OGLAŠAJTE V najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ ^vršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI LETO XXIX. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) APRIL 29, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 84 Novi grobovi EDWARD SEVER zjutraj je preminil v li bolnišnici Edward Sev^r, / ^ let, stanujoč na 14719 Ave. Doma je bil iz L odkoder je prišel v »iko leta 1912. Bil je član ^imice št. 14 SMZ in Boiler-j n ® Local 416 pri N. y Tukaj zapušča, soprogo Angelo, roje !š!a hčere: Mrs. An- Olga in Mrs. Syl-^ lan, v stari domovini pa ji]° ^'^elijo. Pogreb se bo ^ četrtek ob 9. uri zjutraj zavoda August key jr E. 152 St., v cer- Vnebovzete in na- alvary pokopališče. • # • ^"TEVE basich bolezni je premimi ^3 ob 2:50 uri zjutraj v venec štev. 147, zapušča žalujočo bolnišnici dobro pozna-% ® ®^sich, star 52 let, sta-ibil E. 72 St. Doma v Duh, kjer za- 27^*1 Tukaj je \t^, k je bil član druš-)j*^iiikov "frogo b , " 4^, p 'leien in več sorodni- % 1. ®® ho vršil v torek ) sIhq*^'. Popoldne iz Jos. Žele ^ St^' pogrebnega zavoda, Ave., na Eučlid kaushek ^ Um^ eno-letnem bole-j fla na svojemu domu Kaushek, roje-je jj ' ^^8,ra 65 let. Stanova-'%3 Edna Ave. od le-pa v Johnstown, od If Iz Šmartne pri 'O u je prišla v Ame-|%1M, Mož Joseph ji ij J ® a 1940 v Johnstownu. ica društva sv. Aloj-■ Za v Johnstownu. štiri hčere, Mrs. ^beth '^'^^^šič-Sn^^der, Mrs. . ^^ssick, Mrs. Rose Mary' Jane Bren-Sov J^gust Kaushek in pet L" I ^št, ^ članic Vb ubit vršil Q. —^ AXIXUOIICIV 111 pet .ie Otto Kau- v vojni bitki. . — v sredo ob I ^^^traj iz Monreal po-• Claij. E. 110 St. in Ave., v cerkev sv. Superior Ave.* in Saiig^^®^ '^ato na Calvary OATAUCA C" "-»-AAIjUJA. Nila n uri zjutraj je U' ^ domu svoje hčere k Gatalica, stara 76 1' l^ila iz sela Buli- W ^ pn^a v Ame-Bila je članica 22 HBZ. Tukaj »a-^ 120 Q Milko Koplar, u- "' P" kateri je ži-vnuke in pra-Theodore je umrl P ob J ®Sreb se bo vršil v v«. . Uri popoldne iz Gr- i Pariška konferenca dosegla sporazum glede razdelitve italijanske vojne mornarice Rusija odstopila od zahteve za tretjino mornarice; del iste bosta dobili Jugoslavija in Grška ' PARIZ, 27. aprila—Tretja seja konference zunanjih ministrov se je glasom zatrdil iz poučenih virov zedinila glede razdelitve italijanske vojne mornarice. Ti viri pravijo, da je "Rusija odstopila od svoje prvotne zahteve za tretjino italijanske mornarice ter pristala na to, da se ista po ugoditvi zahtevam za deleže od s.trani Jugoslavije in Grške razdeli na štiri enake dele. 02 zavoda, lato ^ cerkev sv. Sa-Rusko pokopali- RAKICH Uri je včeraj v"' bol zjutraj umrl po šti-^ Daniel Rakich, L%1 je samski in je k; bo| .^120 Superior Ave. ^ je bil zaposlen Wire & Spring mater Mrs. O tolb sestro Ann Si- [C Pk- Eli. M bo W 0(j uomov častno od, V' pol-sestro L Ob j^eb se bo vršil v če-^ ' Uri popoldne iz Gr-^°Srebnega zavoda, ' To pomeni, da ima Francija dobiti četrtino italijanske mornarice, istotako kot Zed. države, Rusija in Velika Britanija. (Koliko ladij bosta dobili Jugoslavija, oziroma Grčija, poročilo ne omenja. Natančno število italijanskega vojnega brodovja sedaj ni znano, zato je bila imenovana posebno komisija ekspertov, katera bo ugotovila število ladij in kje se nahajajo. Konferenca se ni dotaknila nove meje z Jugoslavijo Na eni izmed prejšnjih sej je Rusija pristala na to, da ima besedo glede mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državami na Balkanu tudi Francija, da pa bo ona podpisala edino le mirovno pogodbo z Italijo. Kakor se poroča, je bila današnja seja, ki se je bavila z razdelitvijo italijanske mornarice, najbolj vedra, odkar se je konferenca otvorila. Najtrši oreh, ki ga imajo zunanji ministri velike četvorice pred seboj, je vprašanje nove jugoslovan-sko-italijanske meje, oziroma Trsta, in pa vprašanje italijanskih kolonij. Teh vprašanj se konferenca do sedaj še ni lotila. Večina italijanskih podmornic bo potopljena Kakor se poroča, je Rusija pristala na to, da Italija obdrži malo mornarico, ki' ne bo štela več kot štiri težke križarke. Kar se tiče italijanskih podmornic, bo večina istih potopljena. To je baje zahteval britski zunanji minister Bevin. Poučeni viri pravijo, da je Rusija umaknila zahtevo za polno tretjino italijanske mornarice spričo dejstva, da sta ji Amerika in Anglija že dali več italijanskih ladij kmalu po kapitulaciji Italije leta 1943. Takrat je padlo v zavezniške roke 6 velikih italijanskih bojnih ladij, osem križark, ena matična ladja, 40 do 45 rušilcev, 30 do 40 podmornic in okrog 80 pomožnih ladij. Druge italijanske bojne ladje so bile zasežene po nemški kapitulaciji. Vprašanje Porurja in Porenja pride na dnevni red? Francija, kakor znano, bo zahtevala, d a konferenca med drugim vzame na dnevni red vprašanje i n t e rnacionalizacije Porurja in odklopitev Porenja od ostale Nemčije, toda današnja seja o tem ni razmotrivala. Bevin je v tej zvezi baje zavzel stališče, da ako se to vprašanje sprejme na dnevni red, potem bi se moralo dovoliti zastopstvo na seji tudi Belgiji, Ho-landski in Luksemburgu, ki so bile težko prizadete -vsled nemške agresije. Rusija baje ni nasprotna te-ijiu, da se to vprašanje razmo-triva na konferenci, ampak se ne strinja z Bevinovim predlogom, da bi se konferenca raztegnila na zastopnike katerih držav poleg Amerike, Rusije, Anglije in Francije. NAJ NE VE LEVICA, KAJ DAJE DESNICA Dobra srca so močnejša kot ostri meči. Grenke in pekoče solze se posušijo, toda usmiljena srca nikoli ne usahnejo. Nobenoplatni ali nevtralni so človeški jeziki, srce ni nikoli nevtralno. In trdo srce je hujše kot okrvavljena roka. Tako so zapisali modrijani davnih dni. Raznoličnih misli, značajev in zanosov so naši ljudje. Življenje jih je kalilo z doživetji in preizkušnjami, izklesalo jim je pot do lepote in resnice. To so tiha in iskrena srca, ki s pametjo narekujejo le rokam, toda ne jeziku. Skoro mali in nepoznani ljudje so med nami — tako sodi vsakdanji svet —- toda oni so radodarni in dovzetni do vsega, kar je plemenitega in dragocenega v ustvarjajoči lepoti človeške popolnosti. Tudi med nami v Clevelandu imamo taka plemenita slovenska srca. To so možje, katerih imena niso v javnosti. Tihi so in IZJAVA PISATELJA LOUISA ADAMIČA Pisatelj Louis Adamič nam je poslal naslednje pismo, s proš-,njo, da ga objavimo: Neki slovenski časopis v Clevelandu je nedavno priobčil dolgo