CELJSKI TEDNIK Ceije, 19. julija 1963 • Leto XV. St. 28 • Cfina 20 din ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA; CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCi RACUN: 603-11-1-656. LETNA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJOOSTVA OKRAJA CELJE Svetla preteklost in bodočnost Celje praznuje v teh dneh dva ve- lika praznika. Vzdušje, ki nas naj obdaja ob dnevu vstaje in občinskem prazniku, naj bo v potenoiranem de- lovnem zanosu in načrtovanju, v krepitvi enotnih teženj vseh obča- nov za razvoj in procvit naše komu- ne. Le na tak način bomo ostali zvesti borbenim tradicijam, na ta na- čin bomo dosledno izpolnjevali opo- roko brezštevilnih žrtev. Mi praznujemo naše praznike s polno realizma in puščamo zveneča gesla ter obljube raje ob strani. So- cializem je naš cilj — a pot do res- ničnih socialističnih odnosov, do blagostanja vsekakor ni lahka ter brez težav. Pogumno in resnicoljub- no moramo pogledati objektivni stvarnosti v oči. Položaj, v katerem se celjska komuna nahaja, ni blesteč. Neprijetna je resnica, da danes naša komuna razpolaga z relativno nizko materianlo osnovo, ki nam ne do- voljuje širših posegav. Republika Slovenija je sama glede družbenega bruto proizvoda v zveznem merilu zdrsnila s prvega na peto mesto. Celjska komuna pa to zaostajanje čuti še bolj, saj razpolaga z izrablje- nim strojnim parkom v industriji. Te razmere nam ne dopuščajo, da bi še uspešneje posegli v mednarodno delitev dela, da bi se učinkovito spo- padli z mednarodno konkurenco. Ne smemo pa biti pesimisti. Ob- čina kljub izredno velikim težavam razpolaga z močnim gospodarskim potencialom, ki nam je samo lani dal nad 61 milijard dinarjev druž- benega bruto proizvoda in nad 25 milijard narodnega dohodka. V prid bodočemu razvoju komune govori tudi dragocena industrijska tradicija, ki vsepi tehničnim kadrom, vsem de- lovnim ljudem daje možnost spopri- jeti se z zahtevnejšimi proizvodnimi in tehnološkimi nalogami. Velik kapital v celjski komuni predstavlja tudi izredno čvrst in enoten politični položaj. Občani so ves čas, zlasti pa v vojivnem ob- dobju izražali zavestno željo, da se moramo hitreje gospodarsko razvi- jati. Občani so pripravljeni, da se aktivno v^ključijo v skupne akcije za izgradnjo, pripravljeni so vnesti v te skupne napore vse svoje sposobnosti ter znanje. Ta zavest, ta ljubezen do socialistične domovine, do našega mesta, do komune je brez dvoma ne- pogrešljiv temelj za konkretno akci- jo pri razvijanju naše komune. Taka visoka zavest je bila dokazana tudi, ko je šlo za disciplinirano izvajanje skupnih republiških programov. Ta-, ko smo pravočasno in uspešno po- ravnali svoje obveznosti do imobili- 2iacije sredstev, prav tako pa bomo pravočasno in uspešno izpeljali tudi potrebno združevanje sredstev. V prihodnjem obdobju bomo ob- čani celjske komune z vso realnostjo in zavestjo sodelovali pri programi- ranju sedemletnega načrta. Pri tem moramo vsi, zlasti pa politične orga- nizacije, skrbeti, da bo slehernemu občanu znan naš poglavitni cilj. Se več, sleherni proizvajalec v občini se bo na temelju lastnega prepri- čanja vključil v to pomembno ak- cijo. Celjska občina se nahaja v dolo- čenem protislovju'. Medtem ko po eni strani ugotavljamo šibkost sred- stev za izgradnjo najrazličnejših ob- jektov družbenega standarda, ugo- tavljamo po drugi strani, da nam ekonomska baza teh sredstev tre- nutno ne more dati. Toda bili bi slabi gospodarji, bili bi kratkovidni, če bi dopustili še nadaljnje zaosta- janje proizvodnje, če bi nam pešale proizvajalne sile. Vsem nam mora biti jasno, da edino sodobna indu- strija, moderna organizacija proiz- vodnje lahko ustvari sredstva za rast komune tudi na drugih področ- jih javnega življenja. Mi moramo naše proizvodne organizacije zgra- diti do stopnje, ko nam bodo spo- sobne vračati obilne sadove od vlo- ženih sredstev in naporov. Pri vsem tem pa seveda " ne sme niti za trohico trpeti nadaljnji raz- voj in rast našega demokratičnega samoupravnega sistema. Ta progres v družbenih odnosih nam mora biti najbolj svet in dragocen in hudo na- robe bi bilo, bilo bi nedopustno, če bi se pod okriljem premagovanja teV žav oživljale tendence centralizma, birokratizma tn podobni nespciali- stični pojavi. Ce bomo tako pojmovali in ocenje- vali naš položaj, če bomo s takim razumevanjem urejali zadeve in od- ločali, potem bomo na najboljši poti, da ustvarimo tisto, česar si najbolj želimo — družbo srečnih ljudi. Naj bo občinski praznik začetek naše zavestne akcije, začetek naših skupnih naporov za čim boljše, čim hitrejše in seveda tudi najbolj so- cialistično reševanje vseh problemov, začetek nove in nadvse pomembne stopnice k blagostanju vseh delovnih ljudi v komuni. J. Krašovec Svečanosti na zgodovinskih krajih NOV CELJE PRAZNUJE DVOJNI PRAZNIK PROSLAVE DNEVA VSTAJE SLO- VENSKEGA LJUDSTVA PO VSEM OKRAJU Celje, središče celjskega okraja bo ob koncu tedna praznovalo dva veli- ka praznika. Poleg Dneva vstaje, ki ga praznujejo Celjani skupaj z de- lovnimi ljudmi vse Slovenije 22. ju- lija, je dva dni prej na programu vrsta svečanosti ob občinskem praz- niku 20. juliju. O prireditvah, ki bo- do v Celju ob obeh prazničnih dne- vih smo že pisali, vendar še enkrat opozarjamo na vabilo Občinskega odbora SZDL in Združienja borcev, da se Celjani prireditev v čim več- jem številu udeležijo. Podroben pro- gram bo javnosti posredovan s po- sebnimi lepaki. Do prazničnih dni pa bodo delovni ljudje celjske občine svoje hiše in naselja čim lepše okra- sili. V ostalih krajih celjskega okraja bodo svečanosti ob Dnev^t vstaje v soboto in nedeljo. V Smarski občini bo praznovanje 22. julija ena naj- večjih množičnih manifestacij in si- cer v Rogatcu, kjer bodo odkrili spo- menik padlim borcem in žrtvam fa- šizma. Svečanost bo v nedeljo. Ob- sežnejši načrt za ureditev grobišč in spominslkih'obeležij bo v tej obči- ni izpeljan v nasdednjih mesecih, ta akcija pa bo imela svoj vrhunski