Slika 2: Položaj sedenja v učilnici in razlog
Razprava
Odziv na različne poglede skozi okno
Pomembna ugotovitev študije je, da so anketirani ne glede na razred in 
spol zelo pozitivno ovrednotili zelenje v pogledu skozi okno. Raziskava je tudi 
pokazala, da več kot tri četrtine učencev rado gleda skozi okno. Tega ne moremo 
razumeti kot odvračanje pozornosti od učne snovi, temveč kot možnost pozitivne-
ga vpliva na opazovalčev občutek blagostanja in zadovoljstva ter kot pridobivanje 

57 
informacij iz zunanjega okolja. Pričakovano je velik delež učencev odgovoril, da 
jim je v pogledu skozi okno všeč veliko zelenja ter da se jim motiva, ki pretežno 
vsebujeta naravo, M1 (gozd) in M5 (travnik), zdita lepa in ne vsebujeta motečih 
elementov. Ta rezultat je skladen s predhodnimi raziskavami, ki so ugotavljale 
pozitiven odziv na poglede, ki vsebujejo zelenje ali naravo (recimo Yeom idr. 2020; 
Veitch in Galasiu 2012; Drobne idr. 2022). Primer kakovostnega pogleda skozi 
okno, ki vsebuje zelenje, je M5 (travnik), saj obsega vse elemente, ki so v literaturi 
priporočeni za doseganje kakovostnega pogleda skozi okno, to so ospredje, ozadje 
ter trije vidni sloji (glej Bell in Burt 1995; Littlefair 1996; SIST EN 17037). Tudi 
nekatere predhodne raziskave so ugotovile, da večina otrok z veseljem gleda skozi 
okno in da je glavni vzrok za to pridobivanje vizualnih informacij (Giraldo V asquez 
idr. 2019). To potrjuje tudi odziv na pogled M3 (ulica) v tej raziskavi, ki je bil 
anketiranim všeč predvsem zaradi raznolikosti barv, možnosti pogleda v daljavo 
in velikega števila različnih elementov v pogledu (podobno lahko razberemo tudi 
iz odzivov na pogled M2 (parkirišče)). Zanimivo je, da je pri odzivih na pogled M1 
(gozd), ki ravno tako vsebuje zelenje, precejšen delež učencev izbral odgovor, ki 
je opozoril na odsotnost pogleda na nebo. To je pomemben podatek, saj potrjuje 
predhodna dognanja v zvezi z zaželenostjo pogleda na nebo (glej recimo Masoudi-
nejad in Hartig 2020) in obenem opozarja na elemente, ki jih je treba zagotoviti v 
pogledih skozi okno. Anketni rezultati so tudi pokazali, da so kljub razgibanim in 
barvitim fasadam urbani motivi, npr. M4 (dvorišče), manj privlačni. Predvsem je 
anketirance zmotil občutek grdega, neurejenega, pri M2 (parkirišče) tudi občutek 
dolgočasnega, pri M4 (dvorišče) pa gosto urbaniziranega prostora. Ob tem gre 
opozoriti, da skozi okno učilnice učenke rajši gledajo naravo ali grajeno okolje 
z elementi narave, medtem ko učenci rajši gledajo grajeno okolje. Glede odziva 
na poglede, ki vsebujejo naravne in grajene elemente, je mogoče na podlagi ugo-
tovitev predhodnih raziskav (recimo Giraldo Vasquez idr. 2019; Kent in Sciavon 
2020; Drobne idr. 2022) in odzivov anketiranih v tej raziskavi najti povezavo med 
številom vidnih slojev in odzivom: manjše je število vidnih slojev, bolj zaželen je 
pogled na zelenje; večje je število vidnih slojev, bolj zaželen je pogled na grajeno 
okolje. Urbani pogledi so torej sprejemljivejši, če vsebujejo elemente zelenja.