pismc^, vidno naslovljeno name in baje pismo od mojega bratranca Jožeta Adamiča, bivajoče-ga v selu Spodnje Blato. V zvezi s tem želim itjaviti sledeče: Da jaz nisem nikdar dobil nikakega takega pisma od bratranca Jožeta ali od kogar koli drugega. Da je nemogoče, da bi bil bratranec Jože pisal tisto pismo. Jaz sem ga zadnjič videl v letu 1933, ko sem bil na obisku v Jugoslaviji. Jaz se ga spominjam kot mirnega, nejasno se izražajočega in izredno neizobraženega mladega kmeta. Napisati pet vrst bi bila muka zanj. On prav gotovo ne zna latinščine. Da je pismo po mojem mnenju napisal nekdo drugi—najbrž kak duhovnik, katerega natnen je, diskre-ditirati zmagovito Osvobo-bodilno fronto v Sloveniji. Da je zanimivo, da pisec pisma ne omenja članov moje družine, z izjemo mojega brata Franceta, ki se je udejstvoval v partizanskem pokretu. Dva sta bila ubita kot partizaftaka borca. Da bom poslal to pismo mojemu bratu Francetu v Ljubljano, ki je omenjen v pismu, s sugestijo, da odgo-' vori nanj, AKO SE MU ZDI VREDNO. Ako dobim tak odgovor, bom naprosil Enakopravnost in druge liste, da ga priobčijo. LOUIS ADAMIČ. 1053 E 62 St., v cerkev sv. Save in nato na Rusko pokopališče. skromni, čitajo in poslušajo, a srce jim narekuje in odločuje. Baš v sedanjih dneh srečujemo te skromne ljudi, ki ne govorijo o sebi, ker njih levica ne ve, kaj daje desnica. Zapiši; Neimenovan t— tako pravijo. Ne pravijo zato, ker se bojijo pokazati svojo barvo in prepričanje. Nikar ne. Oni so možje jeklenega prepričanja in stanovitnega izražanja. Prišel je mož ih vprašal, če lahko izroči prispevek za otroško bolnico. Lahko mu je odgovoril prijatelj. "Tako, tu je 50 dolarjev, to dam jaz, in tu je še dvakrat po 25 dolarjev za moja dva sina, ki sta pri vojakih," je nalahko govoril mož, "toda v (Nadaljevanje na 3. strani) Značilen članek "Pravde" glede ne-priznanja Bolgarske Tozo in 27 drugih Japoncev obtoženih 'vojnega zlocin§lva MOSKVA, 28. aprila-»-Današ-nja izdaja komunističnega lista "Pravda" je objavila članek, v katerem je rečeno, da dejstvo, da ameriška in britska vlada še vedno nista priznali sedanje bolgarske vlade, ogroža napredek konference zunanjih ministrov v Parizu. To je ustvarilo položaj, piše "Pravda," ki je očividno obnor-malen in prepojen s težkočami za napredek pogajanj med predstavniki velike četvorice v Parizu. Članek je bil objavljen pod veliko sliko pariške konference, ki še ni vzela na dnevni red vprašanje mirovne pogodbe z Bolgarsko. Uradni organ "Izvestija" je tudi objavilo sliko konference in poročilo posebnega "Tassove-ga" korespondenta, v katerem je kritizirano francosko časopisje "radi izražanja dvomov glede stališča, ki ga bo zavzela sovjetska delegacija o vprašanjih, tikajočih ste vitalnih francoskih interesov." NA STOTINE OSEB BILO PRIČA UMORA MLADEGA DEKLETA AKRON, O., 27. aprila. — V predmestju Cuyahoga Falls je bila danes v neki veliki trgovini v prisotnosti več sto ljudi ustreljena prodajalka Mary Bic-ket, ki je padla na tla smrtno zadeta od petih krogel, katere je oddal nanjo njen očim James J. Bicket, star 50 let. Neki prodajalec v omenjeni trgovini je policiji izjavil, da je tik pred streljanjem slišal, ko sta se Bicket in njegova pastorka po tihem pogovarjala. Morilec je po oddaji strelov nameril revolver proti gledalcem in zbežal iz trgovine, toda je bil kmalu nato zajet na nekem bližnjem dvorišču. Policija poroča, da je družina morilca živela v stalnem prepiru in da je bil Bicket še ne dolgo tega aretiran radi smrtnih groženj proti svoji ženi, ki pa je pozneje obtožbo proti njemu umaknila. V zaporu je Bicket rekel, da je sklenil izvršiti samomor, toda je želel prej govoriti s pastorko, ki pa mu je nekaj rekla, kar ga je ujezilo, nakar jo je ustrelil. klub "ljubljana" Člane kluba Ljubljana se vabi, da se jutri večer, v torek go-tovp udeleže redne mesečne seje v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja se prične točno ob osmih. Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji Kratke vesti dva moška mrtva v dvoboju radi ženske HOUSTON, 28. aprila. — V dvoboju s samokresi sta bila danes ubita Arnold Winkleman, otar 32 let, in Frank Cutler, star 30 let. Do streljanja je prišlo radi Winkelmanove žene, ki je bila poprej poročena s Cutler-jem. ★ * uredniški delavci pretijo s stavko NEW YORK, 28. aprila. — Člani unije uredniških delavcev pri znani tedenski reviji "Time" so sklenili, da prihodnji četrtek glasujejo glede stavke. Glasovanja se udeleže tudi uredniški delavci publilčacij "Life", "Fortune" in "Architectural Forum", katere izdaja ista založniška firma. ★ ★ štiri sestre se poročile naenkrat DETROIT, 28. aprila. — Sirska pravoslavna cerkev sv. Jurija je bila danes pozorišče nenavadne poroke, pri kateri so štiri sestre družine George Saig-a hkrati stopile v zakon. Neveste so stare 18, 19, 21 in 22 let. Poročni obred je bil izvršen v grškem, arabskem in angleškem jeziku. * Militaristična klika obtožena zarote za svetovno nadvlado, umorov in vojnih grozodejstev TOKIO, 29. aprila—Zavezniške oblasti so danes formalno obtožile bivšega japonskega vojnega premier j a Hi-dekija Tožo-a in 27 drugih članov "kriminalne militaristič-ne klike" zarote za svetovno nadvlado, umorov in odgovornosti za vojna grozodejstva. Obtožnica proti japonskim*; militaristom vsebuje vsega sku- paj 55 specifičnih zločinov in kršenj mednarodnega prava. Med drugim se bodo morali zagovarjati radi umorov, ki so bili izvršeni v Pearl Harborju, Hing-kongu, Šanghaju in na Filipinskih otokih. Prvo formalno zaslišanje določeno za 3. maja Obtožnico je objavil mednarodni prosekutor Joseph B. Kee-nan, ki je svoj čas bival v Clevelandu ter jo ob 11. uri dopoldne predložil vojaškemu tribu-nalu, sestoječem iz zastopnikov 11 narodov, čigar sedež se nahaja v, palači vojnega ministrstva. Prvo zaslišanje', pri katerem bo 28 japonskih vojnih voditeljev formalno obveščenih, kakšne obtožbe so naperjene proti njim, se bo vršilo 3. maja, nakar bo obramba obtožencev naj- ski militaristi in njih civilni pristaši začeli vojno proti enajstim narodom, ki nastopajo kot tožitelji. Obtoženi agresije proti Rusiji pred vojno na Pacifiku Zagovarjati se bodo morali tudi zaradi zločinov, ki so bili vprizorjeni nad vojnimi ujetniki in interniranci.. Obtožnica dalje pravi, da je Japonska delala načrte za vojno in izvršila dejanja agresije proti Rusiji, še predno se je pričela vojna na Pacifiku, in izjavlja, da bi bili Japonci sigurno napadli Sovjetsko unijo, ako bi se ne bila Rusija izkazala tako močna v vojni z Nemčijo. ■ Iz obtožnice in seznama obtožencev je jasno, da se bodo tekom procesov obravnavala dejanja japonske agresije, ki so bila izvršena celo pred mand-žurskim incidentom leta 1931. , ... ^ Obtožnica med drugim tudi brz dobila nekoliko časa za pri- , - , . ? , ___^____ j vsebuje obtožbo, da »je Japonska pravo, predno se bodo začele' dolgo odlagane obravnave v vojni na Kitajskem rabila strupene pline in da je pospeše-Obtožnica vsebuje med ostalim vala prodajo opija, z namenom specifično obtožbo, da so japon- da oslabi kitajsko ljudstvo. Ameriške čete so morale delati red tekom volilnih izgredov na Bavarskem na operaciji Mrs. Mary Chermel, soproga poznanega Krist Chermel, 704 E. 157 St., se nahaja v, Huron Rd. bolnišnici, kjer je prošli četrtek srečno prestala operacijo. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnje okrevanje! V NEW YORKU V New York sta odšla n a obisk k sorodnikom poznana Mr. in Mrs. Frank Jelerčič. Ostala bosta tam za teden dni. Želimo jima obilo razvedrila in srečen povratek! FRANKFURT, 29. aprila. — Včeraj je prišlo v Diessenu na Bavarskem v zvezi z okrožnimi volitvami do izgredov, v katerih se je 5,000 židovskih brezdomcev borilo z nemškimi vo-lilci. Najmanj 18 oseb je moralo iskati pomoč v bolnišnicah Diessen leži 34 milj severo-zapadno od Monakova. Ta izbruh je bil najresnejši, odkar so' se začele volitve okrožnih svetov v ameriški okupacijski zoni na Bavarskem. Sodi se, da se je volitey udeležilo okrog pe milijonov in pol oseb, in iz prvih poročil, ki podajajo okrog 10 odstotkov oddanih glasov, se da sklepati, da je zmagala konservitivna stranka takozvane krščanske zveze. Vojaki, ki so se znašali obkoljene od masnih formacij židovskih brezdomcev, so morali ustreliti preko glav izgrednikov, da so si napravili pot na prosto, toda poročila pravijo, da ni bil od krogel nihče zadet. „ Poročila, ki jih je prejela vojaška vlada, pravijo, da je dospelo v mesto blizu 6000 Židov, ki so rekli, da so nemški civilisti ubili dva Žida, ki sta izginila, ko sta opravljala službo stražnikov v strokovni šoli za brezdomce. Armadne oblasti pravijo, da so se spopadi pričeli včeraj, ko 80 skupine brezdomcev" začele vprizarjati navale na volišča. Vojake je vzelo pet in pol ur predno so napravili red. Brezdomci so bili prisiljeni vrniti se v svoje taborišče, nakar je bila že zgodaj zvečer odrejena policijska ura za vse prebivalce mesta. V dveh provinčnih krajih so bili snoči strgani letali demokratskih strank in na njih mestih so bile naslikane svastike z besedami "Za Veliko Nemčijo," v enem kraju pa je bila zažgana neka dvorana, kjer se je vršil shod komunistične stranke. dodatni prispevki za kampanjo edwarda j. kovaciča Kampanjski odbor za izvolitev Edwarda J. Kovačiča za okrajnega komisarja je prejel dodatne prispevke od sledečih; $50, Phil Mocilnikar, 837 E. 185 St.; po $U5; Emery Krizman, 961 Addison Rd., Rakovčanka; po $10: Anton Tomse, 1162 Hay-den Ave.; po $5; Anton Petkov-šek, 965 Addison Rd.; Anna Hlad, 5700 Bonna Ave.; Joseph Tomazin st., 5700 Bonna Ave.; William Zebkar, 5903 Bonna Ave.; Alex Draucker, 7419 Del-lenbaugh; po $2; Martin Svete, 1062 Addison Rd. izredna seja št. 106 sans Jutri večer ob osmih se vrši izredna seja podružnice št. 106 SANSa v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja je zelo važna radi kampanje za bolnico, ki je baš sedaj v teku. Prosi se društvene zastopnike in člane v splošnem, da se udeleže polnoštevilno. ' BITIAN 2 ENAKOPRAVNOST 29. aprila, 19^® '^'ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 0231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta); For One Year—(Za celo leto)____________________________________ For Half Year—(Za pol leta) _______________ For 3 Months—(Za 3 mesece)_____________________ ..$7.00 _ 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto)_____ For Half Year—(Za pol leta)___ For 3 Months—(Za 3 mesece)---- ..$8.00 _ 4.50 - 2.75 "V svojem gospodarstvu še nismo dosegli normalnega stanja. Toda v Jugoslaviji imamo mir—navzlic temu, da imajo kmetje puške in drugo orožje. Naša dežela je urejena in stabilna. Morda še nismo dosegli one idealne oblike demokracije, za katero smo se' borili in katero upamo ustvariti. Toda oblast ie že v rokah pretežne večine naroda." PISMA IZ STAREGA KRAJA Brat pise svojcem iz. Herpelja For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)---- For Half Year—(Za pol leta)_____ -$9.00 ' _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. RAZGOVOR S PODPREDSEDNIKOM EDVARDOM KARDEUEM Arthur Gaeth, poročevalec agencije O. N. A., je bil tri tedne v Jugoslaviji in je imel priliko, da se razgovarja s podpredsednikom jugoslovanske vlade, g. Edvardom Kardeljem, kateremu je stavil različna vprašanja glede razvoja jugoslovanske revolucije. Edvard Kardelj je prebil nekaj svojega življenja—kot večina drugih prvakov sedanjega jugoslovanskega režima —v zaporih kraljevske jugoslovanske vlade v predvojni dobi. Toda, ko sem se z njim razgovarjal v njegovem prostranem uradu v Beogradu, me ni nobena okolnost spominjala na to dejstvo. Vtis, katerega daje podpredsednik jugoslovanske vlade, je mnogo bolj blizu osebnosti mirnega in poštenega profesorja, kateremu je do tega, da natančno raztolmači svoje naziranje glede potrebne socialne ureditve svoje dežele. Razgovarjal sem se z njim celo uro in izvedel, da je bil vržen v zapor takoj po svoji graduaciji kot dijak. Vprašal sem ga, kje in kdaj je spoznal maršala Tita. "Pqznal sem ga," je odgovoril, "že od leta 1934 naprej, kajti vsi smo morali delovati ilegalno v tistih časih kraljestva in diktature. Cesto smo morali menjati svoja stanovanja in kraje, kjer smo živeli, kajti policija nas je kaj rada začela I sumničiti. Zgodilo $e je, da sem moral jaz kot Slovenec v j Beograd, dočim so Tito in drugi, ki so bili Hrvati ali Srbi, pribežali v Slovenijo. Našli smo se v istih zaporih in se tam spoznavali." Povedal mi je, da so bili tudi Slovenci razočarani nad razmerami v' kraljevini, ter da so bili prvi, katere je pre-gazil sovražni naval. Vzelo je nekaj časa, predno je uspelo Kardelju in njegovim tovarišem, da dvignejo prapor odpora, toda ko je ljudstvo spoznalo možnost nove sloge, seje mnogo ljudi pridružilo partizanom in le posamezne skupine klerikalcev in nacionalistov so ostale v opoziciji. Od teh so mnogi odšli z Nemci iz*dežele in se zdaj nahajajo v angleški zoni na Koroškem. Podpredsednik Kardelj je poudaril, da ni nobene borbe med cerkvo kot tako in državo. Mnogo prominentnih katoličanov, med njimi Kocbek, dr. Brecelj, Toni Fajfar in Franc Finžgar, je v pokretu in se nahajajo na važnih mestih v vladi. Posebno zanimiva pa so bila izvajanja g. Kardelja,, ki se tičejo Primorske. Izjavil je, da izhaja največ zavednih Slovencev iz krajev Julijske Benečije, ki ni bila nikdar vključena v meje Jugoslavije in je prišla po prvi svetovni vojrfi pod Italijo, navzlic dejstvu, da je pretežna večina prebivalstva slovensk"^. Večina slovenskih intelektualcev—pisateljev, umetnikov, in učenjakov—je iz Primorske, kjer živi nič manj kot 25 odstotkov vseh Slovencev. Ta narod se je tekom sedanje vojne povezal z Jugoslovani in se skupaj z njimi uprl fašistom. 