za- ključek z odkritjem sipomenika v Kozjem ob občinskem prazniku v septembru. Dan vstaje bodo množič- nejše praznovali tudi v Kozjem kjer bo še več športnih tekmovanj in kulturnih ter zabavnih prireditev. Tako v šmarski občini. V laški ob- čini so kot prizorišče letošnje prosla- ve Dneva vstaje izbrali Gračnico pri Rimskih Toplicah, kjer so Nemci ob napadu na legendarno XIV. divizijo uporabili šolske otroke z Lokavca kot ščit pri napredovanju. Ta gnus- ni zločin so plačali z porazom, toda tudi med paritizani so bile žrtve, med njimi komandant bataljona Ilija Ba- dovinac, med otroci pa sta bili za- hvaljujoč junaštvu in obzirnosti par- tizanov samo dve žrtvi. Laščani bodo v EK>nedeljek, 22. julija na istem me- .stu ponazorili borbo kot je bila v februarju leta 1944. Po improvizira- nem napadu bodo množične organi- zacije priredile partizanski miting, na katerem bo o pomenu Dneva vsta- je govoril zvezni poslanec in pM>d- predsednik zveznega izvršnega sve- ta tovariš Sergej KRAIGHER. Kot v Celju, šmarski in laški ob- čini ibodo svečanosti in proslave tudi po drugih ot)činah organizirali pre- težno v zgodovinskih krajih iz let osvobodilnega boja. Razprava Pretekli teden je bil v Celju skup- ni plenum občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta in občinskega ko- miteja Zveze mladine. V veliki dvo- rani Narodnega doma je bila pri- pravljena velika karta sveta, ki je prikazovala blokovsko razdelitev sveta in nevezane države. 2e ta sim- bol je značilen za vsebino razprave na tem srečanju najodgovoimejših političnih delavcev v občini. O neposrednih nalogah komu- ni sitov, predvsem pa odgovornih to- varišev v političnih organizacijah v zvezi s E)ojasnjevanjem in razume- vanjem sodobnih mednarodnih vpra- O VPRAŠANJIH MEDNARODNEGA DELAVSKEGA GIBANJA šanj, zlasti pa v mednarodnem de- lavskem in komunističnem gibanju je govoril predsednik ideološke ko- misije občinskega komiteja ZKS Jure KRASOVEC. Široko razlago o vprašanjih, ki jih je obravnaval V. plenum CK ZKJ in ki so v sedanjem času v središču za- nimanja vsega sveta, je nato podal predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Marjan RAVNIKAR. Po razpravi je bil sprejet sklep, po katerem naj bi politične organiza- cije v delovnih kolektivih in na te- renu organizirale pogovore o teh vprašanjih. B. VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM ISKRENE ČESTITKE K DNEVU VSTAJE. — OBCANOM CELJSKE KOMUNE BORBENI POZDRAV OB PRAZNIKU OBCINE. Kolektiv časopisnega podjetja »CELJSKI TISK« Uredništvo in uprava ><:eljski tednik^^ Prireditve za dan vstaje in za občinski praznik Petek. 19. julija 17.00 Koncert godb na pihala na Šlan- d.povem -trpu in pred Tovarno emajlirane posode. 17.00 Republiško lahkoatletsko tekmo- vanje. Stadion »Borisa Kidriča. Hodeljujejo ekipe iz Ljubljane. Maribora, Kranja in Celja. 20."JO Ognjemet na Starem gradu. 20.10 »Pod svobodnim soncem«. F. S. Finžpar - M. Mikeln. Zgodovinska igra. Stari grad. uprizoritev na prostem. Sobota. 20. julija 11.00 Svofana seja občinske skupšči- ne Celje in predsedstva (>l)čin- skega odbora Zveze zdru/.enj borcev NOB Celje. 12.00 Polaganje vencev na grobnico nurmlnih herojev na -Šlandrovem trgu. 20.00 Patrolni tek z vajo mladinskega odreda predvojaške vzgoje. 20."50 »Pod svobodnim soncem«. F. S. Finžgar - M. Mikeln, zgodovin- ska igra. Stari grad, uprizoritev na prositem. Nedelja. 21. julija 16.00 Pirieetek nogometnega turnirja. Glajsija., sodeljujejo: Slavein iz Rume. Olimpija iz Ljubljane, ŽSD iz Celja in celjski Kladivar. 20.10 >Pod svobodnim soncem«. F. S. Finžgar - M. Mikeln. zgodovin- ska igra. Stari grad, uprizoritev na prostem. Ponedeljek, 22. julija 10.00 Otvoritev športnega strelišča Na gričku — tekmo>anje. 16.00 Nadaljevanje nogometnega tur- nirja na Glaziji. Nedelja, 28. julija 8,00 Meddružinsko strelsko tekmova- nje 'lovske družine »Hum« na Gričku. . Od n. do 27. julija Htizstino iKijiazoril o gospodairskeni in cliružbenem razvoju občine Celje. V avli Občinske skupščine Celje, Gre- gorčičeva ?. USTANOVLJEN OBČINSKI ODBOR SINDIKATA INDUSTRIJE IN RUDARSTVA V torek je bila v Celju ustanovna konferenca občinskega odbora sindi- kata industrije in rudarstva. Usta- novni sestanek je bil izredno ploden, predvsem pa so obravnavali vpra- šanja reorganizacije pravne in orga- nizacijske zgradbe delovnih organi- zacij v Industriji, ki naj najde svoj odraz v statutih podjetij. Po zelo živahni razpravi je bil iz- voljen nov 11-članski odbor sindikata industrije in rudarstva. Za predsed- lika so izibrali tovariša Ivana PEE- riNACA, za tajnika pa tovariša Vlada BOGATAJA. Podrobnosti o konferenci bomo še objavili. _ M. SPREMEMBE V VODSTVU OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Na zadnjem plenumu Občinskega sindikalnega sveta so bile izvršene tudi določene kadrovske spremembe v vod'sit'vu sveta. Tako je bil za predsednika iz- voljen tovariš Ivan PERTINAC, ki se je vrnil s študija na srednji poli- tični .soli v Ljubljani. Dosedanji pod- predsednik Alibin MLINAR je bil izvoljen za tajnika sveta, medtem ko dosedanji tajnik tovariš Joško PLA- HUTNIK odhaja na novo odgovorno dolžnost. K. OD 11. DO 21. JULIJA V splošnem poslabšanje vremena: v tem razdobju pričakujemo le 3 do 4 posamezne lepe dneve, v ostalem padavine oziroma nevihte. Dr. V. M. stran 2 jCEE^SKl TEONIK Številka 28 — 19. julija 1963 TINE Zunanjepolitični komentarji ne- kam soglasno ugotavljajo, da se je v svetovni zgodovini v zadnjih ted- nih zgodilo nekaj velikega in to brez kanonad in drugih bučnih spremljav. Dogodki da bodo dobili svojo zaključeno obliko v Moskvi, kjer te dni veje vroča sapa svetov- ne zgodovine na sestanku Zahod— Vzhod in sestanku sovjetske ter ki- tajske partije. 