Zaželeni elementi v pogledu
V predhodnih raziskavah je bilo ugotovljeno, da niso vsi motivi pogleda skozi 
okno enako privlačni in da nekateri sprožajo pozitivna občutja, drugi pa imajo 
nevtralne ali celo neželene učinke (glej recimo rezultate Drobne idr. 2022; Mar-
tens idr. 2011). Zato smo prek drugega sklopa anketnih vprašanj, ki se nanašajo 
na preferenčne motive, preučevali zaželenost naravnih elementov v pogledu skozi 
okno. Ugotavljamo, da naravni elementi v motivu pogleda skozi okno sprožajo pre-
vladujoče pozitivne odzive. Skoraj tri četrtine anketiranih je npr. odgovorilo, da bi 
skozi okno najraje gledali naravne motive. Pri vsebini motiva je bil največji delež 
tistih, ki bi skozi okno najraje opazovali vodne površine. Delež teh prevladuje pri 
večini šol in se ne razlikuje bistveno glede na lokacijo šole. Tak rezultat se sklada 
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

58 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
z ugotovitvami npr. študije avtorjev Menardo in Brondino (2021), ki sta podobno 
pokazala, da so med pogledi na naravo vodni motivi (npr. jezera, morje in reke) 
bolj zaželeni kot pogledi na gore ali gozdove.
Pozitiven učinek naravnih motivov ugotavljamo tudi v sklopu anketnih vpra-
šanj o vplivu zelenja na počutje. Velika večina anketiranih meni, da ima zelenje 
v učilnici in/ali okolici šole pozitiven vpliv. Dobri dve tretjini učencev menita, da 
zelenje pomirja. Dobri dve petini pa predvsem menita, da zelenje izboljšuje zrak. 
Ob tem pripominjamo, da pri mnenju o vplivu zelenja obstajajo določene razlike 
glede razreda učenca. Večina učencev zadnjega (9.) razreda meni, da ima zelenje 
predvsem psihični vpliv, medtem ko učenci nižjih razredov zadnje triade (7. in 8. 
razred) predvsem menijo, da ima zelenje pretežno fizikalni vpliv. Mnenje o vplivu 
zelenja je povezano tudi z gostoto pozidanosti šolskega območja. Tako je mnenje 
učencev z območij srednje gostote glede vpliva zelenja bolj deljeno kot mnenje 
učencev z območij majhne in velike gostote pozidanosti. Med urbanimi motivi pa 
so anketirani pričakovano najpogosteje kot najmanj moteč izbirali pogled skozi 
okno na stransko ulico z malo prometa. Enako pričakovano bi najmanj radi gledali 
stavbe v bližini, motiv brez zelenja, parkirišče in prometno ulico. To potrjujejo 
tudi rezultati kontrolnih vprašanj, ki se nanašajo na moteče elemente v pogledu.
Koristi pogleda skozi okno se nanašajo tudi na posredovanje vizualnih in-
formacij iz zunanjosti, kar zagotavljajo naravni in živahni motivi z veliko detajli. 
Zanimiva je tudi ugotovitev, da bi znaten delež učencev motil pogled na zunanje 
dejavnosti (v anketi smo ga opredelili kot pogled na igrišče in učence pri športni 
vzgoji), čeprav je podoben delež učencev odgovoril tudi, da bi ta motiv radi gledali.
Izbor položaja sedeža v učilnici
Zanimalo nas je tudi, kje v učilnici bi želeli sedeti učenci in zakaj. Ugotovili 
smo, da več kot polovica učencev rada sedi ob oknu, in sicer zaradi pogleda ven. 
Med preostalimi pogosto izbranimi razlogi je tudi bližina narave, kar lahko razu-
memo kot željo po pomirjujočem pogledu v zunanjost in po prejemanju informacij 
iz zunanjega okolja. Dekleta so bila pogledu v naravo ali pretežno naravo nekoliko 
bolj naklonjena kot fantje. Za anketirane je zelo pomembna tudi dobra dnevna 
osvetljenost delovne površine. Vemo, da so med poukom učenci osredotočeni na 
šolsko tablo in vse bolj na zaslone računalnikov in drugih elektronskih naprav. 
Kratek pogled skozi okno lahko sproži regeneracijo možganov po dolgotrajni 
usmerjeni pozornosti ter zato pozitivno deluje na zbranost in delovno storilnost 
(Kaplan 2001). Po nekaterih študijah pogled skozi okno tudi sprošča očesne mišice 
in zmanjšuje možnost pojava kratkovidnosti pri otrocih (glej recimo Mihelčič in 
Podlesek 2016). Spodbudno je, da le majhen delež učencev meni, da je ob oknu 
poleti prevroče, pozimi pa piha, in zato raje sedijo na sredini.