2e leta 1944 je bila vsa dežela razven malega pasa ob obali v partizanskih rokah. Preko 45,000 Slovencev je padlo v bojih za Julijsko Benečijo—in Jugoslovani so trdno odločeni, da njih žrtev ne sme biti zaman. G. Kardelj je izrazil veliko zaupanje v organizacijo Združenih narodov. Bil je predsednik jugoslovanske delegacije na prvem sestanku Združenih narodov v Londonu in mi je dejal: "Združeni narodi imajo mnogo več sredstev za poravnavo mednarodnih sporov kot jih je imela Ženeva .. . Najvažnejši korak naprej je ta, da imajo v sedanji organizaciji velesile mnogo več vpliva in s tem tudi več odgovornosti. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo priznati, da mir na svetu ni odvisen toliko od malih državic kot od treh ali štirih velikih sil." O jugoslovanski revoluciji pa je poudaril podpredsednik Kardelj, da večina ljudi v Ameriki in na Angleškem pogrešno sodi o njej, ker jo primerja ruskemu vzorcu. "Naša borba ima čisto drugačen izvor. Res je, da je naša revolucija po svoji socialni vsebini podobna oktoberski revoluciji, toda s tem še ni rečeno, da je enostavno posnemanje. Klasični vzorec meščanske revolucije proti fevdalizmu je francoska, ki je bila večkrat ponovljena, toda nikdar ne v isti obliki. Mi imamo zopet čisto povo variacijo ti«!" ve' ,P'' jSl"^ rav" C« 1^: Hi proti osvobo-"^Va ^ početku ter "razpoloženje za v tako zvani qgjbvaaski vojski/ ki (h prav iz zadev- pobuda. Kosti in o&bli v naslov/ ®^"Pnosti in kas- ^ J^no dokazano. ®'anko Vrčon ■''"še v Va ^^^j\meri velja ' A) ' ^^rbiča Dušana iiiir^^°^ Sokolske legi-dr. Herica, inL OjVq sledi,, da \ • tako kot ■^j zaledje So- tako, da je Soi{_, , ^aukazala pri-^e^el Zlasti te ljo °^anje dr. Vrčo-'1 spreten' publicist % ^P°loženje za Sokol-članki v ki je torej /jatva pobud- J® politično zla-*'?ad Primorskem času okupa-J® torej pri zlo-'^Gakcije, da iz- tSensk ^^os^avije vsaj Kk., ® zemlje, katere- 'ode" fronta že od iiarodnostnih početku očitali Osvobodilni fronti, da ne bo čuvala teritori-jalne integritete Jugoslavije. "Že s sklepi bihaškega kongresa so te trditve postavljene na laž. Že takrat je bilo jasno poudarjena zahteva po teritorialnih kontinuiteti in nedotakljivosti ozemlja bivše Jugoslavije. Še več, poudarjena je bila tudi sveta zahteva po vseh tistih ozemljih, ki Jugoslaviji iz narodnostnih ozirov pripadajo in katere je iztrgal iz''okvira Jugoslavije italijanski fašizem od-nosno nemški imperializem. "Ta politična skupina, ki je očitala osvobodilnemu pokretu, da ne bo znal čuvati integritete Jugoslavije, je tedaj napela vse sile, da bi z znano vlado-eno-dnevnico iztrgala iz Jugoslavije vsaj del Slovenije. Ker pa se ji to ni posrečilo, je skušala na vsak način iztrgati vsaj Primorsko, čeprav takp delovanje nasprotuje njeni lažni zahtevi po integriteti Jugoslavije,'ki je torej služila le kot propagandno sredstvo.. "Dogodki zadnjih mesecev po osvoboditvi te naklepe bivših politikantov dovolj jasno prikazujejo. Organiziranje četnikov v okviru nekake 'kraljeve vojske,' vse to pa pod idejnim vplivom nekakšne sredine, v kateri je prav dr. Vrčon navdušeno sodeloval, pa jasno dokazuje, da, je bila ta politika po cepljenju Jugoslavije skrbno pripravljena že vnaprej in to zato, da bi se iztrgal del Jugoslavije edino zato, ker so ostale dele Jugoslavije osvobodili tisti borci, katerih program reakcionarni kliki ni po godu. "V dr. Vrčonu imamo torej, kot je potrjeno tudi po Juvanu, enega izmed tistih idejnih pobudnikov izdajstva, ki je s pisano besedo in na pretkan način ustvarjal izdajstvo ali kakor sam pravi, vodil sredinsko politiko in s tem londonski tir. Dušan. Verbič "Kako pretkana je znala biti propaganda napredne delovne skupnosti, nam pokazuje zagovor Dušana Verbiča, ki še danes trdi, da se Osvobodilni fronti ni pridružil zato, ker je v svojem idealizmu pričakoval rešitev jugoslovanskega vprašanja po vseh zaveznikih. Ta zagovor spominja na zločinsko propa-Osvobodilno fronto si štejeva, da se iskreno zahvali-kateri so se prišli posloviti od ® in sestre .annecbilz % Sg ležala na mrtvaškemu odru. Na-^^hvaliva vsem onim sosedom, kateri v cvetlice, in jih položili ob njeni kr? ZAHVALA I) ^ onim. kateri so jo spremi je vali na ^nji poti na mirodvor. Hvala onim, ®^oje avtomobile na razpolago za pre-1^5 j^^^'^^^jevalcev na njeni poslednji poti. V, izrečena članom društva Vodnikov ^47 SNPJ, kateri so točno izvršili (dolžnost. Hvala tudi g. Joseph Želetu ij Hpogreb. _ ®9a pokojnica, pa naj Ti bo ohra-Mkj ^ opomin, in počivaj v miru v hladni Zemlji! '(la ^"^lujpČi ostali: JOHN GHILZ. soprog; HANA DOLINAH, sestra ^hia, dne 29; aprila 1946. Naj ne ve levica, kaj daje desnica (Nadaljevanje s 1. strani) prikazoval kot nasprotnika za-padnih zaveznikov in to zato, ker si je Osvobodilna fronta v svoj program vnesla načelo samoodločbe narodov, katerega so v znani atlantski listini osvojili in potrdili vsi zavezniki. "Osvobodilna fronta naj bo torej nasprotnik svojih zaveznikov zato, ker je verjela svečano dani obljubi o samoodločbi tudi malih narodov. Tisti borci, ki so se na strani vseh zaveznikov borili proti nacistični Nemčiji, naj bodo torej nasprotniki za-padnih zaveznikov zato, ker so verjeli zagotovilom njih bodoče samoodločbe. Tisti pa, ki so trdili, da je ta svečana beseda laž, in tisti, ki .so se borili proti narodno osvobodilni vojski kot zavezniku Anglije, Amerike in Sovjetske zveze, tisti pa naj bodo torej angleški zavezniki?! "Ta propaganda je ne le zločin proti lastnemu