'Na Zahodu to dvoje pravzaprav povezujejo, ker že vidi- jo v razkolu Vzhoda okoliščine, v katerih bodo imeli manj skrbi. Ta razkol so že nekaj let napovedovali in od njega pričakovali, kako se bo v prihodnjem desetletju vrtelo kolo svetovne zgodovine, že od XV. zase- danja OZN, že od 1959. leta. Takrat je Kitajska protestirala proti svetovnemu kompromisu in leta 1960. je Hruščev v resnici po- gnal v zrak pariški dogovor na vr- hu. Novembra 1960. je Kitajska vr- gla svojo senco na deklaracijo 81 partij, ne dosti drugačno od one iz 1957. leta. Leta 1961. demonstrativ- no zapusti XXII. kongres KP Sov- jetske zveze Ču-En-Lai in kot pro- test zoper Hruščevljevo politiko de- stalinizacije pred odhodom položi rože na Stalinov grob. Kitajska je bila seveda zoper po- ravnavo Sovjetske zveze z našo dr- žavo, bila je zoper sovjetsko stali- šče v kitajski vojni zoper Indijo; poravnavo zaradi Kube pa je ime- novala novi »MUnchen«. Vse to se- veda v znamenju ideoloških stališč, s katerih Kitajci dbsojajo mirno koeksistenco, obsojajo politiko na- cionalnih demokracij v nerazvitih državah Azije in Afrike, obsojajo politiko razorožitve in zagovarjajo vojno proti imperializmu, dokler le ta obstoji. Stvari stoje tako, da bo težko pri- ti do premirja, kaj šele do tega, da bi Kitajci spremenili orientacijo. Kitajci n. pr. terjajo lastno atom- sko bombo, so torej zoper atomski stop, za katerega te dni gre v Mo- skvi in za katerega pravijo na Za- hodu, da še nikoli ni bil toliko po- gojen kot zdaj. Kitajci terjajo od Moskve —in to so razširili s prevo- di svojega pisma tudi zahodnemu svetu — da naveže spet normalne odnose z Albanijo, s tem pa seveda tudi, da spremeni odnose do naše države. Vsaka legalna pot do socia- lizma je zanje nemogoča. Ne priz- najo, da so se časi od Lenina sem spremenili. Vojna za socialistične sile danes vendar ni neizogibna, ker so tu mogočne družbene in politič- ne sile, ki lahko preprečijo imperia- listom zanetiti novo vojno. Kdo se upa trditi, da bi nova sve- tovna vojna presekala vozel naspro- tij, v katerega je naš planet zadrg- njen? Dve atomski sili; obenem naj- močneje oboroženi sili na svetu, ZDA in Sovjetska zveza sta po svo- jih dveh poglavarjih izjavili, da voj- na ne bi nič rešila, ampak le poru- šila. Oba sta govorila razločno in oba sta svojim odposlancem za raz- govore o atomskem stopu v Moskvi naročila, naj store vse, da do stopa pride. Oba sta objavila, da sta pri- pravljena na vzajemno popuščanje. To ni oportunizem, to je priznanje človeškemu razumu. Svetovna javnost v ostrem pišu svetovne zgodovine napeto čaka, ali bo pamet zmagala ali ne. čaka nas res napet teden. Veseli in ponosni so ti mladi ljudje, ti mladi brigadirji.., Delo jim ni tuje, tudi najtežje ne. Krepko znajo zavihteti krampe in lopate; delovne norme jim niso nedosegljive, četudi morajo zaorati v ledino in izvleči iz nje kamenje,.. kamenje za cesto. — Skupina mladih brigadirjev na tej sliki pa pripada mladinski delov- ni brigadi >^Bora Mikin^s ki je prišla iz Zrenjanina in dela na cesti proti Logarski dolini Še nikoli tako kot letos — Pri organiziranju in sestavlja- nju mladinskih delovnih brigad v le- tošnjem letu, smo dosegli takšne uspehe, kot doslej še nikoli, je v raz- govoiTj dejal predsednik okrajnega komiteja Zveze mladine v Celju, to- variš Zvone DRAGAN. Mladinci in mladinke celjskega okraja bodo le- tos sestavljali pet brigad, ki bodo so- delovale v lokalnih delovnih akcijah ter dve, ki bosta, oziroma ena od teh je že bila udeležena pri gradnji ceste »Bratstva in enotnosti«. Od brigad, ki bodo sodelovale pri lokalnih de- lovnih akcijah, so tri že na delu, tako ena v Ravnah na Koroškem, kjer sodeluje pri gradnji športnega stadiona, druga, ki pomaga pri grad- nji ceste v Rogaško Slatino in tretja, ki je nastanjena v Rečici ob Savinji in sodeluje pri gradnji ceste proti Logarski dolini. V avgustu bosta sestavljeni še dve lokalni delovni brigadi, ki bosta delali v Šmarju oziroma Rečici. Ce bi govoril o udeležbi mladine celjskega okraja v teh brigadah, po- tem pridemo do razveseljive številke okoli petsto. To pa hkrati pomeni, da mladina našega okraja še nobeno leto doslej ni sodelovala v takšnem številu v lokalnih in zveznih delov- nih brigadah kot letos. Vtem ko smo imeli prejšnja leta težave pri zbi- ranju mladih ljudi za udeležbo v brigadah, to letos ni bil primer, je še povedal tovariš Dragan. Zgodilo se je celo to, da se je prijavilo več mladincev, kot smo jih lahko sprejeli oziroma uvrstili v vse predvidene brigade. Za zgled lahko postavimo mladino celjske gimnazije, saj se je letos za udeležbo v brigadah prija- vilo kar tristo dijakov in dijakinj tega celjskega zavoda. Da si celjski gimnazijci to pohvalo tudi v resnici zaslužijo pove primerjava, da jih je lani sodelovalo v mladinskih delov- nih brigadah le šestdeset. Spričo vsega tega smo letos stali pred novim problemom — koga do- ločiti za brigado in koga zavrniti. Tako smo zavrnili predvsem mlajše mladince in mladinke in jih potola- žili, da bodo imeli drugo in bržkone še naslednja leta možnost, da se vključijo v delovne akcije. Pa še nekaj je treba povedati, je rekel tov. Dragan, in sicer, da je mladina celjske gimnazije sprejela sklep, po katerem bo sleherni dijak oziroma dijakinja v času šolanja na tem zavodu vsaj enkrat sodeloval v mladinski delovni akciji. — Kako ocenjujete prve rezultate, ki ste jih zabeležili v obeh lokalnih delovnih akcijah? — Rezultati so pokazali, da smo ravnali prav, ko smo se odločili za veliko lokalno delovno akcijo, ki smo jo razdelili na gradnjo ceste proti Rogaški Slatini in ceste v Zgornji Savinjski dolini. Povedati namreč moram, da bo na obeh teh akcijah sodelovalo vsega skupaj devet mla- dins:kih delovnih brigad. Mladi bri- gadirji bodo na teh deloviščih delali tudi v avgustu. Tako se bodo v na- seljih v Šmarju ter Rečici ob Savinji zvrsitile po dve brigadi iz Zrenjanina in Vinkovcev, ena brigada iz Tuzle ter štiri brigade iz našega okraja. Po številu brigad in udeležbi mladine je ta akcija prav gotovo na drugem mestu v državnem merilu, za grad- njo ceste ''Bratstva in enotnosti«, je končal tov. Zvone Dragan. M. B. Komentar Ali so občani najbolje informirani? Pri