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

59 
Sklep
Za zagotavljanje bivalnega ugodja mora prostor poleg ustrezne temperature, 
relativne zračne vlage, sestave zraka in akustičnih pogojev omogočati tudi kako-
vosten pogled skozi okno, ki zagotavlja informacije iz zunanjega okolja. Poleg tega 
nekatere študije, izvedene v zadnjih letih, ugotavljajo, da lahko pogled skozi okno 
pomembno vpliva na počutje in učno uspešnost otrok (glej npr. Lindemann-Mat-
thies idr. 2021; Hodson in Sander 2017; Matsuoka 2010) ter regeneracijo po stresu 
in miselnih naporih (Li in Sullivan 2016). V naši študiji smo se osredotočili predv-
sem na oblikovne elemente pogledov skozi okno in nismo obravnavali pedagoških 
in psiholoških vplivov na učence.
Učenci zadnjih treh razredov štirih sodelujočih osnovnih šol so na anketna 
vprašanja odgovarjali precej podobno – tako glede odzivov na dejanske poglede 
skozi okno kot tudi na vprašanja glede elementov v pogledu. Rezultati raziskave so 
pričakovani, med njimi pa je tudi nekaj zanimivih podrobnosti, predvsem v zvezi 
z vsebino pogledov skozi okno glede na spol. V študiji smo potrdili domnevo, da se 
želja o pogledu skozi okno razlikuje glede na spol učenca. Študija je tudi pokazala, 
da ima večina anketiranih učencev najraje pogled v naravo, predvsem na vodo, 
nekateri tudi zelo artikulirano poudarjajo zaželenost pogleda na nebo. Podobno 
se je izkazalo pri vrednotenju izbranih pogledov in pri vprašanjih glede preferenc 
(npr. kaj bi najraje gledali skozi okno). Pričakovano so bili zelo neugodno ocenjeni 
pogledi v pretežno urbano okolje, npr. na gosto urbano pozidavo ali parkirišče, če-
prav nekateri obravnavani pogledi vsebujejo vse tri vidne sloje in pogled v daljavo. 
Izrazito neugodno so se anketirani odzvali tudi na poglede na promet, ne glede na 
vrsto in njegov obseg. Vidimo tudi, da zelenje deluje blažilno na odsotnost pogleda 
z vsemi tremi vidnimi sloji in da so bili v takih primerih odzivi anketiranih učencev 
na poglede nekoliko ugodnejši kot pri podobnih pogledih brez vsebnosti zelenja.
Čeprav smo v odzivih zaznali razlike med šolami in razredi, vendarle večina 
anketiranih učencev meni, da pogled na zelenje in zelenje v prostoru pozitivno 
vplivata na počutje in zdravje, ter se skladno s tem mnenjem odziva tudi pri izboru 
zaželenih pogledov. V študiji smo potrdili domnevi, da se mnenje učencev o vplivu 
zelenja v učilnici in okolici šole razlikuje glede na razred ter gostoto poselitve 
šolskega območja. Glede na pridobljene odzive je pri učencih prepričanje o blago-
dejnosti vpliva naravnega okolja močno uveljavljeno. 
Anketirani učenci so precej podobno odgovarjali tudi na vprašanja v zvezi z 
želenim položajem sedenja v razredu. Večina anketiranih želi sedež ob oknu, ki 
omogoča neposreden pogled v okolico in dobro dnevno osvetljenost delovne povr-
šine. Delež tistih, ki kot razlog za izbiro sredinskega položaja v učilnici navajajo 
neugodne razmere na sedežih ob oknu zaradi bleščanja, pregrevanja ali drugih 
motenj, pa je sorazmerno majhen.
Pridobljeni izsledki v veliki meri potrjujejo rezultate predhodnih študij, 
izvedenih na splošni ali delovni populaciji, saj se učenci vključenih osnovnošolskih 
razredov na poglede skozi okno odzivajo zelo podobno. Ker gre za posebno popula-
cijo, pa bi bilo v prihodnje dobro preučiti tudi psihološki vpliv pogledov skozi okno 
na kognitivni razvoj učencev.