narodu, temveč obenem tudi neodpustljiva žalitev angleških zaveznikov. "Morda obstoja v Angliji res klika, ki ne odobrava načel atlantske istine in na katero je naša reakcija torej računala, vendar pa je atlantska listina, ki nam je zagotovila pravico samoodločbe, prav gotovo izraz prave volje angleškega ljudstva. "Zagovor obtoženca Verbiča dokazuje, da si je reakcionarna klika, iz katere izhaja, vedno želela drugačen izid vojne. Nikdar niso hoteli prave osvoboditve narodov Jugoslavije izpod nacističnega jarma. Če bi že moral podleči nacistični okupator, so iskali novega okupatorja, katerega so upali najti v nekaki londonski reakcionarni kliki. Ta naj bi po zlomu nacistične Nemčije bil njen naslednik kot okupator Jugoslavije, ki bi enako kot nacistični nasilnik dal oblast nad narodi Jugoslavije v roke protiljudskih biričev. "V tej želji so celo predvidevali spor med zavezniki in v svoji smešni domišljavosti celo pričakovali, da bo prišlo do tega spora zaradi peščice slovenskih izdajalcev. Smešni pojav šest-urne vlade nam te načrte popolnoma razkriva. V času, ko je narodno osvobodilna vojska osvobodila že vso Jugoslavijo razen nekaj predelov Slovenije, so proglasili nekakšno 'Združeno Slovenijo' pod varstvom izdajalskih Karadjordjevičev. "Hotel so bratomorno vojno še v zadnjem trenutku vzplam-tcti do skrajnosti in upali, da jim bo pri tem pomagala reakcionarna klika v inozemstvu. Da ta načrt ni uspel vsaj v toliko,, da bi res povzročil grozotno kr-voprelitjc, se je zahvaliti le že-nialnemu vodstvu Jugoslovanske tu-made. "Zvesti izdajalski tradiciji Sokolske legije, ki je skupno z ostalima legijama pod vodstvom vojnega zločinca podpolkovnika Petcrlina priredila božične racije v letu 1942, je tudi obtoženi Dušan Verbič ostal dosledni ovaduh. To nam najbolj drastično opisuje priča Korošec, ki nam obenem pove, kako agilno je obtoženec širil plavogardistično literaturo, tedaj tisto literaturo, ki je v največji meri kriva, da se je v našem narodu našlo toliko izdajalcev. Piav tak ovaduh je tudi dr. Kosti, kar so jasno poudarile na razpravi zaslišane priče. (Dal|c prihodnjič^ Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte- za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš delemi * časopisih zapišite — neimenovani." Drugi slučaj: Mož ima svojo delavnico, skrbno in vestno vrši svoje delo. Precizen posel ima, z električnimi žarnicami preis-kuša, če mehanizem pravilno deluje. Strokovnjak je prve vrste, vse stike električnih žic pozna, električne toke iz žice v žico zmanjšuje ali ojači, kakor mu to zapoveduje zakon nevidne elektrike. Naš človek je, malo poznan po svojem imenu, ker njegova delavnica ima sodobno ameriško ime. Mož je velik Slovan in ljubi svojo rodno zemljo. Pred tedni je rekel prijatelju; "Tu imaš sto dolarjev za bolnico, V časopisu naj bo zapisano: Neimenovan." In to ni vse. Kmalu potem ga je prijatelj spet obiskal. "Še 50 dolarjev dam. To gre za tako dobro stvar, da bi moral biti vsak Slovenec neizmerno vesel, da sme in more darovati", je z navdušenjem govoril. Koliko lepote je v njegovih besedah. Pripoveduje m i nabiralec: "Po opravkih sem šel v trgovino, toda predno sem odhajal, me vpraša trgovec, če bi vzel dar za bolnišnico. — Seveda. — Tu imaš 25 dolarjev. Je salamen-sko dobra stvar." Tak je bil pogovor med njim^. Zopet neimenovani. Taka so naša slovenska srca, kadar čutijo usmiljenje do prestrašene in bolestne dece v domovini. Ne še vsa. To so povečini oni možje, ki so slišali udarno besedo slovenske žene, ki je prva postala ustanovna, članica otroške bolnice. Veliko jih še ni slišalo ženske besede; čakajo., Ne zato, da bi zamudili priliko, ampak zato, da bi se izognili — prilike. Upajmo, da se tudi trda srca omehčajo. JNR Umrl za opeklinami Hany L. Burrington, 34, stanujoč na 519 E. 185 St. je v soboto zjutraj skušal postaviti električni grelec, ki so ga prevrnili otroci, pri čemur se je vnela njegova obleka in dobil je tako resne opekline, da jim je danes zgodaj zjutraj v bolnici podlegel. ka dobijo 78 centov po viška na dan, s čemur se njih dnevna mezda zviša na $4, poleg tega pa dobijo 8 procentov provizije od mesečnih Jtolekcij in 10 procentov provizije od vseh drugih kolekcij. Plini omamili dečka Tekom kopanja v banji na domu so omamili plini 15-letnega Donalda Cushlerja, 3057 W: 56 St. Pečica za gretje vode je bila namreč brez zveze z dimnikom. Deček je imel navado, da je tekom kopanja bral "comics," toda ko je mati dečka opazila, da je v kopalnici nenavadno tiho, je vlomila vrata in sinka našla nezavestnega na tleh. Rešilno moštvo ognjegasnega oddelka je imelo pol ure dela, predno je dečka spravila k zavesti. IŠČE BRATA • Mrs. Mary Lubič, 19712 Ke-wanee Ave., je prejela pismo od svojega brata Ivana Ceglarja iz Hrušice na Primorskem, kateremu je bilo priloženo pismo za Jožefa Mauriča, doma iz Hrušice, katerega prosi sestra Ivanka, da bi pisal in jim pomagal, ker so v pomanjkanju. Hazvaževalci mleka ne bodo šli na stavko Nevarnost, da bo zastavkalo okrog 1,500 razvaževalcev mleka v širšem Clevelandu, ki dova-žajo na dom 200,000 družin, je izginila, ko je unija naznanila, da so vozniki s 759 glasovi proti 249 odglasovali, da sprejmejo mezdno povišanje, katerega so jim ponudili delodajalci. Kon-trakt, ki bo podpisan v teku par dni, bo določal, da vozniki mle- Dobil eno leto zapora radi neplačitve davkov Joseph P. Blarney, star 66 let, ki je lastnik Buckeye Dry Cleaning Co. na 11813 Euclid Ave., ni od leta 1916 sploh nikoli plačal nobenega dohodninskega davka, toda zvezni agen-tje so odkrili, da ima na banki $375,000 in da je lastnik dveh apartment poslopij, vrednih $225,000. Ko so te stvari prišle na dan, je moral Stricu Samu odšteti $160,000, zvezni sodnik Freed pa ga je poleg tega obsodil na leto dni zapora. Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino; 5 sob in garaža. Vse v dobrem stanju. Nahaja se na 19715 Mohawk Ave., med E. 185 St. in E. 200 St; THOMAS FLOWER SHOP Cvetlice za vse namene 14311 ST. CLAIR AVE.. GL 4316 Albin, Andy in Fred Thomas, lastniki Mestne novice Trgovina oropana Neki samqat bandit je v soboto zvečer oropal oblačilno trgovino A. Keilson & Sons na 1098 E. 105 St. za $300 in izginil brez sledu. Ropar v hotelu Snoči je prišel v čakalnico hotela "Commodore" na Euclid Ave. in Ford Drive neki moški, ki je, klerka najprej Vprašal za sobo, potem pa je potegnil revolver in zahteval denar. Ropar je zbežal z $69. PREGLEJTE žlebove—odtekališča—strehe in naročite takoj KAKOVOST IN IZDELAVO WM. POWELL 16354 EUCLID AVE., pri Ivanhoe GL 4540 DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJA TKE TELEPHONE CO. | potrebuje ^ ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO, Za dobro kapljico poselite KOROŠEC WINERY 6629 ST. CLAIR AVE. kjer vam postrežemo z najboljšim vinom, kakršnegakoli želite. Vinarna je sedaj zopet odprta kot ponavadi. Dr. "Carniola Hive" št. 493 T. M. Uradnice društva "CARNIOLA HIVE" št. 493 T. M. za leto 1946 so sledeče: Predsednica Josephine Stwan; podpredsednica Christine Gla-van; bivša predsednica Mary Bolta, duhovna voditeljica Mary Stanonik; zapisnikarica in bolniška tajnica Julia Brezovar; finančna tajnica Pauline Debe-vec; vratarica Pauline Zigman; spremljevalka Mary Mahne; stražnica Mary Petschauer; nadzornice: Frances Tavčar, Jean Paik in Ursula Unetič. Seje se vršijo vsako prvo srer do v mesecu v SND. One članice, ki nimajo plačanega asesmenta za januar in februar, &o prošene, da ga gotovo poravnajo na seji. RAVNOKAR SMO PREJELI WEED-NO-MORE ki očisti vašo trato vsega plevela Čudovito sredstvo stane samo $1.00 in očisti vso vašo trato MANDEL DRUG 15702 Waterloo Road Povečajte vaš dohodek! Investirajte sedaj v ta zidan apartment s 10 stanovanji, vsako po 5 sob; bl^u E. 75 St. in St. Clair Ave. Posamezna gorkota, nizki stroški, velik dobiček. Sedaj cenjen na samo $24,000. Govorimo slovensko. PORATH REALTY RA 5777 - 10522 Superior Mr. Pansic IKE DON'T WANT TO GAMBLE . . . Gen. Dwight D. Eisenhower told members of the senate military affairs committee that failure to extend the draft act meant to gamble vftth peace and security of ihe world. On various occasions General Eisenhower has asked for continued draft. % KADAR RABITE zobozdravniško oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. V poslopju Norih American bank# VHOD NA STRANI E. 62 ST. SLOVENSKO-AME-RIŠKA KUHARICA SE SEDAJ DOBI V CLEVELANDU in sicer v pisarni Mr. August Kollander 6419 Si. Clair Ave. ter v trgovini Mr. Jože Grdina 6113 St. Clair Ave. Oba imata knjige v zalogi in bosta rada postregla rojakinjam, ki želijo imeti to lepo, veliko in koristno knjigo. E;''""F'' hr TWO KIDS WITH QUINTUPLET KIDS . . . The goat population on the Foltz farm near Ludlow, Ky., is increasing rapidly these days. Five kids is a rare feat for one birth, even in goatdom. Showu here with the mother and her quintuplets are the proud Foltz children, Edward and Janet. CLEAN-UP WEEK APRIL 29.h toMAY4»h % mitt IHt (ItVUANi) SISaUKENTENNIll COMMISSION h. WW# ' Ik#* W ' 1#»## WW##' W WNW.## Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Avto kupim želim kupiti dobro ohranjen avto 1939-1940 ali 1941 leta. Kdor ima za prodati naj pokliče KE 6244. Išče se Mr. Frank, Kos, rojen v Studi št. 21, sedaj stanujoč v Cle-, velandu ali nekje v okolici. Po njem poizveduje njegova sestra Terezija, omožena Koželj. Ako ga kdo pozna, naj mu sporoči, ako pa sam bere te vi-stice, naj piše na Miss Cecilia Remc, 62 St. Mark's PI., New York 3, N. Y., da prejme važna poročila (jd sestre. Veteran želi kupiti dober rabljen avto ter je pripravljen plačati najvišjo ceno. Pokličite MU 5796 Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 29. aprila.^ Razni dogodki iz prejšnjih in sedanjih časov Piše Anton Rotar > ' fNadaljevanje) Ko pripeljeva na dvorišče, razloživa les. Gospod župnik pa nama pravijo: "Bog vama plačaj!" Prišel je tisti težko pričakovani dan, konec moje štirirazred-ne šole. Dobili smo tudi bdpust-nice. Navzoči so bili tudi gospod župnik Alojzij Železničar. Ko pogledam mojo odpustnico, je bilo gori zapisano "Nezadostno." Gospod župnik me pokličejo rečejo: "Tone, sem pridi." Roko mi položi na mojo glavo in govorijo: "Pri meni si bil eden najboljših učencev v krščanskem nauku. Zato ti podarim tele mašne kukvice, rožni venec in škapulir Marije sedem žalosti. To je spomin od zadnjega svetega misijona. Če boš šel kdaj po svetu, in če te bo kdo vprašal kaj si, odgovori mu takole: Jaz sem Rimokatoličan!" Tisti škapulir mi je delal na vratu veliko nadlogo. Bil je narejen iz gostega sukna. En dan pa me je ujezilo. Misijon gori ali misijon doli, ne bom več nosil te nadlege. Snel sem ga in obesil na štango pri vozu. Kmalu pride naokoli domač maček, ki si je privoščil prosto z a b a v o • z njim. Kam je potem izginil tisti škapulir, ne vem. V Št. Petru v občinski hiši so ustanovili telovadno društvo Orel. Zapisali so tudi mene. Dobili so vso opremo, drog, bradlo, obleko za proste vaje. Za kroje smo morali sami prispevati polovico. Pri tem so se veliko potrudili gospod Abram. Naš učitelj in načelnik je bil kovaški vajenec, ki je koval pri Kočevarjevemu Korelnu. Ravno tam sem se učil tudi petja. Učitelj petja je bil občinski tajnik, Pirnat. Peli smo tudi na koru. Na postaji v Mesar^vi hiši so bili pa Sokoli. Mi smo jim rekli župa. Enkrat so imeli Sokoli veliko javno telovadbo na Mesarjevemu vrtu. Tako so pravili, da jih je bilo tri tisoč Sokolov in Sokolic. Imeli so narejeno veliko plesišče in Sokolsko godbo. Ko smo gledali Sokole, je stal pri meni en postajni socialist, kateri me je poznal in mi reče: Tako bi se morali postaviti vi čuki. Vi čuki nastopate samo v procesijah, kadar je velika suša za dež. Med tem sem zrastel že veliki fant. Nekega dne pridejo naša botra k nam in pravijo, da se ljudje menijo, da je tam v Vodicah ena nova svetnica. Da se veliko ljudi pripravlja, da jo bodo šli obiskat. In res, štiri žene so se odpravile. Med njimi tudi moja mati. Ko se vrnejo domov, so prinesli dosti spominkov in odpustkov. Pred gostilno jih je čakalo nekaj žen, možakov in drugih. Ko začnejo pripovedovati, kako se godijo tam veliki čudeži. V Vodicah se zbira ljudi brez števila; vlaki so bili kar polni. Duhovnikov je zelo mnogo tam okrog. Gospodje so študirani, pa nobeden ne ve, kaj je to za en čudež. Ko jih je gostilničar Brnc poslušal, jim reče: Oh, babe, babe, svet se nazaj vrti; Nato so ga vse štiri napadle: Kaj ti ves, brezverec črni, ko bereš same tiste satanske liste. "Veš kaj, jutri se bova peljala v Postojno k Sotlarju, bo naredil nove komate. Nazaj grede bova šla pa pogledati cesarske konje v Prestanek," so rekli oče. Ko prideva tja, so imeli s konji ravno dirko na dirkališču. Opazovala sva njih komando in znamenja, katera so konji razumeli. Zdaj greva