sestavljanju občinskih statutov na to ne bi smeli pozabiti Nekateri osnutki občinskih sta- tutov potrjujejo domnevo, da je tu- di v večini drugih »občinskih zako- nih« vse premalo obdelano področ- je informiranosti pbčanov, da je torej preveč bleda vez med najraz- ličnejšimi organi upravljanja ter predstavniškimi telesi na eni in ob- čani na drugi strani. Gre za področ- je, o katerem vsi pravimo, da je po- trebno in pomembno, za dolžnost in potrebo, da so občani seznanjeni z vsem dogajanjem in problemati- ko organov samoupravljanja^ in predstavniških teles. O tej potrebi govori tudi 10. člen republiške ustave, ki med drugim pravi: delo državnih organov, or- ganov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, je javno; ti orga- ni oziroma organizacije morajo ob- veščati javnost o svojem delu. Na kakšen način se zagotovi javnost, se določi z zakonom in s statutom. Občani imajo pravico, da razprav- ljajo o delu državnih organov, or- ganov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki opravljajo zadeve javnega pomena, ter da jim dajejo pripombe predloge bodisi neposred- no ali po svojih družbeno-potičnih organizacijah. Načela so torej jasna, prav tako pravice in dolžnosti, drugače pa je seveda s prakso, z resničnim infor- miranjem občanov o delu in pro- blemih organov, ki opravljajo zade- ve javnega pomena. Pri vsem tem prav gotovo ne gre za namerno za- državanje informacij, četudi teh pri- merov na srečo redkih, ne kaže pre- zreti, kolikor bolj za nejasna stali- šča, kako in na kakšen način naj se informiranost uveljavi. Dejstva namreč potrjujejo, da je ta prob- lematika neobdelana, pa čeprav imamo celo vrsto sredstev informa- cij in nešteto oblik za informiranje občanov. Naj omenimo samo neka- tere, najbolj pogoste: zbori voliv- cev in zbori občanov, bilteni, tovar- niška in ostala glasila, časopisi, ra- dio ipd. Ne glede na vsa ta sred- stva vendarle upravičeno postavlja- mo vprašanje: ali so občani v res- nici najbolje informirani o vsem dogajanju in to sproti, ali so ta sredstva resnični mobilizator poli- tičnih in drugih organizacij ter lju- di v razpravah pred sprejemanjem najvažnejših odlokov, sklepov itd.? Kdo je na primer pri občinskih skupščinah odgovoren, da bo o vseh zadevah javnega značaja spro- ti obveščal občane? Tako se nam porajajo vprašanja, katerih odgovori hi morali najti ustrezno mesto v občinskih statu- tih, pa tudi v statutih delovnih or- ganizacij. Zdi se, da je premalo, če bi v statutu zapisali, da morajo bi- ti občani informirani o vseh zade- vah javnega značaja; bilo bi pre- malo, če ne bi hkrati zapisali, na kakšne načine, s katerimi sredstvi in podobno. Odprli smo vprašanje, ki ga ne kaže prezreti; kvečjemu obratno, te- ' meljito proučiti in ga ustrezno re- šiti. To zlasti zdaj, ko so v teku pri- prave za sestavljanje občinskih sta- tutov. -an. PRVA ŠTEVILKA BRIGADIRJA Te dni je okrajni komite Zveze mladine v Celju izdal prvo številko biltena »Briga- dir«, ki pravzaprav velja za skupni Ust mla- dih brigadirjev in brigadlrk, ki so nastanjeni v Šmarju pri Jelšah in Rečici ob Savinji in ki delajo na gradnji dveh cest. v prvi številki so objavljeni u»pehi, ki so jih brigadirji dose{(li v prvem razdobju dela na cestah ter pri organiziranju notra- njega življenja. Razen ^ega pa so v njej še številni pris'pevki, ki so jih napisali bri- gadirji. Prve udarne brigade Od iprvih dni tega meseca dela na območju celjskega ok- raija pet mladins'kih delovnih brigad; tri so nastanjene v na- selju >^Bratstva in enotnosti« v Šmarju pri Jelšah, dve pa v naselju ►-Karel Destovnih-Ka- juh« v Rečici ob Savinji. V obeh naseljih živi 270 mladSh brigadirjev in brigadlrk, od te|d ga v Šmarju 170, v Rečici 100. Vtem ko gradijo brigadirji v Šmarju cesto proti Rogaški Sla.itini, so mladi udarniki iz Rečice ob Savinji udeleženi pri m.odernizaciji ceste proti Lo- garski dolini. Četudi so imeli mladi bri- gadirji prve dni dosti dela pni urejevanju naselij in podobno, delovni uspehi ipri gradnji obeh cest, pa tudi uspehi pri razvijanju družbenih aktivno- sti niso izostali. Tako so uspehi v prvi dekadi potrdili upravi- čenost dela mladinskih delov- nih brigad, upravičenost orga- niziranja lokalne delovne ak- cije. Tako so mladi brigadirji in brigadirke iz šmarskega nase- lja cipravili v prvi dekadi del v vi'ednosti 1,767.282 dinarjev, normo pa so izipolnili s 161.37 odstotki. Pri organiziranju ideološko političnega dela, kul- tu rno-zabavnega življenja, športne dejavnosti, tehnične vzgoje itd., so dosegli 1415 od 1500 možnih točk. Brigadirji in brigadirke v Rečici ob Savinji pa so v istem času opravili del v vrednosti 980.255 dinarjev, normo pa iz- polnili s 135 odstotki. Pri raz- vijanju družbenih aktivnosti so zbrali 990 od 1.000 razpolož- ljivih točk. Na osnovi doseženih uspeh.ov je okrajni komite Zveze mla- dine v Celju podelil prehodno zastavo za dosežene uspehe v pi-vi dekadi mladim članom naselja v Šmarju pri Jelšah. Zastavo dvajsete obletnice pr- vega kongresa Zveze sloven- ske mladine pa so za izredne uspehe pri organiziranju druž- bene dejavnosti sprejeli mladi brigadirji in brigadirke v Re- čici ob Savinji. Poleg tega je okrajni komite Zveze mladine Slovenije v Celju posebej nagradil mla- dinski delovni brigadi »-Husin- ■ siki rudar« iz Tuzle, ki je de- lovno normo dosegel s 194 od- stotki ter mladinsko brigado >^Anton Martinovski-Boba« iz Vinkovcev, ki je normo prese- gel za 81 odstotkov. In končno — štiri od petih brigad, ki delajo na obeh ces- tah in to mladinske delovne brigade iz Tuzle, Vinkovcev ter Zrenjanina in mladinska delovna brigada »Dušana Finž- garja« — slednji delata na ces- ti proti Logarsl^i dolini — so bile imenovane za udarne bri- gade ter bile posebej pohvalje- ne za delo na 'trasi in posebej pohvaljene za organiziranje notranjega življenja. M. B. FRAMJO DOLŽAN - 70 LET Te dni je praznoval svoj sedem- deseti življenjski jubilej znani kle- parski mojster in vodovodni instala- ter v Celju, Franjo Dolžan. Jubilant ni znan v Celju in širši okolici samo kot odličen obrtni mojster, marveč tudi kot naprednjak, kot zaveden Slovenec. Zanimivo je, da se je obrti izučil pri kleparju Antonu Joštu, ki se je 1909. leta preselil v Celje kot prvi slovenski klepar. Po prvi svetovni vojni, ki mu je vzela pet let poklic- nega dela, je naprej delal l^ot delo- vodja "pri pogrešanem mojstru Joštu, dokler ni 1921. leta zaprosil za samo- stojno obrt in odprl svojo delavnico. Okupator njemu in njegovi dru- žini ni prizanesel. 