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

60 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
Ugotovitve študije bi bilo smotrno upoštevati pri načrtovanju šolskih pros-
torov (recimo umeščanju v prostor, načrtovanju usmeritve prostorov, velikosti 
odprtin) in urejanju zunanjih površin, saj je študija pokazala, da za pozitiven 
odziv ni pomembna le kakovost notranjega in zunanjega prostora, temveč tudi 
njuna smiselna vizualna povezava. Obravnavana vsebina je lahko tudi spodbuda 
za razmislek učiteljem, da učencem za regeneracijo usmerjene pozornosti med 
poukom večkrat predlagajo kratek pogled skozi okno, kar bo učencem omogočilo 
kratkotrajno sprostitev in izboljšalo njihovo zbranost pri nadaljnjem delu.
Zahvaljujemo se učiteljem in učencem sodelujočih osnovnih šol za sodelovanje.
Članek je rezultat raziskovalnega dela v okviru raziskovalnih programov 
Trajnostno oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja (P5-0068) in Opazovanje 
Zemlje in geoinformatika (P2-0406) ter raziskovalnih projektov Oblikovanje 
smernic kakovostne zasnove sodobne šolske arhitekture s ciljem podpore celovi-
temu trajnostnemu načinu življenja in dela v šoli (V5-2131) in Trajnostni razvoj 
urbanega prostora skozi parametre razvoja socialne infrastrukture in življenjskega 
zadovoljstva (J5-3112), ki jih financira ARRS.
Literatura in viri
Appleton, J. (1975). The experience of landscape. London: Wiley.
Aries, M. B. C., Veitch, J. A. in Newsham, G. R. (2010). Windows, view, and office chara-
cteristics predict physical and psychological discomfort. Journal of Environmental 
Psychology, 30, št. 4, str. 533–541.
Baró, F ., Camacho, D. A., Pérez Del Pulgar, C., Triguero-Mas, M. in Anguelovski, I. (2020). 
School greening: Right or privilege? Examining urban nature within and around 
primary schools through an equity lens. Landscape and Urban Planning, 208, št. 1, 
104019.
Batool, A., Rutherford, P ., McGraw, P ., Ledgeway, T . in Altomonte, S. (2021). Window views: 
Difference of perception during the COVID-19 lockdown. LEUKOS, 17, št. 4, str. 
380–390.
Bell, J. in Burt, W . (1995). Designing buildings for daylight. London: Construction Research 
Communications Ltd.
Benfield, J. A., Rainbolt, G. N., Bell, P . A. in Donovan, G. H. (2015). Classrooms with nature 
views: Evidence of differing student perceptions and behaviors. Environment and 
Behavior, 47, št. 2, str. 140–157.
Cencič, M. in Pergar Kuščer, M. (2012). Dejavniki učenja in sporočilnost šolskega prostora. 
Sodobna pedagogika, 63, št.1, str. 112–138.
Chang, C.-C., Oh, R. R. Y, Nghiem, L. T. P ., Zhang, Y., Tan, C. L. Y., Lin, B. B., Gaston, K. 
J., Fuller, R. A. in Carrasco, L. R. (2020). Life satisfaction linked to the diversity of 
nature experiences and nature views from the window. Landscape and Urban Plan-
ning, 202, 103874.
Collins, B. L. (1976). Review of the psychological reaction to windows. Lighting Research 
and Technology, 8, št. 2, str. 80–88.
Drobne, S., Zbašnik-Senegačnik, M., Kristl, Ž., Koprivec, L. in Fikfak, A. (2022). Analysis of 
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

61 
the window views of the nearby façades. Sustainability, 14, št. 1, str. 269.
Gill, N., Dun, O., Brennan-Horley , C. in Eriksen, C. (2015). Landscape preferences, amenity , 
and bushfire risk in New South Wales, Australia. Environmental Management, 56, št. 
3, str. 738–753.
Giraldo Vasquez, N., Longhinotti Felippe, M., Pereira, F . O. R. in Kuhnen, A. (2019). Lu-
minous and visual preferences of young children in their classrooms: Curtain use, 
artificial lighting and window views. Building and Environment, 152, str. 59–73.
