&t. 114. V Gorici, v sredo dne 5 novembra 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, Četrtek in sobote, zjstranje Iz-dauje opoldne, Tečemo izdanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pofiiljana: Vse leto...... . 13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt leta . ...... 3 , 40 . , . 1-70 Posamifino Številke stanejo 10! vin,. •-,,., „> Od 23. julija 1902. Jo preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11 uri dopoludne. NaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v «GoriSki Tiskarni* A. GftbrSdek vsak, dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Na narofiila brez doporian* n*ro8nln« se ne oziramo. ...___, , Oglasi In poslanic« se r««unjjo po^ pe^v/stah^ Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 far. vsaka vrsta. Vodkrat po pogodbi. - Večie Brke po prostora. — Reklame in spisi v uradmSkem dela 15 kr.vrstav-~ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo-vornosL »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K, Lavni, Urednlltro se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 11. Naročnino In oglase je plačati loco fierlea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge leSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStva. ______ »PRIMOREC" izhaja neodvisno od in cPrimoreo* se prodajata 7 Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi ;n Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiC na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. -»»»€«««* »Gor. Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Klerikalni »skladi". Klerikalci imajo navado, da strašno radi „skladajo". Sedaj imajo to potrebo, sedaj ono, vse pa gre seveda v „dobre namene". Pravijo, da stanejo klerikalce premnogo razne volitve in volilna agitacija da je silno draga. Zato pa treba denarja. Tega si znajo res pridobivati s tem, da molzejo ljudstvo. Spočetka da za kak novi „sklad" sam dr. Šusteršič kake kronice in za njim se oglasi par kanonikov in doktorjev sv. pisma. Ti postavijo temelj „skladu", zgradbo mora staviti pa „naše dobro ljudstvo". In tako nabirajo in nabirajo, agitov&je po Časnikih, po lečah in sploh kjer je prilika. Kadar pa se kaj nabere, potem pa umolknejo. Ne duha ne sluha ni več o „skladu", ki je bil tako nujno potreben, nobenega računa o njem ni videti nikjer, denar pa je šel, kdo ve* kam. Nikdo ne ve, kam je izginil n. pr. denar za »Katoliški sklad", računa ni bilo nikakega, ker polaganja računov se klerikalci bojijo kakor hudič križa, in že so pripravili nov „sklad". Ta se imenuje za premembo „Ljudski sklad". Naslov jasno govori. Ljudstvo naj sklada! Sicer je prednjačil tudi tukaj dr. Šusteršič z dobrim vzgledom, ali sklad mora postaviti ljudstvo. Agitacija pojde za tem, iztisniti iz ljudstva čim več mogoče kronic, katere se porabijo seveda v dobre namene krščanske politike. Vse za vero, dom, cesarja! Vse za svobodo in pravico! Ne dvomimo, da naberejo tudi za ta sklad lepe stotine, ali kadar naberejo, pa umolknejo, in zaman si bo ubijal kmetic glavo, za kaj, v kak dober namen pravzaprav je daroval težko pri-služene krajcarje. Nobenega računa ne bo, nobenega izkaza. Čez čas pa «e ot-vori zopet nov „sklad". Tako se prav sistematično izsesava ubogega slovenskega kmeta. Verjamemo, da klerikalci potrosijo mnogo v gonji proti naprednjakom na sploh ter pri volitvah, ali toliko pa vendar ne morejo potrositi, da bi potrebovali vedno nove „sklade". Nabranega denarja mora preostaja«, in kam gre ta ?! V tisto nikdar sito slovečo bi-sago ? ! Sum za to je povsem opravičen, kajti to perijodično ustanavljanje „skla-dov", to večno nabiranje denarja iz ljudstva, ta trdovratni molk o nabranih svotah ter ker se ne vidi ničesar dobrega, za kar bi bili porabili denar, vse to opravičuje ta sum. „Slovenec" pravi, da ga porabljajo v strankarske namene. Verujemo, da požro nelepi nameni klerikalne stranke mnogo denarja, ali požro ga tam, kjer se majajo klerikalni stebri, drugodi, po trdnjavah, ' pa je klerikalni kmet že tako poneum-Ijen, da zanj ni treba več „skladov". Gre za črno zastavo s svojim denarjem, kamor hočejo. Ker se pa vedno le nabira in nabira sedaj pod tako sedaj pod drugo firmo in ker vemo, da so mnogo nabere, jo povsem opravičeno vprašanje j kam gre ves ta denar, katerega se iztisne iz ljudstva? Res je, da si spleta potom takih »skladov" kmet bič, s katerim je tepen on sam, kajti klerikalci ga pehajo v nazadnjaštvo nazaj z njega lastnim denarjem ali trud za to mora biti tudi plačan ?! Kam drugam pa gre denar?! Kakor rečeno, klerikalci nabirajo jako radi in nabiranje je važen del njihove politike, ali nikdar še niso povedali, za kaj je šel nabrani denar. Ako jih le siliš, odgovorijo, da se je porabil v »dobre namene". Sedaj pa imaš odgovor. Ali pri resničnih dobrih namenih, ni klerikalcev poleg. Tako se n. pr. za družbo sv. Cirila in Metoda bore malo menijo, le »skladi" so jim pri srcu. Nabirati, to je njihovo veselje, in nikakega računa dati, marveč lepo na tihem pogospodariti z nabranimi novci, to je pa že nebeško veselje. No, končno se ni čuditi, da ne dajajo nikakega računa, saj so ostali dolžni raun celo za svote, katere so nabrali v pomoč LJubljani povodom potresa. Celo o tem niso položili računa in še danes se ne ve, kam so izginile one nabrane svote, h katerim je prispevala tudi naša dežela. Kje je tisti denar? Govorite!.... S temi »katoliškimi" in »ljudskimi skladi" se slepar! prav sistematično našega ubogega kmeta. Na eni strani kričijo klerikalci, da kmetije propadajo, na drugi strani pa hodijo neprestano okoli kmeta s tisto slovečo nikdar sito bi-sago, v katero mora metati svojo težko prislužene novce. Zato pa ne moremo nikdar dosti svariti prod raznimi »katoliškimi" in »ljudskimi skladi", s katerimi molzejo kmeta, kajti ta denar gre deloma proti kmetu, deloma pa v nikdar sito bisago, v kateri so se izgubili celo lepi zneski, darovani v pomoč Ljub j ani povodom potresne katastrofe. Klerikalci le sprejemljejo, no dajajo pa nič v nikak dober namen. Zato pa se varuj, kmet, teh »narodnih požeruhov", da ti ne požro cele kmetije, kajti ti ljudje žr6, žrd in žro\ DOPISI. Iz Bil), dne 2. novembra 1902. (Naš kurat Se ni častni občan.) — »Primorski List* je objavil 2 5. septembra t. 1. v štev. 39. sledečo raco: »Častnim občanom je imenovalo starešinstvo v Biljah tamošnjega kurata č. g. Ivana Roječ. Čestitamo.