2e 16. aprila 1941. leta ga je zaprl. Kot ostale slovenske rodoljube so nemški nacisti tudi Franja Dolžana z družino poslali v meljsko vojainico v Mariboru. Od tod pa so ga poslali v mariborske zaipore, kjer je bid do 31. maja zaprt kot talec. Končno so ga na začetku junija 1941. leta izselili z družino vred v Srbijo. Tu se je spoznal z Arandjelovcem, Ćuprijo in Vmjačko banjo. V zdravilišču je opravljal tudi posle vodovodnega instalaterja. V osvobojeni Vmjački banji je bil med ustanovitelji društva »Franc Rozman«. V Celje se je znova vrnil septembra 1945. leta, kjer je znova začel z delom v lastni delavnici. To vodi še danes. K lepemu življenj^emu jubileju tov. Dolžanu iskreiK) čestitamo ter mu želimo še dolgo vrsto zdravih in zadovoljnih' let. -mb Avtobusni promet Celje iskreno čestita vsem občanom občine Celje za občinski praznik 20, julij CEKJSKI TEDNIK Stran 3 pol leta je za nami IZREDNO UGODNI REZULTATI INDUSTRIJE V PRVEM POL- ETJU - VSE PANOGE ZADOVOLJILE — POLLETNE OBVEZNOSTI ^POLNJENE. Pfj gospodarski zix)mici za celjski l^gj so že obdelali podatke o gi- ajjju gosipodarstva za prvo polletje. )bdelani podatki dajejo izredno dodno sliko lin hkrati dokazujejo, da zadevanja kolektivov za ravno- lerno proizvodnjo skozi vse leto liso toila zaman. Ce primerjamo le lodatek, da so na primer industrij- jja podjetja lani dosegla 100 od- ■totno izpolnitev obveznosti v kumu- ativi šele meseca decembra, a jim g to letos uspelo že v prvem pol- etju in če pri tem upoštevamo še jiano dejstvo, da je proizvodnja ,jgsti v drugem ,polletju v stalnem porastu, imamo prav gotovo trdno ugotovilo, da letos ne bo večjih te- tav glede izpolnjevanja planskih ob- veznosti. Ce si ogledamo raznolikost uspe- jjov industrije po panogah in po fi- rifjiem obsegu proizvodnje, ugoto- rimo, da so najboljše uspehe dosegle j^oge: usnjarska, kovinska, kemična in tekstilna. Vredno je tudi pove- jati, da so zlasti panoge, ki ustvar- jajo visoko vrednost proizvodnje, noćno prekoračile svoje polletne ob- i-eznosti. Nekoliko zaostajajo le pro- zvodnja električne energije in meta- urgija. Vendar je pri slednji po- trebno poudariti, da gre le za spre- Tiembo sitrukture in da je tudi me- alurgija dosegla finančno zelo igodne rezultate. Gre namreč za po- jav prilagajanja tržišču in osvajanju, lovih kvalitetnejših, a dražjih pro-] zvodov. Glede na finančne pokazatelje so' letos v prvem polletju zabeležili naj- 3ol}še rezultate rudniki, nadalje ke- ■nična in grafična industrija. Izredno lep uspeh je dosegla tudi panoga usnjarstva. Zlasti pohvalno pa je, da sta obe usnjami v celjskem -okraju zdo lepo končali prvo obdobje leta. Za povprečje pa je še posebno po- membno, da so tudi glede finančnega uspeha poslovanja planske obvez- nosti izpolnile panoge, ki predstav- ljajo težišče industrije v celjskem okraju — Cinkarna, Emajlirka in podjetja lesne stroke, pa tekstilci. Le industrija nekovin je zabeležila ne- koliko slabše rezultate. Zai;adi pre- cejšnjega izpada pa tudi papirna in- dustrija, ki pa ibo zlahka v drugem polletju, ko začne obratovati nov ve- liki papirni stroj, ki bo proizvodnjo podvojdl, nadoknadila delne izgube in zastoj zaradi hude zime in po- manjkanja lesa v prvih mesecih leta. Vredno je tudi povedati, da je tudi lesna industrija, kljub hudim teža- vam zaradi zime v prvih mesecih že nadoknadila zastoj in izgube. Zaradi izredno lepih uspehov in- dustrijskih podjetij v povprečju in pa predvsem zaradi ugotovitve, da letos dejansko ni velikih odstopanj, lahko zares z velikim optimizmom ocenjujemo letošnjo industrijsko proizvodnjo, ker bodo podjetja prav gotova presegla planske naloge. M. I. Pogled na izredno lepo urejeno osrednjo ulico Slovenskih Konjic Nenavadna kolona I i i avtomobilov na cesti v treh dneh na začetku tega ted- na je bila v celjskem okraju na ce- stah nenavadna kolona avtomobilov. ■Trgovsko podjetje AVTO Celje je namreč pripravilo ogled raznih po- sebnih vrst avtomobilov. Prikazali so razne inačice izvedb posameznih tipov vozil znahiike Zastava, industri- je mcitornih vozil Novo mesto in TAM iz Maribora. Doslej je bila namreč pri posredovanju raznim podjetjem, tovarnam, ustanovam in podobno težava predvsem v tem, ker izdelujejo te tri naše tovarne motornih vozil zelo bogato izbiro raznih specialnih vozil, ki jih ra- zumljivo ,podjetje ni moglo imeti vselej na zalogi in jih je treba po- sebno naročiti. Tako so biil kupci do- slej navezani le na prospekte, niso si pa mogli ogledati vozil. Da bi to vrzel izpolnili in zaradi vse večjega interesa za domača vozila, predvsem zaradi zelo olajšanih in ugodnih kre- ditnih pogojev, so pri celjskem tr- govskem podjetju za promet z motor- nimi vozili prikazali vse vrste spe- cialnih vozil in nove modele teh treh jugoslovanskih tovarn. Zanimive so številke o posamez- nih tipih vozil iz naših tovarn. Tako izdeluje tovarna avtomobilov Crvena Zastava iz Kragujevca tri vrste oseb- nih avtomobilov, in sicer razen po- pularnega flča, še njegove večje bra- te — model 1300 in 2300. Hkrati pa tudi še 21 raznih tipov poltovomih, tovornih in specialnih vozil. Med te- mi so tudi iposebna sanitetna vozila, vozila za prevoz živil, kruha, mesa in podobno. Vsa specialna vozila so izdelana po predlogih ustreznih pod- jetij in so prilagojena potrebam. V teh dneh pa smo lahko videli v kolo- ni tudi nov model Zastavinega kom- bija, ki je zelo lično izdelan in pri- meren tudi za prevoz