Gosenar, E. in Cencič, M. (2019). Učitelji razrednega pouka o pouku zunaj šole. Sodobna 
pedagogika, 70, št. 2, str. 52–69.
Heschong, L., Elzeyadi, I. in Knecht, C. (2002). Re-analysisreport: Daylighting in schools, 
additional analysis. Sacramento: California Energy Commission.
Hodson, C. B. in Sander, H. A. (2017). Green urban landscapes and school-level academic 
performance. Landscape and Urban Planning, 160, str. 16–27.
Kang, Y. in Kim, E. J. (2019). Differences of restorative effects while viewing urban land-
scapes and green landscapes. Sustainability, 11, 2129.
Kaplan, R. (2001). The nature of the view from home: Psychological benefits. Environment 
and Behavior, 33, št. 4, str. 507–542.
Kaplan, R. in Kaplan, S. (1989). The experience of nature: A psychological perspective. 
Cambridge: Cambridge University Press.
Kaplan, S. in Berman, M. G. (2010). Directed attention as a common resource for executive 
functioning and self-regulation. Perspectives on Psychological Science, 5, št. 1, str. 
43–57.
Kent, M. in Schiavon, S. (2020). Evaluation of the effect of landscape distance seen in 
window views on visual satisfaction. Building and Environment, 183, 107160.
Ko, W . H., Schiavon, S., Zhanga, H., Graham, L. T ., Bragera, G., Mauss, I. in Lin, Y.-W . 
(2020). The impact of a view from a window Butler on thermal comfort, emotion, and 
cognitive performance. Building and Environment, 175, 106779.
Kristl, Ž. in Zbašnik-Senegačnik, M. (2020). Študija pomena dnevne svetlobe v prostorih 
vrtca in šole. Sodobna pedagogika 71, št. 3, str. 98–115.
Li, D. in Sullivan, W . C.
 
(2016). Impact of views to school landscapes on recovery from stress 
and mental fatigue. Landscape and Urban Planning, 148, str. 49–158.
Lindemann-Matthies, P ., Benkowitz, D. in Hellinger, F . (2021). Associations between the 
naturalness of window and interior classroom views, subjective well-being of primary 
school children and their performance in an attention and concentration test. Lands-
cape and Urban Planning, 214, str. 104-146.
Littlefair, P . J. (1996). Designing with innovative daylighting. Watford, Herts: IHS BRE 
Press.
Martens, D., Gutscher, H. in Bauer, N. (2011). Walking in »wild« and »tended« urban fo-
rests: The impact on psychological well-being. Journal of Environmental Psychology, 
31, št. 1, str. 36–44. 
Masoudinejad, S. in Hartig, T . (2020). Window view to the sky as a restorative resource 
for residents in densely populated cities. Environment and Behavior, 52, št. 4, str. 
401–436.
Matsuoka, R. H. (2010). Student performance and high school landscapes: Examining the 
links. Landscape and Urban Planning, 97, št. 4, str. 273–282.
Menardo, E. in Brondino, M. (2021). Restorativeness in natural and urban environments: 
A meta-analysis. Psychological Reports, 124, št. 2, str. 417–437.
Mihelčič, M. in Podlesek, A. (2016). Vpliv propriocepcije na učinkovitost branja. V: 3. Ros-
toharjevi dnevi. Psihološka obzorja, 25, str. 185–202.
SIST EN 17037. (2019). Daylight of buildings. 
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice 

62 Sodobna pedagogika/Journal of Contemporary ...
Soga, M., Evans, M. J., Tsuchiya, K. in Fukano Y. (2021). A room with a green view: the 
importance of nearby nature for mental health during the COVID-19 pandemic. 
Ecological Applications, 31, št. 2, str. 202-248.
Spano, G., D’Este, M., Giannico, V ., Elia, M., Cassibba, R., Lafortezza, R. in Sanesi, G. 
(2021). Association between indoor- green features and psychological health during 
the COVID-19 lockdown in Italy: A cross-sectional nationwidee study . Urban Forestry 
& Urban Greening, 62, št. 16, str. 127-156.