* Dne 14. oktobra je župan Oto Soler v seji predlagal kurata Rojca častnim občanom, kateri predlog je stal komaj daiks kot 2. točka na dnevnem redu seje. Seje se je vdeležilo 13 starešin, in sicer 4 Orehoveljci in 9 Biljencev z županom vred. Ko se je imelo razpravljati 2. točko dnevnega reda, je župan po svojem nagovoru, v katerem je našteval zasluge, prednosti in dobrote kurata Rojca, objavil, da je diploma častnega občanstva v vrednosti 28 kron uže pripravljena. Za besedo se je oglasil najstarejši, naj- spoštovanejši starešina — veleposestnik, ki je uže 35 let v občinski upravi in bivši več* letni župan ter je rekel približno tako-le: ,Mi nimamo nič zoper kurata Rojca, ga spoštujemo kot dušnega pastirja in kot opekar-narja, vendar ne moremo glasovati za podelitev častnega občanstva, ker nima za občino nikakih zaslug in ker kot dušni pastir opravlja pač le svojo stanovsko dolžnost in je kot tak uže občan kakor mi in drugi." (Kurat Roječ je med tem, ko se je v cerkvi proglasil častnim občanom ter se zahvalil za podeljeno mu čast, rekel, da se mu je podelilo častno obcanstvo za njegovo delovanje v dušni blagor duhovijanov, a kar je storil posvetnih dobrot, o tem naj sodijo obcinarji sami). Oni, ki so proti podelitvi častnega občanstva kuratu Rojcu, so zapustili dvorano, rekši, da nočejo razpravljati o tej točki, pač pa da se hočejo vrniti in razpravljati naslednjo točko. Ali zdaj se mSopiri župan Oto Soler ter izusti: BJaz ukažern, da se reši tudi 1 točka dnevnega reda in V! (s tem je apostrofiral dvorano zapustivSe starešino iz skupine veleposestva) ne bodete zapovedovali, ker ste za sto in še več let za mano.* Ker ni bilo zadostno število glasov, je bila seja zaključena, in kurat Roječ še ni častni občan v Biljah. Kurat Roječi Tu imate častno obcanstvo ! Ali se ne sramujete tako beračiti za čast, katera vam ne pritika in katere vam zavedni obcinarji ne marajo podeliti? Kaj ne sprevidite, da vas neodvisni, razsodni, ugledni in s svojo glavo misleči Biljehei kljub uže pripravljeni diplomi za 28 svitlih kronic, kljub od vas spisani zahvali v županovem žepu in kljub vsej samohvali v cerkvi nočejo povzdigniti v Biljenca, ker nimate drugih zaslug nego te, da ste v občini zasejali prepir, nered, sovražtvo, razpor i. t d. Mar hočete na ta način pokazati zavednim Zgo-ničanom, ki so se vas otresli, kako da ste v Biljah spoštovani? Je-li to za vas čast, biti imenovan častnim občanom od hlapcev ? Naj vam podeie to čast vaši opekarnarji, posojilnica, zavarovalnica goveje živine, konsumno društvo in slično, ako ste je uže tako lakomni. Povprašajte po občini in videli bodete, kako - Križarji* Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sienklewicz. — Posl. Podravsk?. (Daije.) »Kaj neki drugega nego ljubezen ? Lakotnice me že kar bolijo od samega vzdihanja, za to hočem nekoliko sesti na konja, kar mi gotovo prinese olajšavo.« Po teh besedah takoj stopi z voza ter zasede konja, ki ga mu je bil pripeljal Turčin. Matija se prime z roko za stran, toda gotovo je mislil pri tem na nekaj drugega, in ne na svojo bolezen, kajti odmajal je z glavo, zacmokal z usti ter končno spregovoril : »Čudim se in se ne morem dovolj načuditi, da si za to ljubezen tako vnet, ker tvoj oče ni bil tak in jaz tudi ne.« Toda Zbišek se namsrto odgovora zravna na sedlu, se podpre ob bok, dvigne glavo ter zapoje iz vsega grla: »Jokal sem pozno, jokal sem rano, Kje neki si sedaj, deva ljubljena ? A nič ne pomaga tarnanje bridko, Ker moje oko te veS ne zagleda! Hej!« In ta hej-klie se je razlegal po gozdu, odbijal se ob drevesa ob cesti, odmeval še enkrat v daljavi in končno vtihnil v goščavi. Matija pa se je znovič prijel za bok, kjer ga je| zbadalo nemško železo, in rekel nekako stokaje: »Poprej so bili ljudje dokaj pametnejši — ali razumeš ?« Na to se zamisli za trenutek, kakor bi se spominjal nekdanjih časov, in dodd: »... Dasi je nekateri že tudi takrat bil tepec« Že so dospeli iz gozda, za katerim so zagledali strehe naselbine in v daljavi oglodano obzidje Olkuša, pozidano po kralju Kamiru, ter cerkvenega stolpa, ki ga je bil postavil Ladislav Laketek. IX. Kanonik na župnišču je spovedal Matijca ter pri-držal goste čez noč pri sebi, da so odšli naprej še le drugi dan rano. Od Olkuša so krenili proti Šleziji, po katere meji bi imeli potovati, dalje do Velike Poljske. Pot je držala večinoma po pustih krajih, v katerih je pogostoma po solnčnem zahodu odmevalo mukanje divjih turov in zubrov, podobno podzemeljskemu gromu, po noči pa so svetile iz goščave volčje oči. Toda večja nevarnost, nego od divjih zverin, je pretila popotnikom in trgovcem na tej poti od nemških in ponemčenih vitezov iz Šlezije, katerih gradovi so stali tupatam ob meji. V vojni z Opolčikom, kateremu so pomagali zoper kralja Ladislava njegovi šlezki rojaki, so razdrle sicer nekoliko teh gradov poljske roke, vsekako pa so morali popotniki biti zmerom oprezni ter zlasti po solnčnem zahodu niso smeli odložiti orožja iz rok.« Vsekako pa so potovali mirno, tako, da je to jelo Zbišku že mrzeti in še le tedaj, ko so imeli še samo za j eden dan hoda do Bogdanca, so začuli za seboj topot in rezgetanje konj. »Nekaki ljudje gredo" za nami,« reče Zbišek. Matija, ki ni spal> je pogledal na zvezde ter odgovoril kot izkušen človek: »Do svita že ni več daleč. Roparji ne bi napadali popotnikov proti koncu noči, ker se morajo proti svitu požuriti domu.« Zbišek pa je vendarle vstavil voz, postavil svoje ljudi prišlecem nasproti, pa tudi sam se je vstopil spredaj ter čakal. Čez trenutek so zagledali v mraku nekoliko jezdecev. Jeden njih je jezdil za nekoliko korakov pred drugimi, toda očitno ni bil namenjen skrivati se, ker je prepeval na vso grlo. Zbišek ni čul besed, toda razbral je napev in veseli: »Oj, oj !*, s katerim je tujec dokončal vsako kitico svoje pesmi. »To so naši!« jo rekel Zbišek sam sebi. Čez trenutek je zaklieal: »Stoj!« »Ti pa se vsedi!« mu odvrne šaljiv glas. »Kdo ste?« »Kdo pa ste vi?« »Čemu nas zasledujete?« »Ali čemu nam zastavljate pot?« »Odgovarjaj, saj vidiš, da imam lok napet.« »Tudi mi jih imamo napete; streljaj!« »Postopajte po človeški, sicer gorjč vam !« Na to odgovor.1 Zbišku vesela pesem: velika je vaSa Čast. Kakor farbate v občini, tako hočete tudi javnost nafarbati o svojej časti (Vide .Primorski Ust" S5./9.1.1. St. 39.