ljudi. Tovarna iz Novega mesta je pri- kazala svoje znane in na trgu zelo cenjene kombije v raznih inačicah. Značilnost vozil tovarne iz Novega mesta je dvotaktni motor. Kar dva- najst tipov iste znamke izdelujejo v Novem mestu, in sicer za vse po- trebe — celo mrliške vozove. Tudi mariborska tovarna motornih vozil je priikazala nekatere novitete, največ zanimanja pa je vsekakor ve- ljajo novemu tipu vozila TAM z no- silnostjo dve toni. Tudi dvotonsiko tovorno vozilo mariborske tovarne ima motor na zračno hlajenje — po- dobno kot znani tovornjaki TAM 4500. Izdelujejo jih v petih inačicah, in sicer kot klasično tovorno vozilo, nadalje hladilno vozilo, vozove za pre- voz kruha, za prevoz raznega blaga in nazadnje tudi mali kombi bus z dvajsetimi sedeži. v vseh krajih, ki so jih vozila obi- skala — bili so še v Posavju, v Tr- bovljah in okolici, na Koroškem in vsem našem okraju — so se predstav- niki gospodarskih organizacij zani- mali za posamezne karajkteristike vo- zil, is(točasno pa so jih lahko preiz- kusili. Vsi so povedali, da je to iz- redno hvalevredna oblika prikaza vozil kupcem, ki na ta način dobe popolno sliko o kvalitetah posamez- nih vozil in lahko neprimei-no bolje in laže izberejo ustrezno vozilo za svoje posebne potrebe. Seveda pa je tudi tokrat bilo naj- več zanimanja za spremembe v kre- ditnem sistemu. Največja posebnost in ugodnost je seveda - zmanjšanje potreibnega deleža gospodarskih or- ganizacij in povečanja kreditne vsote pri nakupu raznih motornih vozil. Medtem, ko je še pred časom veljalo določilo, da morajo podjetja pri nakupu motornih vozil prispevati vsaj 50 odstotkov sredstev, je sedaj ta udeležba zmanjšana na 30 odstot- kov. Istočasno pa imajo podjetja tu- di ugodnost, da prvo leto ne odpla- čujejo an/uitet za najeti kredit, tako da v bistvu lastna udeležba predstav" Ija tudi posebno obliko kreditiranja. Zvedeli smo tudi, da so v teh kra- jih, ki so jih ta prva »informativna« kolona avtomobilov obiskala, pred- stavniki raznih podjetij želeli, da bi celjsko ipodjetje večkrat priredilo podobne oglede s prikazi lastnosti posameznih vozil. m. lanimiv predlog Veležitarja v zadnjem času so pri celj- skem »Veležitarju« v prizade- vanju, da bi izboljšali preskr- bo s kruhom v Cćlju, sprožili zanimiv predlog. Gre za žemlji- ce. Znano je namreč, do so žemljice dobre in okusne, če so sveže. To pa seveda v sedanjih pogojih ni možno doseči. Če bi hoteli posredovati Celjanom stalno sveže žemljice, bi morali eno izmed pekarn v Celju na- meniti izključno za te namene, ki bi nenehno pekla. Tako bi dosegli, da bi prodajalne kru- ha v Celju in gostinski obrati dobivali vsake štiri ure sveže žemljice. Razumljivo je,'da bi ob tem bilo potrebno vse neprodane žemljice pobrati iz prodaje in jih predelati v krušne drobtine. Istočasno pa je tudi jasno, da bi zaradi tega nastal del rizika. Zaradi posebne peke žemljic in zaradi delnih izgub pri nepro- danih žemljicah, bi bila cena svežim žemljicam nekoliko viš- ja. Sodijo, da bi podražitev bi- la največ za dva dinarja. Ko so o tem razpravljali, pa so še posebej poudarili, da je prvi pogoj pri tem, da bi brez- pogojno vse stare žemljice mo- rali vzeti iz prodaje. Torej gre vsekakor za zelo zanimiv predlog. Vendar so člani kolektiva podjetja »Vele- žitar« menili, da bi bilo prav, če bi o tem povedali svoje mne- nje tudi potrošniki. Kajti ob- staja več variant in možnosti, ki pa so seveda odvisne od želja potrošnikov. —E MESO JE - MESA NI? Poznavalci razmer v naši živinore- ji so že v zimskem času opozorili, da bo potrebno zaradi upadanja staleža živine odrediti zaporo klanja telet, ki so sposobna za nadaljnjo rejo. Po- manjkanje krme je namreč povzro- čilo obubožanje osnovne črede, kar bi lahko imelo hude posledice in motnje v preskrbi prebivalcev. Mnenje o potrebi zapore klanja ' sposiobnih telet so podprla tudi me- sarska podjetja, čeravno so zaradi tega zašla v težave. Vendar so ra- zumeli, da je rešitev možno poiskati le s takim ukrepom. Ko smo se o tem problemu zanimali pri celjskem pod- jetju »■Mesnine«, so nam povedali," da je v celjskem okraju spričo ob- jektivnih pogojev zapora izredno hu- da. In sicer zavoljo tega, ker so kme- tijski kombinati in kmetijske 2^dru- ge izredno zainteresirani, da pove- čajo stalež živine in pospešijo živi- norejo na sploh. Razumljivo je, da zaradi tega mla- de živine za potrebe preskrbe mesta in velikih odjemalcev ni dovolj. Ta- ko stanje bi pa bilo prav v času naj- večje turistične sezone nevzdržno in prav tako je potrebno preskrbeti te- lečje meso za bolnišnice in okreva- lišča, kjer je teletina potrebna za dietno hrano. Zaradi tega se je celj- sko oskrbovalno podjetje moralo na- vezati tudi na nakup telet v ostalih krajih države. Pri tem pa je vseka- kor razumljivo, da nastajajo večji stroški. Povedali pa so nam tudi, da je zaradi zmanjšane ponudbe prišlo do zviševanja odkupnih cen teletom. Ker v Celju obstajajo še stare ce- ne izpred težavnega obdobja, izgub- lja celjsko oskrbovalno podjetje kar okoli 40 do 60 dinatjev pri kilogra- mu. Sodijo, da bodo zaradi tega sku- paj utrpeli za okoli 4 do 5 milijonov dinarjev izgube. Povedali so nam tudi, da je pač nujno potrebno ^po- iskati ekvivalentno povišanje malo- prodajnih cen, kajti gotovo je, da podjetje ne bo moglo v nedogled po- slovati z .planirano izgubo pri posre- dovanju telečjega mesa potrošnikom. Zaradi tega bodo pripravili temeljito analizo te izgube in predlagali občin- skemu svetu za blagovni promet ustrezno in nujno zvišanje cen teleč- jemu mesu. Istočasno pa smo zvedeli, da na tr- gu ne primanjkuje goved, da pa je hkrati velika ponudba svinj. Tako je po času, ko je iprimanjkovalo v celjskih mesnicah slanine, nastopil čas, ko je slanine dovolj, in sicer ob zelo veliki izlbiri. Ob tem času je za- čelo podjetje >^^Mesnine« tudi ustvar- jati zaloge slanine, tako da bo v na- slednjem obdobju tudi tega potres- nega blaga doovolj. — m. KONUS na prvem mestu IZREDNO LEpi