pa še na Bile, tam so pa same kobile. Peljala sva se po vaški poti skozi vas Zlije. Kmalu prideva do velikih štal, kjer je bilo zunaj veliko število mladih cesarskih kobil. Ko tisto gledam, rečem očetu: "Takrat, ko ste šli h gospodu Abramu po 300 goldinarjev za kupiti konja, zakaj niste prišli tukaj vprašat za eno ko- bilo, ko jih je toliko. Saj se ne bi nič poznalo, če bi cesar eno dal. "Cesar ne da nobenemu nič, on hrani da bo imel, kadar bo vojska s Turkom. Mogoče bo še tebi eno dal, ki, te bo nesla na turško." Vrneva se proti domu. Ko se bližava naši hiši, se sliši petje. Pela je moja mati: Tam za turškim gričem . . . Objele so me čudne misli. Zaprl sem se v kamro. Zbral sem moje stvari, tudi mašne knjižice, rožni venec in mojo šolsko odpustnico, čeprav je kazala "Nezadostno". Vzela me je črna noč. Bilo je 10. aprila 1915 leta. Korakam po eni ulici predmestja Cordoba. To je glavno mesto, provincija Cordoba, Republika Argentina, Južna Amerika. Lep jesenski dan je bil. Tam je bila tedaj jesen. Videl sem že od daleč, da se mi nasproti bliža človek, močne in lepe postave. Na prvi pogled sem videl, da je mož prijazen i n odkrit značaj. Opravljen je bil v kmetsko obleko. Jaz sem bil samo za silo oblečen, umazan, lačen in brez cvenka. "Buen dia Senor!" Buen dia . . . buen dia, yoven. Dober dan, dober dan, mladenič! Senor, prosim vas, če mi morete dati nekaj centavos, da si kupim kruha. Sem lačen, iščem dela, pa ga ne morem dobiti, tudi samo za jesti ne. "Pue nacion es uste? Kakšnega naroda ste vi? Avstriaco, mu odgovorim. "Ali hočeš iti k meni delati?" Si Senor! Da, gospod! Z velikim veseljem sem sprejel delo. Vpraša me, kaj je moje ime. Mu tudi to povem. On mi pove, da je Italijan in da se piše Nicholas Fracino. Poseže v žep in mi podari dva pesos. Muhca gracia senor Fracino! Hvala lepa, gospod Fracino! "Zdaj pa pojdi v tale mali restavrant in si kupi kosilo, potem pa počakaj pri tej cerkvi. Mene ne bo nazaj eno uro, grem po opravkih in na banko. Potem bova šla po voz in konje, kateri so pri enemu skladišču. Tam bova dobila tudi vreče za koruzo, katere bomo rabili, ko bomo brali koruzo na moji kmetiji. Kupil bom nekaj obleke in živeža." Šel sem v mali restavrant in si naročil primerno kosilo, za kar sem plačal 48 centavos. Kupil sem si tudi cigarete Popular za 15 centavos. Vrnem se nazaj pred cerkev in sedem tam na eno klop. Počutil sem se srečnega, čeprav sem bil utrujen. Še se dobijo dobri ljudje na svetu. Ta Italijan mi je dal dva pesa, pa še delo. Kakor izgleda, je prijazen in dober, pa tudi izobražen. Vprašal me je, kakšnega naroda sem. Vsak me vpraša tako, pa če sem srečal kogarkoli v tisti ušivi, umazani, katoliški Argentini. Nobeden pa me ni še vprašal, če sem Rimokatoličan. še moj gospodar, ki je bil od tam doma kot sv. oče, me ni vprašal. LEGION OF 'OMEN VETERANS Glede tega si nisem bil na jasnem. Nekaj mi je manjkalo. Izobrazbe nimam zadosti. V Tmu in ne v Št. Petru je nisem dobil. Gospod Želgznik niso mogli prehvaliti me, kako sem dober katoličan. Pa tisto mi ni prav nič pomagalo nikjer. Saj imam tukaj spomin. S tem bom hodil po tej ušivi zemlji. Namreč, vzel sem s seboj spomin od zadnjega sv. misijona in ga nosil v žepu. Posežem v žep, ga izvle-čem in vržem, v eno lužo. Senor Fracino pride nazaj in greva po voz in konje. Pokaže, da je v skladišču pripravljenih 200 vreč, katere sem zložil na voz. Zraven je bila velika prodajalna z mešanim blagom. Senor Fracino gre naravnost do zbirke delavske obleke, kjer zbira kar rabi za sebe in svojo družino. "Antonio, zberi si tukaj, kar potrebuješ za sebe." Zardel sem do zadrege. Nimam denarja, sem suh, Senor Fracino. "Bom jaz plačal," pisavi on. Senor Fracino je videl, da me je sram. Potem je pa on zbral in prodajalka spodnjo obleko in vrhnjo; čevlje in kapo. Prodajalka mi pokaže prostor v ozadju, kjer naj se preoblečem, kar sem tudi storil. Ko sem bil preoblečen, sem se počutil bolj lahkega, kot prerojenega in vesel sem bil. Ušive in raztrgane hlače in srajco pa nesem zadaj za stalo. Solze so mi stopile v oči. Ko pridem nazaj, mi prodajalka podari en paket. Kaj pa je to in zakaj? To je ravno tako, kar imaš sedaj na sebi. Tako so Senor rekli da boš imel kaj za preobleči Muhca gracia Senor Fracino! Hvala lepa gospod Fracino! Ko je Senor Fracino nakupil blaga sebi in meni, je kupil še ob^ma prigrizek in kozarec vi na. Nato sva se odpravila na pot proti njegovi kmetiji, 'ki je bila oddaljena 11 kilometrov Med potjo, ko greva proti njegovi kmetiji, sva dosti govori la. Povedal sem mu, od kje sera doma, da sem Slovenec iz Av stri je; kaj je moj oče, mati, se stre in brat; koliko imam šole, kako sem se učil krščanski nauk in kaj sem naredil & spominkom od zadnjega misijona. Senor Fracino pravi, da še ni prepozno. (Dalje prihodnja) Vaš donesek za olroSko bolnico v S}oveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v utadu "Enakopravnosti"! Društveni koledar * 4. maja, sobota. — Concordia Society—ples v zgornji dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. " 4. maja, sobota. — Croatian Pioneers. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. maja, nedelja. — Hrvatski kulturni klub—koncert in ples v obeh dvoranah Slov. ' t del. doma na Waterloo Rd. maja, nedelja. — Croatian Pioneers CPU Bowlers. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. maja, nedelja. — Koncert in igro priredi pevski zbor "škr-jančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 11. maja, sobota. — Honor Guards SDZ. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 11. maja, sobota. — Cleveland Graphite Bronze Girls Club. Pies V avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 12. maja, nedelja, — Waterloo Grove W.C. — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — Waterloo Grove W. C. — prireditev v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 12. maja, nedelja. — 25-letnica Community Welfare kluba v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. s programom in večerjo v počast materam. 19. maja, nedelja. — Baraga Glee Club. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. maja, nedelja. — Betsy Ross AFU — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 25. maja, sobota. — American Legion Post 273. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. maja, nedelja — Društvo "Goranin" — prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. maja, nedelja, — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 2, jmiija, nedelja — Schwabish-er pevski zbor. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. septembra, nedelja. — The Three Vet's Club — ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 7. septembra, sobota. —. Com rades No. 566 SNPJ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. septembra, nedelja. — Cos-well Club—ples v zgornji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 14. septembra, sobota — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. septembra, nedelja. — Ženski club Waterloo — Ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 22. septembra, nedelja. — Ženski odsek SDD—ples za v pomoč Primorcem v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 29. septembra, nedelja. — Odbor za postavitev spomenika prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 6. oktobra^ nedelja. — Progresivne Slovenke krožek št. 1 ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. oktobra, sobota. — Cerkniško jezero SDZ—ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja. — Washington ZSZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 41 ples v Slovenskem delavskem do-nu na Waterloo Rd. 21. septembra, sobota. — Carni-ola Hive 498 The Maccabees. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 26. septebmra, sobota. — Društvo "Spartans" št. 576 SNPJ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. septembra, nedelja, — Moški klub cerkve sv. Pavla. — Ples v avditoriju SND. 6. oktobra, nedelja. — Slovenska ženska zveza št. 50. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. oktobra, sobota. — Društvo "Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Društvo Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 13. oktobra, nedelja. — Federacija SNPJ pevski krožki, Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 19. oktobra, sobota. — Honor Guards SDZ. Ples v avditoriju Slevenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — Miss Bernice Novak, Pevski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — 10-let-nica krožka štev. 3 Progresivnih Slovenk — igra in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 26. oktobra, sobota — Betsy Ross AFU — ples v Sloven s k e m delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, sobota. — Carniola Tent No. 1288 The Maccabees Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar". Igra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. oktobra, nedelja. — 30-let-nica društva "Vipavski raj št. 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27. oktobra nedelja—Waterloo Camp WOW — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 1. novembra. Petek, — State Highway, Ples v avditoriju Slov. nar. doma. 2, novembra, sobota. — Društvo "Danica"" št. 11 SDZ. Ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Collin-wood Hive Macc—prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road. 9. novembra, sobota. — Društvo Slovenec št. 1. SDZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. —' Slovenska narodna čitalnica. — Proslava 40-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja — V Boj SNPJ — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Blaue Donau. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor SDD — prireditev v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 23. novembra, sobota. — Društvo Sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Ples v avditoriju slovenskega narodnega doma" na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja. — Priredba podružnice štev. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 24. novembra, nedelja. — Pev ski zbor "Jadran" — koncert in ples v obeh dvoranah Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 27. novembra, sreda. — Društvo "Ilirska vila" št. 173 ABZ Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra, nedelja — Schwa bisher pevsko društvo. Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. novembra (Zahvalni dan), četrtek. — Pevski zbor "Zarja" Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. novembra, sobota. — Društvo "Jutranja zvezda" št. 37 ABZ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. decembra, nedelja. — Združeni bratje SNPJ — ples v m*«' zgornji dvorani Slov®* delavskega doma loo Rd. 7. decembra, sobota —• Pioneers CFU. riju Slovenskega " doma na St. Clair ^ ^ 8. decembra, gt \ sivrie Sloverike g, ples v z^^^ggadoD*' venskega delavsKeg«* Waterloo Rd. _ pn® , , ------ , ^ ^1»' ' 14. deteembra ggg ^ tvo "Comrades si- J v avditoriju Sloven ^ rodnega doma na Avenue. 15. decembra, nedelja- ^ seph Cadets ^ ^ nji dvorani Si lavskega doma Road. . 22. decembra, neae j ^ šola SND. i,; toriju Slovenj A« kt: ga doma na St. . \ decembra, v pomoč star, čhroraai ^ HEADS WOMEN VETERANS . . . Mrs. Patricia M. Deuse, Astoria, N. ¥., national commander of the Legion of Women Veterans, a new all-women veterans group, believed to be the first of its kind in America, Is shown at her desk in Brooklyn. Mrs. Deuse is an ex-marine and served for 19 months in the women's reserve of the U. S. marine corps. Before that she wrote for California newspapers and radio. CONSTRUCTION LOANS STRAIGHT BANK LOANS FHA LOANS G I LOANS • PROMPT SERVICE LOW INTEREST RATES Monthly Reduction Loans APPLY AT St. Clair Savings & Loan Co. 6235 ST. CLAIR AVE. HENDERSON 5670 22. skega doma na ^ 25. decembra, listični klub - P^,, nji dvorani oio lavskega doma Road. 28. decembra, bees Red .EP ,P( v ^bi na 12 dfl'lN iaroi Po •ill SloveDS^d na v avditoriju rodnega doma Avenue. ^pija.'' 29. decembra, »ed ^ slovenskih nji dvorani Slov lavskega doma Rd. Po S % 31. decembra, fetfij Sil^ 'iro^ples idran" v obeh venskega delav Waterloo Rd- u 31. decembra, toi« ' ski narodni štev SND. Silv obeh dvoranah 19*7 4. januarja. W Napredne bio SNPJ Plesna v Sloveflfcijif Si ^5 J na Matica avditoriju - nega doma na / 18. januarja, s« gg 1% vo sv. vida s ^ Plesna vesehca Slovenskega n na St. Clair 25. januarja, 40' "Clainvoods s • 5L v avditoriju Si gt- \ roclneffa do Avenue ice 1^; DRUGA IZDAJA - ENGLISH-slovenj DICTIONARY , (Angleško-slovenski beseo^^ i I Naročite pri: _ enakopravnosti ob'" 6231 St. Clair Ave. Clevela® CENA $5.00 \ s ZAVAROVAU®^ proti ^ . ognju, tatvini, avtomobil®' nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Ro0 6208 SCHADE AVE. , Pokličite: ENdicott 0718