}. Prav umesten je za vas patra Greuterja »medmet*. In to županCe l Kako zamorete vi, moz vehke postave a malih možganov, malih let a Se manjšega posestva, pritlikave izkušnje in nizke Časti žagati obcespoštovanim stare-šinom-veleposestnikom ? Kedo je za stoletja nazaj, aH mi, ki smo uže 20 in še veC let občinski zastopniki, ali pa vi, ki komaj 30 let stari najmlajši starešina ste še pred par leti delali v žvepleniški tovarni nazadnjaške vžigalice in se lovili in skrivali s to-vorniškimi delavkami! — Da ste za 100 let pred nami, o tem stno si prepričani, kajti vi ste v marsičem »napredovali*, kar pa naj za sedaj ohranimo v zalogi za pri-hodnjost, ako bode treba. Svetujemo vam, ne hodite z maslom na glavi na solnce, ker imamo še veC pikantnih recij za Vas na razpolago. —- Na svidenje, ako želite. VeC obeinarjev. Dnute hi run Mkt. Osebna vest. — Gospodična Ljudmila S t ros ar, ki je absolvirala letos t»kajšnje učiteljišče, je odšla za učiteljico v Planino na Notranjskem. Pri deželnem odboru sta imenovana Emil Marinič asistentom in I. Klein računskim vežbencera. Nadporočnlkom je imenovan poročnik Oskar vitez Tonkli v Brucku na Muri pri 7. lovskem bataljonu. V pokoj je stopil deželnosodni svetnik Peter Maffei v Trstu ter dobil tem povodom vitežki križ Fran Josipovega red?, Obhodnlkoma pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji sta imenovana Franc Grbac iz Pazina in A. Savli iz Bolca. .Pevsko in glasbeno društvo" je imelo dne 28. oktobra t, 1. v svojih prostorih letni občni zbor, katerega so se ude-žili člani v obilem število. Predsednik g. dr. Turna je pozdravil navzoče na kratko ter proglasil občni zbor otvorjenim. Povdarjal je v jedrnatih besedah, kako je šola dobro napredovala ter da je tudi denarno stanje precej ugodno. Blagajničar g. Jos. Kraše-vec je predložil za dobo od 1. nov. 1901. do 30. sep. 1902. podroben račun z vsemi prilogami in pobotnicami; iz tega računa je prebral najglavnejše svote, kakor sledi: A. Dohodki: a) saldo lanskega leta .... K 121-93 b) članarina....... . „ 990*— c) šolnina za gosli.,...., 363*— d) , , glasovir....., 327*— e) darovi glasom izkazov v,Soči* , 3199'65 K 5001-58 1} razni dohodki.... ...» 1008-— Skupaj... K 6009-58 B. Troški znašajo: plača učiteljstvu, slugi, za muzikalije, stanarino, glasbeno orodje ter razni drugi troški K 5755*20. V blagajni je torej gotovine K 254*38. Stanje premoženja koncem septembra t. I. znaša gledč na saldo letošnjega računa, na vrednost premoženja glasom inventarja, na pomnožitev inventaričnega premoženja, na stanje knjižice ,Trg. obrt. zadr.* ter na deloma iztirijive zastanke skupaj K 413M9. Ako odbijemo znesek iz del. kn. »Trg. obrt zadr.* K 489*12, ostane čistega premoženja K 3642 07. Šolski svetnik g. Plohi omeni, da je daroval dr. Turna društvu muzikalij v vrednosti nad 100 kron, za kar mu društvo izreka javno zahvalo.--------------------------------- Na to se je prešlo k volitvi novega odbora. Dr. Turna je hotel kot politik oddati svoje predsedniško mesto komu dragemu, ali ker je občni zbor želel soglasno, da naj ostane on predsednik, je ostal ter bil soglasno izvoljen. Po kratki zahvali za izvolitev so bili izvoljeni per acclamationem v odbor gg.: Bi-sail Avrelij, Gruntar dr. Rudolf, KomelEmil, Kovačič Feliks, Mihel Josip, Kraševec Josip, Komac Adolf, svetnik Plohi, Pohlin Dragotin, Pečenko Anton, Pertot Franc, Sirca Ernest. V odbor moškega zbora: Pohlin,dr.Gruntar, Levpušček, .Posega. Ob tej priliki je omenjal blagajničar, da znaša čisti ostanek fonda moškega in ženskega zbora K 124.24. Na to je bil občni zbor zaključen. Kakor se vidi že iz teh podatkov, se društvo lepo razvija ter raste zanimanje za isto. Društvo ima lep, vzvišen namen, kateri ponovno povdarjamo, priporočuje našemu občinstvu v mestu in na deželi, da pristopa društvu ter se istega spominja, kadar otvarja svoje radodarne roke v naše kulturne namene. Nova razglednica. — Dne 5. vel. srpana l. 1901. so otvorili na Krnu (2046 m) Trillerjevo kočo. Fotograf g. Jerkiea v Gorici je fotografiral takrat izletnike v lepi razpre-delbi okoli imenovane koLe. Iz take slike je potem napravil prav ukusne razglednice, katere je založil g. S. Drešček v Kobaridu. Razglednice priporočamo. Kako se nekateri maščujejo. — Iz Kanala nam pišejo: Tukajšnji veleposestnik in privatni zdravnik g. dr. J. Golmaier je prosil pri c. k. okr. glavarstvu koncesije, da sme poleg zdravništva izvrševati tudi obrt krčmarije. Ker pa hoče c. kr. okr. glavarstvo, predno podeli kako koncesijo, zvedeti mnenje starešinstva, poslalo je prošnjo županstvu. In to le nesrečno starešinstvo kanalsko se je izjavilo, da je v Kanalu že tako preveč krčem, da nasprotuje vsaki novi, in da gosp. prositelj ni ravno ubožen, da bi se moral pri tem preživiti. Vsled tega bila je gosp. prosilcu prošnja zavrnjena. Toda sklenil je v svoji sveti jeziv dobivši odlok, da se hoče maščevati nad »tista starešina**, ki mu ga je bila contra. Te dni je prišel k njemu neki novoizvoljeni kanalski starešina po spričevalo o cepljenji koz, ki ga ima rabiti za svojega otroka v osebnih zadevah. Vendar je slabo naletel, kajti gosp. dr. Golmaier ga je prijel z besedami: »Vi ste ga komunski mož, ste ga bil tudi contra moji prošnji za krčmo, zato ga boste plačal za spričevalo 3 K.* Ko mu je pa novoizvoljeni starešina povedal, da ni bil on v starem starešinstvu, znižal mu je takso na 2 K. Zares, plemenita duša! Za slovensko poroto v Trstu so vložile prošnjo nadalje občine Brezovica, Selo, Gorjansko, Velikidol, Komen in Volosko. Ponarejeni bankovci po deset kron. — V Kobarid sta bila prišla dva Laha iz kralje vstva s ponarejenimi bankovci po deset kron avst. veljave. V torek dne 28. pr. m. sta zapazila gg. Ferd. Volarič in Franc Ur-bančič ml. v štaeont g. Ivana Gruntarja, da je hotel izdajati neki Lah naše bankovce po deset kron. Ko je Lah odšel, je pravil Ur-bančič, da je menjal tudi pri njem deset kron. Nato je šel Volarič k davkariji s tem bankovcem, kjer pa so takoj povedali, da je ponarejen. Hite! je sporočit to novico orož-niškemu stražmeštru g. Malnaršiču, s katerim sta šla potem lovit Laha, katera sta šla proti Mlinskemu. Ko sta se skrila za hiše Mlinske vasi, se je spustil Volarič v tek ter doteke! enega pred Idrskem, ga pograbil, se nekaj časa ž njim trgal ter ga s pomočjo dveh mož izročil stražmeštru. Ko so ga v Idrskem pregledali, so našli pri njem bankovcev po deset kron za 1400 K in 60 kron pristnega denarja. Ta L*»h se imenuje Belletti ter je doma iz Parme v Italiji. Drugi je ušel. Zasluga, da so prijeli vsaj enega, gre brez dvoma g. Volarič«, ki je pogumno