USPEHI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IZ CELJ- SKEGA OKRAJA PRI POVEČEVANJU MEDNARODNE MENJAVE — ŠTIRJE NOVI IZVOZNIKI — PLANSKE OBVEZNOSTI IZPOLNJENE — ZIMA JE BILA ZAVORA, KI JE ŠKODOVALA, NI PA MOGLA ONEMOGOČITI USPEHA PRIZADEVANJ ČLANOV POSAMEZNIH KOLEKTIVOV. Vsekakor so analize poslovanja in gospodarjenja z vsemi inačicami zla- sti ob polletju izredno pomembne. Saj nam dajo osnovo za potrebne ukrepe v primerih, ko ti.lahko ko- ristijo. Zlasti zanimiva pa je letos še analiza o prizadevanju in uspehih gospodarskih organizacij, da doseže- jo stopnjo izvoza in nekaterih manj- ših podjetij, da se prvič vključijo v izvoz. Čeravno je za celjski okraj značilno razmeroma zelo veliko število pod- jetij, ki svoje proizvode izvažajo, in med temi tudi veliko takih, ki so sposobna spričo kvalitetnih proizvo- dov le-te plasirati tudi na zahodna tržišča, je vsekakor osnova uspeha v okrajnem merilu rezultat prizade- vanj petih največjih izvoznikov — Cinkarne, Tovarne papirja, usnjarn, lesnih kombinatov in Hmezada. Naj povemo, da je zlasti usnjarski kom- binat Konus iz Slovenskih Konjic dosegel na tem področju izredne re- zultate, saj so planske obveznosti presegli kar za 127,9 odstotkov (iz- voz so realizirali z 227,9 odstotki). Prav tako lepe uspehe pa je dosegla tudi Cinkarna in lesnoindustrijski kombinat »Savinja«. Značilna in predvsem spodbudna pa je ugotovi- tev, da dinamika izvoza nenehno ra- ste, kar je še zlasti značilno za lesno- industrijska podjetja. Zaradi tega kljub dobrim spehom v prvem pol- letju (planske obveznosti so prese- žene) lahko v drugem polletju pri- čakujemo še večje uspehe. Toda tudi drugi izvozniki, ki sicer na tem področju po obsegu izvoza ne sodijo imed velike, niso zaostali. Zla- sti velja to za tekstilno in kovinsko industrijo. Med tekstilci so najugod- nejše rezultate dosegli v Juteksu, Preboldu in tovarni perila Toper. Med kovinarji pa so. bili najboljši Zrečani in Alpos iz Šentjurja. Čeravno letos ne moremo govoriti o kakem večjem zastoju izvoza, pa le moremo omeniti, da so podjetja Steklarna iz Rogaške Slatine, Gore- nje iz Velenja in Garant iz Polzele v delnem zaostanku. Posebno pohvalo pa vsekakor za- služijo tudi podjetja Volna iz Laš- kega, celjska Zlatarna, tovarna ko- vanega orodja iz Vitanja tn 2ična iz Celja, saj so se kljub težavnim po- gojem uspele uveljaviti na tujem tr- žišču. Za izvoz pa se pripravljajo še tri nova podjetja ^— Pivovarna v Laškem, tovarna volnenih izdelkov v Skof ji vasi in Komet iz Zreč. Tako lahko z gotovostjo rečemo, da se bo letos v izvoz vključilo še sedem no- vih podjetij, kar je za celjski okraj Iirav gotovo izredno lep uspeh. ^ mi. Kadrovski problemi gostinstva Razen stalnih nalog našega gospo- darstva sta v zadnjem času v osipred- tudi dve posebni nalogi, ki sta prav za 'dbmočje celjskega okraja po Pomenu enako važni. In sicer gre za ^tevo po intenzivnem delu pri po- večevanju izvoza in za hitrejši vaz- turizma. Posebna analiza, ki jo je izdelala ^*^ajna gostinska zbornica, je nam- pokazala, da je od 1400 zaposle-. J^h v gostinstvu brez ustrezne izo- °''azbe kar 59 odstotkov. To stanje se ne sklada z dosedanjim delom ^ntra za izobraževanje gostinskih Jelavcev, ki je v preteklih letih izo- oraževal in v raznih tečajih prekva- ^"ciraa nad Usoč gostinskih delav- t5^- Ugotovili so namreč, da so bile ^ prekvalifikacije bolj formalnega fj^čaja in da so gostinstvu bolj "Kodovale kot koristile. I 5^™iva je tudi ugotovitev, da .redno veliko gostinskih delavcev, so se redno šolali, niso ostali v j^^3i stroki. Vzrokov je seveda več, iev^^ vsi izvirajo iz težavnih pogo- ^iZk'K^^^ v gostinstvu in doslej zelo j^^'^h in neurejenih osebnih dohod- V gostinskih delavcev. Ce pri tem *^tevamo, da bi gostinska šola v sedanjem obsegu lahko dajala go- stinstvu le po kakih 50 usposobljenih gostincev letno, bi trajalo vsaj deset let, da bi zadostili sedanjim potre- bam po usposobljenih kadrih v tej panogi gospodarstva. Zanimivo je tudi, da je bilo šo- lanje' kadrov za potrebe gostinstva v celjskem okraju dvotimo, in sicer v gostinski šoli v Celju in v gospo- dinjski šoli v Šentjurju. Analiza dela posameznih šol je pokazala, da je boljši sistem šolanja na šentjurski šoli, čeravno je nekoliko dražji. Pri tej analizi in pri izdelavi predloga za enotni sistem šolanja je gospodar- ska zbornica postavila v ospredje pi'edvsem zahtevo, da mora biti pro- gram šolanja enoten. Skladno s tem so izdelali tudi dve varianti enotne- ga sistema šolanja, ki pa obe imata vse tri elemente izobraževanja — teorijo ter učno in delovno prakso. Zaradi tega bi kazalo obe šoli zdru- žiti, ki bi izobraževale učence za enoten poklic natakarja in kuharja za potrebe gostinstva. Vsekakor gre za koristen predlog, o katerem bodo razpravljale še občinske skupščine. -m. stran 4! CELJSKI TEDNIK Številka 28 — IB. julija 1963 Misli in ugotovitve na obrobeii celjsicega praznilca VSAKEMU po njegovih zaslugah !Beseda o tem je tekla na nedavnem skupnem plenumu ob- činskega sindikalnega sveta in občinskega komiteja Zveze mla- dine. Osemdeset udeležencev tega posveta je skupaj s predstav- niki ostalih političnih organizacij in oblastnih organov razprav- ljalo o rezultatih proizvodnje v prvih petih mesecih letošnjega leta ter o nekaterih slabostih in neskladnostih na področju de- litvenih odnosov v kolektivih. Referat na plenumu je podal pred- sednik občinskega sindikalnega sveta Ivan COKAN, koreferat o nalogah mladine pa predsednik občinskega komiteja ZM to- variš Franček RIBIČ. Industrijska proizvodnja v prvih petih mesecih letošnjega leta je bi- la uspešna. Plan za to obdobje je bil v občini presežen za 1,9 pro- duktivnost pa se je kljub poveča- nju planskih nalog dvignila za 9 Na temelju takih podatkov lahko ugotovimo, da je proizvodnja letos dokaj boljša od lanske v istem ob- dobju. Tako kot proizvodnja v celoti je ugodna slika tudi v proizvodnji za izvoz. Predvidevanja, planska seve- da, so za prvih