Szybinska Matusiak, B. in Klöckner, C. A. (2016). How we evaluate the view out through 
the window. Architectural Science Review, 59, št. 3, str. 203–211.
Šebjanič, E. in Skribe Dimec, D. (2019). Primeri dobre prakse pouka na prostem v Sloveniji 
in tujini. Sodobna pedagogika, 70, št. 2, str. 70–85. 
Šuklje Erjavec, I. (2012). Pomen in možnosti uporabe zunanjega prostora šol v vzgojno-
izobraževalnem procesu. Sodobna pedagogika, 63, št. 1, str. 156–174.
Van der Jagt, A. P ., Craig, T ., Anable, J., Brewer, M. J. in Pearson, D. G. (2014). Unearthing 
the picturesque: The validity of the preference matrix as a measure of landscape 
aesthetics. Landscape and Urban Planning, 124, str. 1–13.
Van Esch, E., Minjock, R., Colarelli. S. M. in Hirsch, S. (2019). Office window views: View 
features trump nature in predicting employee well-being. Journal of Environmental 
Psychology, 64, str. 56–64.
Veitch, J. A. in Galasiu, A. D. (2012). The physiological and psychological effects of windows, 
daylight, and view at home: Review and research agenda. Research report. Ottawa: 
National Research Council of Canada. Institute for Research in Construction.
Wilson, E. O. (1984). Biophilia. Cambridge: Harvard University Press.
Yeom, S., Kim, H., Hong, T., Park H. S. in Lee, D.-E. (2020). An integrated psychological 
score for occupants based on their perception and emotional response according to 
the windows’ outdoor view size. Building and Environment, 180, 107019.
Zbašnik-Senegačnik, M. (2019). Pregled vplivov šolskega prostora na otroke. V: M. Zbaš-
nik-Senegačnik (ur.). Pogledi na prostor javnih vrtcev in osnovnih šol. Ljubljana: 
Fakulteta za arhitekturo, str. 48–57.
Zbašnik-Senegačnik, M., Blenkuš, M., Gregorski, M., Nardoni Kovač, Š., Zaviršek Hud-
nik, D., Zorc, M., Cencič, M. in Štemberger, T . (2019). Analiza stanja na področju 
arhitekture javnih vrtcev in šol v Sloveniji – evidentiranje, vrednotenje in varovanje 
primerov kakovostne (trajnostne) arhitekturne prakse : raziskovalni projekt Ciljnega 
raziskovalnega programa »CRP 2016« – Zaključno poročilo. Ljubljana: Univerza v 
Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo.
Zbašnik-Senegačnik, Drobne, Kristl, Koprivec

63 
Martina ZBAŠNIK-SENEGAČNIK (University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia)
Samo DROBNE (University of Ljubljana, Faculty of Civil Engineering and Geodesy, Slovenia)
Živa KRISTL (European Faculty of Law, Slovenia)
Ljudmila KOPRIVEC (University of Ljubljana, Faculty of Architecture, Slovenia)
STUDENTS’ ATTITUDES TOWARDS CLASSROOM WINDOW VIEWS 
Abstract: When locating school buildings in an urban environment, many important parameters 
are taken into account, but among them there is no criterion for the quality of window views, which 
- according to the results of many studies - contribute significantly to children’s well-being, living com-
fort and learning performance. The purpose of this study was to find out students’ attitudes towards 
window views in the classroom and whether they recognize high and low quality elements in the 
different motifs of window views. A questionnaire was used to collect data. Pupil from the third triad 
of four primary schools from different Slovenian regions were included. The answers were analysed 
using descriptive and probabilistic statistical methods. The students answered the survey questions 
very consistently. Most of the surveyed students preferred the view of nature and rated the view of 
the predominantly urban environment very unfavourably. A large proportion of them believe that 
the presence of greenery in space has a positive effect on well-being and health. Most of the students 
surveyed prefer a window seat that allows an unobstructed view of the outside. Almost two thirds of 
the students also believe that green has a positive and calming effect.
Keywords: window view, elementary school, daylight, classroom, greenery
Email for correspondence: martina.zbasnik@fa.uni-lj.si
Odziv učencev na pogled skozi okno učilnice