pod veliko nevarnostjo prijel sleparja ter ga izročil roki pravice. Ljudsko štetje na Goriškem. — Zadnje ljudsko štetje izkazuje na Goriškem prebivalstva 232.897. V Gor ici je bilo vsega prebivalstva 23.765; med temi Slovencev 4754 (v resnici še več kot enkrat toliko!). Lihov 16.112, Nemcev 2760 ter 139 drugih narodnosti]. Sodni okraj Ajdovščina izkazuje Slovencev 14066, Lahov 21, Nemcev 34, Ceh l; sodni okraj Bovec: Slovencev 5472, Lahov 4, Nemcev 68, Ceha 2; Cerkno: Slovencev 7810; Ccrvinjan: Slov. 59, Lihov 24.024, Nemcev 118; G or i ca: Slov. 37.823, L^hov 2557, Nemcev 149,11 Hrvatov in 11 Cehov ter 1 Poljak; Gradišče: Slov. 415. Lahov 11.277, Nemcev 106, Hrvatje 3, C 1; Kanal: Slovencev 13.145, Lahov 9, Nemcev 12; Komen: Slov. 14.446, Lahov 136, Nemcev 14, Hrvat 1, Ceha 2; Kobarid: Slovencev 8666, Lahov 8, Nemcev 6; Krm in: Slovencev 4011, Lakov 12.957, Nemcev 81, Ceh 1; Sežana: Slov. 14.167, Lahov 61, Nemcev 76,Hrvata 2: Tolmin: Slov. 14.165, Lahov 13, Nemcev 19, Cehi 3; Tržič: Slov. 1583,Lahov 13.957,Nemcev55. Poročilo društva 2a podporo odpuščenih kaznenoev In njihovih nedolžnih rodbin v pokneženl grofiji Gorlško-Gradiščanskl. — Pred nami leži poročilo tega društva za peto društveno leto. Poročilo obsega 1) poročilo društvenega vodstva; 2) račun; 3) društveno vodstvo; 4) imenik rednih Članov. Da spoznajo naši čitatelji namen tega društva ter delovanje istega, navajamo iz poročila to-le: »Mnogokrat se čuje, da bi bilo umest-niši, ako bi se podpiralo pravične in dobre, nego kaznence. Ta ugovor pa ni utemeljen. Mnogokrat se dogodi, da kaznenec, vračajoč se zopet med svet namenom, nikdar več kršiti zakone, se čuti zapuščenega, brez pomoči, potrt vsled prepričanja, da ga čaka domaT vnepopisnem ubdžtvu živecla mnogo-brojna, nedolžna rodbina. Ako ta človek, videvši se v taki stiski, zopet greši zoper kazenski zakon, kdo bi imel pogum vreči v njega prvi kamen in ga obsoditi P Katero človeško srce bi se ne odprlo iz usmiljenja za človeka, ki je le vsled krivde drugih dobil znak hudodelca in ki je za svojo krivdo britko kazen dostal? Smoter delovanja našega društva bil je in obstoja v tem, d a s e kaznjenec poboljša in da zopet ne krši zakonov. Navesti hočemo le nekaj slučajev iz delovanja društvenega vodstva. Trinajstletno deklico, katero je njen lastni oče zapeljal do tatvine, spravilo se je v neki dobrodelen zavod v Trstu. Šestnajstletni mladenič postal je tat vsled družbe svojih pokvarjenih tovarišev. Priskrbeli srno mu službo pri poštenem izdelovatelju pušk. Oiidot izvežbal se je za pridnega delavca in vodstvo nikakor ne obžaluje, da je sprejelo pogoj, plačevati nekaj časa gospodarju za vzdrževanje onega mladeniča. Sedaj nahaja se v društvenem varstvu sedemnajstletni mladenič, ki je ranil svojega roditelja. Le-tega se je spravilo k enemu mizarju in priporočilo se ga je duhovniku za duševni poduk. Vže ravno navedeni izgledi dajo naj zadoščenje našim čestitim članom za njihovo humanitarno mišljenje in sodelovanje I Naše društvo podpiralo je 25 oseb, od katerih je 11 dobilo delo, 4 obleko in 5 denarno podporo. V drugi vrsti ima naše društvo namen podpirati nedolžne, potrebne rodbine kaznence v, ako za nje vže občina ne skrbi, kakor je bilo sklenjeno pri občnem zboru za leto 1900, in potrjeno od c, kr. namestništva v Trsfu odredbo z dne 2. aprila 1901. št. 658. Podpora rodbin je pa za društvene namene manjše važnosti, ker glavni smoter ostane vedno le pomoč kaznencem, ki so dostali kazen in kojim ravno preti nevarnost, da padejo zopet v krivdo, bodisi radi uboštva, bodisi radi po-mankanja moralične ustrajnosti. Da se društveni delokrog razširi, naročilo je c. kr. justično minislerstvo vsled prošnje društvenega vodstva upravništvom kaznilnic, da pravočasno nam naznanijo vse one kaznence, ki potrebujejo pomoč mšega društva in ki so je vredni. Jedna beda z drugo bedo Na razpotje plezat gresta... Oj! Oj! Oj! Saj ples zdaj splošno se neguje In še v bedi ne škoduje... Oj! Oj! Oj! Ko Zbišek to čuje, postane ves osupnen, toda med tem umolkne pesem, in isti glas vpraša: »Kako pa se ima stari Matija ? Ali je še živ ?« Matija se povspne po koncu na vozu ter reče: »Za Boga, to so naši.« Zbišek požene konja naprej. »Kdo povprašuje po Matijcu?« »Jaz sem sosed Zih iz Zgorelic. Že ves teden potujem za vami ter povprašujem ljudi na poti za vami.« »Hej, stric! To je Zih iz Zgorelic!« zakliče Zbišek. In pričeli so se radostno pozdravljati. Zih jim je bil v resnici sosed in kaj dober človek ter splošno priljubljen radi svoje dobre volje. »Nu, kako se imate?« vpraša, potresaje Matijčevo roko. »Ali ste še zmerom nevoljni, ali pa ste se umirili?« »Toda kaj vam je ? Slišal sem, da so vas Nemci obstrelili.« »Obstrelili so nie ti psi! Železo mi je ostalo med rebri.« »Bojte se Boga! Nu in kaj ? Ali ste se že skušali napiti medvedove masti ?« »Glejte!« reče Zbišek. »Vsakdo vam priporoča medvedovo mast. Ko bi že le dospel v Bogdanec! Takoj v prvi noči pojdem čakat s sekiro pred čebelnjak.« »Nemara bo imela Jagjenka kaj medvodove masti, ako ne, pa jo pošljem, naj drugje povpraša po njej. »Katera Jagjenka ? Vaši ženi Je bilo ime Marjeta ?« odvrne Matija. »O, o, moja Marjeta! Ob sv. Mihaelu bo že tretje, leto, kar počiva Marjeta v blagoslovljeni zemlji. Bila j je to kaj krepka ženska, Bog daj pokoj njeni duši! Pa tudi Jagjenka se je vrgla povsem po njej, samo je še mlada ...« Kmalu začne svitati, Je hči podobna materi, O j l Oj! O j t »Eekal pa sem Marjeti: Ne plezaj na jelko, ker imaš že petdeset let. Toda ne! Splezala je na drevo, veja se je zlomila pod njo in — buh! Padla je tako, da se je kar vgreznila v zemljo, in čez tri dni je bilo tudi zares po njej.« »Bog jej bodi milostljiv!« reče Matija. »Spominjam se je, spominjam — Ko se je prijela za bok ter se jela kregati, pa se je poskrila družina vsa plašna seno. Vrla gospodinja! Torej z jelke je padla? Glejte, ljudje!« »Padla je kakor češarek po zimi. Oj, to vam je bila žalost! Glejte, po tem pogrebu sem se od same žalosti tako napil, da me cele tri dni niso mogli zbuditi. Ljudje so si mislili, da je že po meni. Ali solza, ki sem jih prelil potem, bi ne odnesli v čebru. Toda gospodarstvo razume tudi Jagjenka. Sedaj počiva vse na njenih ramah.« »Skoraj se je več ne spominjam. Ko sem odšel, še ni bila večja nego toporišče od sekire. Lahko je šla pod konja, ne da bi se dotaknila trebuha. Da, temu je že davno, sedaj je morala že zrasti.« »Ob sveti Jagjenki je dovršila petnajst let, toda jaz je že toliko let nisem videl.« »Kaj se je zgodilo z vami? Od kod se vračate?« »Iz vojne. Ali je mar treba, ko imam Jagjenko, da naj čepim doma v koči ?« Matija, dasi bolan, je postal pri omembi vojne radoveden ter je vprašal: »Ali ste bili nemara s knezom Vitoldom pod Vorsklo?« »Da, bil sem,< odvrno veselo Zih iz Zgorelic. »Toda Bog mu ni dal sreče; od Edige nas je doletel grozen poraz. Najpoprej so nam postreljal? konje. Tatar ne udari nd-te kakor krščanski vitez z licem v lice, marveč le od daleč strelja po tebi. Napadi ga, pa se ti umakne ter znovič pošilja k tebi svoje pušice iz daljave. Delaj ž njim kar hočeš! V naši vojski so se poprej vitezi čez mero hvalili ter govorili: Ne bo nam treba vreči kopja, niti izvleči meča, marveč kar s konjskimi kopiti pomandramo te plašljivce.« Tako so se oni hvalili, ko pa so jele leteti pušice, je bilo nakrat vse temno in kaj potem? Po bitki je komaj jeden izmed desetih ostal živ. Ali mi pa tudi verjamete? Več nego polovica vojsUv.._.-. *¦ -J^ot litvinskih in ruskih knezov je ostalo n, . r\ i'i ¦' !;.¦ • . '-<. ¦ ,. •' in raznih dvornikov, ali k. •>,... ' — teh bi niti v dveh tednU* .• ,* . • ¦ *Čul sem,* seže mu Matija v besedo, »aa jt> t i'-tudi naših vitezov mnogo.« »Da, padlo je tudi deset Križarjev, ki so morali Vitoldu pomagati. Pa tudi naših je padlo mnogo, kajti kakor veste, kjer se kdo drugi ozira po sebi, tam se našinec ne ozira. Knez je tudi največ zaupal našim in v bitki ni hotel imeti pri sebi druge straže nego le Poljake. Pa so tudi padali gosto okrog njega, njeni« pa se ni zgodilo ničesar. Padel je gospod Spitko iz MelŠtina in močnik Bernat ter točaj Mikolaj iz Pro-koga, Preslav in Dobrogost, Janko iz Lazevic, Pilik Mazur, Variš iz Mihova, vojvoda Soh, Janko iz Dam-brove, PeterČek iz Miloslavja, Ščepecki in Oderski ter Tomaž Lagoda. Kdo bi vse naštel? Nekateri so bili kar pokriti s pušicami, da so se ti po smrti zdeli kakor ježi. Na ti način zvč vodstvo imena varvancev, katerih Število se s tem zdatno pomnoži in pravočasno lahko vse ukrene za pomoč v času, kozapuste kaznilnico«. Društvenega premoženja izkazuje račun skupaj K 1951*71. Letni doneski članov so znašali 955 K. Predsednik društva je odvetnik dr. Egger v Gorici, tajnik je Andr. E. Jeglič, c. kr. drž. pravdriika namestnik.' Z gorenji m besedilom vodstvenega poročila je zadosti označen delokrog in humanitarni namen društva. Zato pa isto priporočamo. Letni donesek znaša le dve kroni. O karata Štranearju v Štanjela .nam poročajo še, kako se je maščeval nad nekim sorodnikom vjlihembergu, >r ni volil tako, kakor je on hotel. Obljubil mu je bil, da mu bo krstni boter, ali ker se mož ni ndal, da bi volil za očko Pavlico, pa mu je odpovedal ter ni šel za botra. — Ker ta kurat toliko govori, da ni storil, nič za rihemberške volitve, bodi povedano poleg tega, kar je v .Soči" zadnjič sam nehote priznal, tudi to, da je bil na dan volitve z mežnarjem v Rihembergu. Tudi takrat, ko je za državno-zborske volitve volitev volilnih mož v Rihembergu skončala sijajno za napredno stranko, je rekel, da bi. bil prišel tudi on sam v Rihemberg, ako bi bil vedel, da gre tako. — Dalje: ali nista delala nikakih načrtov za volitve v pismih z očko' Pavlico ? 1 Tako se odkriva štanjelski kurat kot vedno hujši . agitator, dočim hoče dati svetu razumeti, da je nedolžen kakor angelj ter da niti ganil ni za volitve. — Naš poročevalec pravi,' dsTče bo še popravljal ter segal v javnost, se še oglasi, ter ga popraša, zakaj ni popravil tudi vesti o tistem tajinstvenem poljubovanju, katero si je špogal neki njemu morda znani g. nune z neko žensko, kar se mu je bilo dalo v razmišljanje, — Vedno dreza in »popravlja", potem pa, ako se mu kako po-riba pod nos, je pa strašno razžaljenje 11 Ali taki so. Ostudna klerikalna laž. — Svoj čas smo ovrgli vest »Prim. Lista" o nekakem napadu ua prenv. nadškofa in kneza povodom birme v Rihembergu. Omenjeni farovški list je pisal — precej pozno po birmi — da je nekdo zavpii nad škofom, potem ko je pristopil k njemu: Dol tudi s škofom! ter da so iz neke množice kričali: Živio dr. Turna! itd. Takoj smo se informirali o celi stvari ter poizvedeli iz zanesljivega vira, da je bila tista vest v »Prim. Listu* grda laž ter da je bila resnica le to, da je nekdo iz gnječe v strani zaklieal: Živio dr. Turna t To je bilo vse. Ali na to našo resnično vest je takoj prihrulil »Prira. List* nad nas po svoji stari navadi s ponovno trditvijo, da je on pisal resnico. Glede na to nam je sporočil te dni zopet neki ugleden mož iz rihemberško-brejske občine, da je bilo resnično le to, kar smo povedali v .Soči" ter da je bila laž, kar je pisal »Priro. List". Na sumu imajo rihember-škega kaplana Gleščiča, da on trosi take laži v svet. Njega smatrajo, da bi utegnil biti sposoben za tako Iažnjivo poročanje po fa» rovških listih. Ali je res tako, g. kaplan? Poglavje o usmiljenostl klerikalcev. — Dn6 31. pr. m. so odpeljali iz Gerkna v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorico Gašparja Eržena, občinskega tajnika. Ko je bil zdrav, je živel le za župana Gimalo in za klerikalno bando, kateri je bil unet pristaš. Zlasti pri deželnozborskih volitvah je delal na vso moč proti napredni stranki in mešal je pridno po imeniku volilcev, kar je bilo le v prilog klerikalcev. Sploh je bil jeden izmed stebrov klerikalne trdnjave v Cerkne**% Ali ko je revež prišel v bo!«-.:~ . k.m klerikalci dobro tJ-vv" -¦. * ^krščanske v : ' » -t ^ aotel vzeti v ''¦¦„- ni usmilil občinski i.«rai revež poginiti od mraza .vinosti. Tudi gg. nunci se niso dosti omenili sanj. V začetku bolezni je bil pri Kobalu, ali tam niso imeli prostora za enega cloveia, dočim se pa drugače lahko vse tam shnmi in izvrši. Klerikalni sleparji imajo vedno Boga na jeziku in govorijo o božjih čednostih, o usmiljenju itd., ali oni sami ne izpolnjujejo nikdar teh čednostij, in niti svojega človeka, kateri jim je pomagal, bojevati se ,za Boga*, se ne usmilijo, marveč so ga pehali okoli kakor starega psa, dokler si ni sam zaželel proč od teh neusmiljenih »krščanskih« ljudij. Taka je Herikalna usmiljenost v praksi! Ljudje božji, le verujte še naprej klerikalcem; se bo vam dSbro godilo!! Verska šola in pa komodlteta naših gg. nuncer. — Pišejo nam: Kaj je namen in vznemirjajoča želja po verski šoli, to pač je že javna tajnost. Gospodstvo nad vsemi sloji človeške družbe, samooblastno nastopanje od nijhove strani, in pa slepa poslušnost od strani drugih, to je vetrič, ki šegeta njih rejena ušesa. Da jim je malo mari za omiko naroda in njegov razvoj, je vsakemu »grabcu* ž^z^^a^rej; dajsa jim je tudi malo mar za versko izobrazbo l|u3stVa,'fiTm^a utegnilo biti komu še dvomljivo, ali vendar je tako. 1 Komoditeta*se j>h je tako oklenila, da puste celo Boga v ozadju. Se nahajajo v naši domovini politikujoči duhovniki, ki po več mesečev ne poučujejo šol. otrok v veronauku. Zgodi se tudi, da otroci niso po več let pri sveti spovedi, če tudi je nkar, da morajo najmanj 4-krat udeležiti se spovedi. Zgodilo se je celo 1. 1899., da so otroci ob priliki delitve sv. birme nekje kar pristopili k svetemu obhajilu, da si niso bili poprej pri spovedi, izvzeinši oni dan, ko so ob enem s prvo spovedjo prejeli tudi prvo obhajilo. Nekje na Vipavskem je kričal kaplan v cerkvi, da se otroci nič ne poučujejo v krščanskem nauku doma. Kaj bi rekle učitelju pobožne farizejske duše, ako bi se drznil kričati in družinam očitati, da ne učijo svojih otrok citati abc. To bi bil hrup in poboj s poleni. Tu imate torej megleni »prospekt* idealne verske šole. »P. Listu* bi pa svetoval, naj pridno podučuje svoje kolege-duhovnike, naj vestno izvršujejo naloženo nalogo, naj redno pooučujejo otroke v krščanskem nauku. Ordinarjat pa naj bi takim lenuhom zaukazal, da morajo vselej uradno sporočiti spoved šol. otrok. — Ni zadosti, gg. nunci, samo pobirati štruce masla, vedre vina in mere pšenice itd.; treba je tudi, truditi se za to, kar je dolžnost. Izpred sodnlje. — Na zatožni klopi je sedel 17 letni Maksimiljan Straus, brez posla, analfabet, doma iz Feldbacha. Govori le nemški. Meseca aprila t. 1, je bil v službi v Gorici v gostilni »pri ogerski kroni", ali že dne 24. istega meseca je izginil brez sledu. Njegov tovariš France Bavčar pa je hitro uvidel, da je izginila s Strausetn tudi to* bačnica vredna 32 kron, katero je bil dobil v dar, in en bankovec za 10 K. Straus je bil potem v Trstu, v Celju in v Bistrici, kjer je ukradel bankovec za 20 K v neki gostilni, kjer je slopil v službo. Na to jo je popihal na Koroško, kjer je bil občinski črednik, ali je tudi ukradel nekaj denarja ter županu čevlje in neko 8 letno deklico je ranil na glavi. Priznal je vse, razven težke telesne poškodbe na deklici. Obsodili so ga na 6 mesecev trde ječe z jednim postom na mesec. Po prestani kazni ga postavijo pod policijsko nadzorstvo. Drugi tat, ki je stal pred sodniki, je bil Ignacij Ferfolja, star 27 let, iz Mirna, ki pa je bival v Kamnjah. Okradel je bil dva hlapca v Tržaški ulici, kakor smo o tem poročali svoj čas. Dobil je 4 mesece trde ječe z jednim poslom in jednim izoliranjem na mesec. Blclkllst povozil deklico. — V nedeljo okoli 11. ure dopoldne je povozil neki biciklist 10 letno hčerko gostilničarke na Št. 14. v Koi i ulici. Deklica je poškodovana na glavi; ko jo je povozil, je obležala nezavestna. Poklicali so hitro dr. Grešiča, ki jej je dal prvo pomoč. Biciklistu so vzeli kolo ter vso reč naznanili oblasti. Skozi ozko nad-kreber se vijočo Korensko ulico gre velik promet, tam je vedno polno ljudij na ulici, polno raznih vozov in avtomobili, kolesarji, potem je le čudno to, da se ne pripeti še več nesreč. Cesta je tudi v zadnjem času na nekaterih mestih posuta ne s peskom ampak s pravim kamenjem, kar seveda strašno ovira biciklista. Nesreča. — Izvošček Miha Laščak št. 28. se je vračal po noči iz Št. Petra v Gorico. Vozil je 4 ženske. Sredi pota pa sta trčila skupaj njegov voz in voz Petra Birse, kateri je vozil hlapec Al. Plesničar. Ne ve se, kdo je zakrivil, da sta trčila; ali ubogi Laščak je padel pri tem s kozla ob zid ter obležal v nezavesti. Pobil se je močno in kri mu je tekla iz ušes. Prihiteli so hitro na pomoč ter ga posadili v voz in pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Stanje njegovo je opasno. Samomor ali nesreča? — V ponedeljek okoli 8. ure zjutraj so našli blizu Sodnega brega nedaleč od železniškega mosta utopljenca, ki utegne imeti kakih 60 do 70 let. Oblečen je bil še precej dobro. Pri sebi je imel molitvene knjige, molek in 28 v ter 10 cent. ital. denarja. Po knjigi, ki jo je imel pri sebi, se je dalo dognati, da se naj-brže imenuje Andrej Gironcoli. Truplo ponesrečenca so odpeljali v mrtvašnico v Št. Andrež. Vojak ga Je ranil. — V tukajšnjo bolnišnico je prišel te dni 26 letni kočijaž Ivan Fischer z rano na čelu, ki je bila dolga 6 cm. in široka 3 cm. Pravil je; da je šel po Gosposki ulici, kjer se mu je približal neki artilerist, ki je potegnil svoj, nož,,ter ga ranil na čelu brez vsakega povoda. Malo čudno" se čuje ta vest, da bi ga bil napadel kar tako brez vsakega vzroka 1! Kdo ve, kaj tiči za tem ? Surovost med Purlani. — Neki tukajšnji laški list poroča, dz so šle 3 osebe popolnoma mirno iz Tapoljana v Št. Vid. ^qj»..pri8H_y__SL^.yidl.._pa_j8o_Jih_napadB,. nabili in oklofutali ter pometali po tleh brez vsakega vzroka. Sreča je bila ta, da so jim mogli končno uiti čez polja, pustivši tam konja in voz. Oni, ki so gledali ta pretep, niso posegli vmes, marveč so celo hujskali pretepače, naj le udarijo. — Naj bi malce razmišljali o tem oni Lahi, ki se tako radi zgražajo nad Slovenci radi vsake malenkosti! I Otroka je povozil z bicikljem v soboto zvečer Humbert Tin iz Gorice na Loki pod Ajševico. Olrok ima 5 let ter je Hvaličev z Loke, Voznik Komel je tekel za biciklistom ter ga dohitel v Šempasu, kjer ga je naznanil orožniku. Otrok je baje nevarno ranjen. Davlca razsaja med otroci v Brestovici že nad 14 dnij. Umrli so že 4 otroci. Bralno društvo »Čitalnica* na Ponikvah vabi na plesno veselico s petjem, katero priredi v nedeljo dne 16. novembra 1902. v prostorih gosp. A. Kobala. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina: za člane 60 vin., za nečlane 1 K 20 vin., ženske proste. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Fantovski ples priredijo mladeniči v šempasu v nedeljo dne 9, novembra v poslopju gosp. krčmarja Jožefa Kumarja. Drobiž. — Meseca oktobra so izgnali iz Gorice 35 oseb; v celem letu doulej 371. — Tukajšnji kleparji nameravajo ustanoviti strokovno društvo. Posvetovanja za to se vršijo. — Pri vežbanju vojakov na Rojicah je padel t> konja stotnik tuk, 47. pešpolka baron Teihat ter si zlomil eno rebro in se nevarno poškodoval v rami in v križu, — Likvorist Broulini je zvabil 45 letnega Lovrenca Zandegiacomo v svojo likvorijo ter ga tam ranil na glavi in na nosu, vsled česar je moral v bolnišnico. Razgled po svetu. Načrt zakona o pomnožltvl avstro-ogerske aktivne armade za 20.000 mož, kateri je bila predložila vlada zbornici poslancev, je vlada sedaj umaknila ter predloži nov zakon, po katerem se bo zahtevalo zvišanje armade samo za jedno leto. Proti zvišanju so se bili oglasili zlasti Ogri, ki so prav hrupno demonstrovali proti tej vladni nakani. S tem zakonom je zahtevala vlada dovolitev, da sme ohraniti za dobo 3 let pod zastavo takoimenovane nadomestne rezerviste, ki služijo po sedanjem zakonu le 8 tednov. Ako bi stopil ta zakon sedaj takoj v veljavo, bi morali vsi letošnji rezervisti, ki imajo služiti do kenca tega meseca, ostati pri vojakih 3 leta. V zbornici poslancev so bili za tak predlog Poljaki, veleposestniki in klerikalec Kathrein se je posebno pehal za to predlogo, dočim vsi drugi nasprotujejo takemu zakonu, ker preživo zadeva kmeta in tudi druge sloje. Volilni teden. — Tekoči teden zasluži po vsej pravici ime »volilni teden*, kajti v dneh tega tedna se završe še ostale deželno-zborske volitve skoro na celi črti. V ponedeljek so volili kmečki volilci v Šleziji, v torek kmečka skupina štajerska 23 poslancev, dne 5. novembra mesta ter trg. zbor. nizje-avstrijska 38 poslancev, mesta in trg. zbor. v Šleziji, kmečke občine solno-graške 9 in splošna skupina na Koroškem 4 poslance. Dne 7. novembra volijo štajarska mesta ter trg. zbor. 25 poslancev, naslednji dan pa solnograška mesta ter trg. zbornica 13 poslancev, ker ima Solnograd sedaj štiri, mesto treh mandatov. Shod v Skednju pri Trstu — Pol. društvo »Edinost" je priredilo v nedeljo v Skednju shod, katerega se je udeležilo kakih 2000 ljudij, med njimi 80* delavcev. O političnem položaju je govoril posi. Spinčič, ki je med drugim opravičeval združenje hrvatsko-slovenskega kluba s šusteršičevim klubom. O šolskem vprašanju je govoril dr. Rybaf, dekan Kompare pa za slovansko bogoslužje. Soc. demokrata Linharta niso pustili govorit«. V novi odbor so bili voljeni: Predsednikom Matko Mandič; odborniki: dr. Gustav G r e g o r i n, dr. Otokar R y b a f, dr. Ferdo Čeme, odvetniški koncipijent Fran BrnčicV dr. Josip Abram, dr.Edvard Sla vik, Stanko Godina, Štefan Prelet namestniki: Fran Š u m a n, Anton M i k 1 a-ve c, Josip Rože, Alojzij Gor i up, Ivan Goriup, Ivan Pertot,Ante Pogorelec, Hraboslav Ražem in Josip Turk; pregledovala računov: Gracijan Stepančič in Ivan Prelog. Preganjanje Slovakov. — Svetozar Hurban Vajanskv, znani slovaški časnikar, je zopet v sodni preiskavi zaradi ščuvanja proti madjarski .narodnosti. Povodom vladnega ukaza, da se mora v vseh ljudskih šolah predvsem gledati na učenje madjarščine, vsi drugi predmeti pa da so postranska stvar, je Hurban v ovojem listu dejal, da s tem deca poneumni. Zaradi tega ga hočejo sedaj zapreti. Taka je madjarska justica. Cesar Prane Jožef In Bari. — Ho-race Rumbold, bivši angleški poslanik na Dunaju, je obelodanil te dni razpravo* v kateri pojasnjuje, kako veliko hvalo je Angleška dolžna avstrijskemu cesarju Francu Jožefu glede vojne v južni Afriki. Rurabold pravi, da je bil cesar od vsega začetka glede te vojne na strani Angležev in da sta cesar Franc Jožef in saški kralj drugod (v Bero-linu?) vplivala, da se nihče ni zavzel za Bure. Tudi je dobil Rumbold uradni poziv, naj zahteva sodno preganjanje tistih karikatur, s katerimi se je žalila angleška kraljevska rodbina. Rumbold kot bivši angleški poslanik ve gotovo dobro, kako je mislil cesar o burski vojni, ali njegovo izvajanje, kakor da so tudi narodi avstrijski bili na strani Angležev, je napačno. Ce je bilo srce cesarja Franca Jožefa na strani Chamberlaina, srca narodov so bila in so še na strani junaških Burov. fsi. N,* Potovanje roškega carja t Italijo. — Na ruskem poslaništvu v Rimu se delajo priprave za bližnji prihod carja v Rim. Car vsprejme na poslaništvu načelnike ruike kolonije. Poslanik priredi carju na čast gala obed, katerega se udeleži tudi italijanska kraljeva dvojica, Komendator Zambarini je bil te dni v Neapelju, kjer je dal povelja, kako so Ima urediti tamošnji kraljevi grad za prebivanje kraljeve dvojice ter nje ruskih In nemških gostov. Italija, — Ua). ministentvo je poverilo gradnjo železnice Patti-Oordi tvrdki Ronchi za dogovorjeno svoto 10 milijonov. Tvrdka je delo izgotovila, a zahtevala je 3 milijone naplačila. Ministerstvo je zahtevo preizkusilo ter jo reduciralo na 144.000 lir, in sicer že 3. jun. 1899. Tvrdka je po svojem zasstop-niku proti temu odloku vložila ugovor in zahtevala presojo po posebni komisiji. Dne 17. avg. 1900. pa dobi tvrdka obvestilo, da ugovor ni bil pravočasno vložen. Kajpada podjetnik ni bil zadovoljen s tem odgovorom in je zahteval, da se poišče dotični akt, Iskali so ga dolgo časa zaman, vsi so trdili, da ga ni, konečno so ga pa je le našli v mini-slerstvu za javna dela v nekem zavitku, ki ga morda že leta ni nihče pogledal. Sedaj trdijo prizadeti organi, da jim je dotični akt kedo podvrgel. Zbok tega se vrši sedaj obravnava pred sodiščem, ki bo odkrila še več drugih lepih stvari izza rainisterskih uradov, v katere so zapleteni mnogi najvišji uradniki, če ne bodo U prej stvari zlepa poravnali in naglo ugodili podjetnikovi zahtevi. V južni Afriki. — Naloga, ki jo prevzame angleški kolonijalni minister ob svojem potovanju na južno-afriška tla, nikakor ni lahka. Chamberlain se bo moral pogajati z burskim narodom in njemu sorodnimi elementi v razmerah, ki so mnogo bolj neugodne, kot v prvi dobi angleške okupacije, V prvi vrsti pride v poštev dejstvo, da je Chamberlain pri Burili silno nepriljubljen, ker vedo, da je ravno on največ provzročil vojsko. Konečno pa treba vpoštevati sedanji dejanjski položaj v južni Afriki. »Daily News* ga tako-le opisuje: Transvalske in Oranjske republikanske barve se vidijo povsod, bursko pesem pojo sedaj v mestih kapske kolonije, kjer je poprej ni nihče čul. Še večje in ne-varneje je ogorčenje odpuščenih kolonijalnih čet Iz njih izjav in iz onih domorodcev se da posneti, da je sovraštvo proti Angležem' še mnogo večje kot tedaj, ko so bili Buri lastniki Johanesburga. Deželo imamo, a nič moštva, pravijo angleški častniki v Afriki. Vse je proti njim in še celo moštvo v angleških oddelkih sedaj bolj simpatizira z Buri nego z Angleži. Foulardovo svilo od 65 kr. do gld. 3*65 meter za bluze in obleke; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile" od 65 kr. do gld, 14*65 meter. Vsakemu franko in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagateh) v Curihu. . (2) V slovo. Ker se preselim za par let v K1 o-sterneuburg v svrho nadaljne izobrazbe v vinarstvu in sadjarstvu, — poslavljam se tem potom od vseh onih prijateljev in znancev, katerih nisem mogel osebno pozdraviti. Vsem kličem presrčni: Živili! Na veselo svidenje! V Podgori, 4. nov. 1902. Pran KoeJanČlČ, veleposestnik. Wilhelmov zeljišeni sok že dolgo let priljubljen sok proti kaslju f steklenico K 2-50, postni zavoj 6 stoki. K 10 frurin m fnli a sira-Hsrski pili razpiilifa Fran Willielm, lekarnar c. kr. dvorni jalagateU ? Nennklrehen,"Šp^l»^Avili^aie7 V znak pristuosli je na omotu grb občine tr§a Nennldwoen (detet cerkva*. Bobiv* «e v vseh lekarnah. Kjer se m «0*1, ?r» se pošiljat m dlroVtno. Božjast, Kdor trpi na r-ozjasli, krtih in drugih nervoznih holeznih, naj xaliteva knjižico o tel. boleznih. Dobita se zastonj in franko v Sehiranaen-Apoteke, Frank-furt a. M. Oglas. rodpisanec dobivam od raznih strank toli iz tržaške okolice, kakor tudi iz Goriške, pisma s popačenim imenom moje tvrdke. Večkrat se je že pripetilo, da se je pismo oddalo drugi tvrdki, ali pa se ]e zgubilo, ker se naslovnik ni našel. Prosim torej p. n. občinstvo, da blagovoli vzeti na znanje moj pravi naslov: G. Rutic, Reka (Hume). Ob jednem priporočam slavnemu občinstvu vse izdelke, katere izdelujem v svoji kožarski tovarni, t. j. vse vrste podplatov, ki so priznani kot najbolji celo" preko meje naše države. Obljubujem dobro blago po zmernih cenah. Spoštovanjem G. ftužič. Odlikovana tovarna lamburic J. Stjepušin Sisek (Hrvatska). Na zahtevo pošilja vsakomur brezplačno ilu-strovane cenike. • Tovarna je bila ; odlikovana lela 1900. na pariž- kej ivetovnej razstavi ter leta 1896. na milenijski razstavi v Budimpešti. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nlrnberŠkega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljfe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 lajceneji izvir doirih -.-¦n s 3-lelnim pismenim janv-Ul stvom 3< J|\l Mm. m (v zU*t - "•»« M. 249. (Češko). Ustne delavnice ar in fine mehanike Dobra rem. ura iz niklja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5*25 Fina srebrna verižica . . » 1*30 Budilnik iz niklja . . , 1-75 1 vrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznahrh pisem. — Haatravsat cenik zaateajt Išče Na dež jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo Na ivovski razstavi s prvo ceno - srebrno sveliinjo Tiram ranili ttlmuih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pragi na Smlhovu (Praha Smiehov) Vinohradska nlice čislo 816. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sofeolskih In šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje s« pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadite priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprav*, iavrhti* p« na|n!ž)ih ranah. vešč popolnoma slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, pripraven za potovanje. Prednost imajo izvežbani v kožarski stroki. Lastnoročno pisane ponudbe na kožarsko tovarno And. Jekli v Rupi pošta Miren pri Gorici. Sprejme se takoj • • m o • učenca za modno trgovino. Da se hrano in stanovanje oziroma nekaj plače. Zahteva se najmanj ljudsko šolo. Ponudbe sprejema J. Zorni k, trgovina z modnim blagom v Gorici, i Gosposka ulica. t Tr^oVjko-obrtqa re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. i i vtof« obrestuje po *%%, — vedje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. —¦ Rentni davek plačuje zadruga sama. daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odp'ačevanje. vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključka petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. avg. 1901: D«i«ii: a) podpisani.........K 1.381.300'-- b) vplačani.........» 590.171*64< Dama poso)il»..........» 1.358.212-28 Dopolnilni zaklad......> 203.86346 Vlog«................» 568.867*09 , E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, no izvrstne in zanesljive užigalice ¦«•- Apollo-*« jLeta 188!. v Gorici ustanovljena bridka E. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Pečenko Via Giardino 8 Vrtna ulica 8 - GORICA priporoča pristne bela j&jbb,^*,* briških, dal-in črna vina iz vipavskih, furlanskih, Dostavna na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cam zaerat. Poatreifea poitana isterskih vinogradov. 1*1 1 Mizarska zadruga ]f[ v lorici (Solkan) 1 Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 I in založnikom pohištva, da ima j j veliko zalogo |4j»| veliko zalogro | j izgotovljenega pohištva vseh slogov | v Solkanu pri Gorici. * * * * e! «1 * v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli I dosedanjo trgovino pohištva tvrdke 1 Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza 1 vecchia št. i, katero bodemo vo-I dili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, ee izvrši toCno 1 po naročilu v najkrajšem času. 1 - ¦¦ Cene zmerne. - I Dth je litni ter deln isišim. 1 m „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. deo. 1901. tako: Hranilno vloge se obrestujejo po 4'/, %. Stalne vloge od tO.OOO kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5lt,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s lft% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%.. Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K = 158.640. — Hranilne vloge 1,318.965. — Posojilal,379.2l3. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. r^arol praša^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Ivan Bednarik i priporoča svojo j knjigoveznico v Gorici i ulica Vetturini št. 3. LINIMEHT. CAPSICI CDMPOS. pripoznano kot Izvrstno bel nblažnjoče mazilo; za ceno 80 b, kron 1-40 in 2 kroni se dobi po vseb lekarnah. Naj se zahteva to spIoSno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z naSo zaščitno znamko s »SIDROM" namreč, iz BICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. nictarjtva lekarna „pri zlatem tam"*^ f PRAGI. P* Ellzabethgasse it. 5. m\j Prosiva zahtev a t I I le t k ell Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, žetezje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vaa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega In hlinega necij, itedU- >^j# nikOV po brezprimerno yS *<&L> ^ «d^ <\c s Pozor! H** Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga. Protii z o h t • v a t I I I e t k ell