pet mesecev na tem področju presežena za 15 %. Naj- boljše rezultate pri izvozu so do- segli kolektivi: Cinkarna 32, Tovar- na emajlirane posode 22, Žična 22,5, Toper 30 in LIK. Savinja 7,3 odstot- ka nad planskimi previdevanji. Vse to zgovorno kaže, da se de- lovni ljudje, predvsem pa neposred- ni proizvajalci zavedajo svojih dolž- nosti. To kaže, da so naši ljudje ne samo dobri proizvajalci, temveč tu- di zreli upravljavci. Vendar naspro- ti temu dejstvu odnosi nekaterih krogov v delovnih organizacijah ni- so v redu. Nadaljnje prenašanje pri- stojnosti odločanja na neposredne proizvajalce jim ne gre od rok, so zagovorniki centraliziranega »ko- mandiranja«. Da je vse to nasprot- no našim težnjam in principom, je jasno, hkrati pa vnaša v življenje kolektivov konflikte, nezadovoljstvo] in podobne negativne pojave. Jasno je, da bodo morali kolekti- vi temu napraviti konec in to na dovolj učinkovit način — z izdelavo analiz teh slabosti, v nadaljevanju pa z življenjskimi statuti delovnih organizacij, ki bodo zakon in ustav- na listina kolektiva. To so neposred- ne naloge sindikalnih organizacij in mladine, naj množične j ših politič- nih organizacij v kolektivih. Ob koncu se ustavimo še pri vpra- šanjih življenjskega standarda. Ple- num je ugotovil, da so nominalni dohodki v celjski komuni v primer- javi z fanskim letom sicer večji za 14.4 da pa so istočasno življenj- ski stroški delovnih ljudi večji za 12.5 %. To pa je jasen dokaz, da Življenjski standard ne raste sklad z rastjo produktivnosti (9 Kakš- ne naloge postavljajo takšni podat- ki pred politične organizacije in or- gane upravljanja je očitno. Treba bo zadolžiti organe in organizacije, da bodo spoznale razne ukrepe in ugotovile posledice raznih ekonom- skih investicij. Hkrati bo treba ana- lizirati stanje in ostreje ukrepati v borbi za stabilizacijo cen osnovnih proizvodov za dnevno preskrbo delovnih ljudi. Na plenumu so na osnovi refera- tov in ralzprave sklenili izdelati pri- poročila, ki jih bodo posredovali vsem delovnim organizacijam in ob- činski skupščini. Prav je, da ob prazniku celjske občine, ki je praznik delovnih lju- di, resneje razmislimo o vseh teh problemih. Delovni ljudje, ki ustvar- jajjo vse to, s čimer se ponašamo in s čimer raste naša skupna ekonom- ska moč, tudi neposredno čutijo rezultate svojih prizadevanj in za- vesti. Ta pa se mora odražati v pristnih socialističnih odnosih in v odločanju pri neposrednem uprav- ljanju ter v socialističnem načelu — vsakemu po njegovem delu in za- slugah. Ml — Kr V celjski občini so prav gotovo z veliko zavzetostjo vzporedno z gra- ditvijo proizvodnih kapacitet gradili tudi posredovalne obrate. Pri načrto- vanju razvoja gospodarstva in mesta so namreč upoštevali, da je za ne- moteno oskrbo prebivalcev razen proizvodnje potrebno tudi nemoteno posredovanje blaga ptrošnikom. Rezultati teh prizadevanj so urejena trgovina, nova mlekarna, hladilne naprave in podobno. Gradili pa bodo tudi sodobno klavnico. (Na sliki nova mlekarna) 5 let nazaj in naprej Ko si ogledujemo in primerjamo obdobje preteklih petih let in raz- voj gospodarstva v tem obdobju na območju celjske občine, smo lahko zelo zadovoljni. In sicer toliko bolj, .^er je.,prav tu ključ za izboljšanje življenjske ravni proizvajalcev. Ce- lje je industrijsko središče, mesto z velikimi tovarnami, mesto s ko- pico malih industrijskih podjetij, mesto z močnim kmetijskim zaled- jem in nazadnje mesto, ki je v zad- njih petih letih uspelo urediti trgo- vinsko omrežje. Tako lahko govori- mo na eni st«ani o prizadevanju go- spodarstva za povečanje kupne mo- či prebivalcev mesta, hkrati pa o prizadevanju ostalih p^nog za ne- moteno posredovanje in oskrbo mesta z vsemi predmeti široke po- trošnje. Toda, napak bi bilo, če bi upošte- vali le uspehe in prizadevanja veli- kih gospodarskih organizacij. Te za- 'poslujejo le okoli polovico proizva- ■jalcev. Zaradi tega je prav gotovo vsaj toliko pomemben tudi razvoj ostalih industrijskih in drugih pod- sjeti j. Tako lahko zasledimo izredno lep uspeh podjetja »Klima«, ki si je po- stavila v Gaberju novo proizvodno halo, tudi lesno industrijski kombi- nat Savinja je kljub velikim teža- vam, ki vladajo na trgu z lesom, v '^jreteklih letih naredil izreden skok. Predvsem so posebno pozornost po- svetili linalnim izdelkom in izvozu. S tem pa so se uvrstili poleg Hme- zada in Cinkarne med največje iz- voznike v okraju. Lepe rezultate s'o dosegli nadalje tudi v Žični, Eto- lu; v Topru so rekonstruirali svojo tovarno, tako deloma tudi v Metki ifi podobno. Največji napredek pa so vsekakor zabeležili v preteklih letih in zlasti lani pa letos v celjski Cinkarni. Ce so pred letom zaradi pomanjkanja ustreznega koncepta o razvoju tega velikega kombinata še tavali, danes tega prav zaradi jasne perspektive ni več. Novi avtomatizirani obrati rastejo, tako v šali pravijo v Cin- karni, kot gobe po dežju. Žveplena kislina, litopon,... Povsod gradijo, povsod obnavlja- jo in nihče noče zamuditi česarkoli v tem intenzivnem obdobju razvo- ja gospodarstva v celjski občini. Zaradi tega je prav gotovo bilo pre- teklo obdobje le prva stopnica. Na- slednje obdobje pa bo nadaljevanje dosedanjih prizadevanj. -le. Obdobje največjih možnosti Za Celje so značilna tri velika podjetja: Emajlirka, Cinkarna in Železarna. Te tri gospodarske orga- nizacije zaposlujejo toliko ljudi, kot vsa ostala podjetja in ustanove skupaj. Zaradi tega tudi ni čudno da so prav v teh kolektivih posve- čali izredno veliko pozornosti obno- vitvam in da si zlasti v sedanjem obdobju močno prizadevajo, da bi rekonstrukcije posameznih obratov in potrebe novogradnje čimprej končali. Še najhitreje je to uspelo Emaj- lirki, ki je prvo fazo obnovitvenih del že zaključila. Toda s tem še ni- so končali in izpolnili svojega načr- ta obnovitve tovarne. Poudarek na- daljnjih prizadevanj pri njih je na modernizaciji in avtomatizaciji pro- izvodnje z nenehnim širjenjem ka- pacitet, kajti izdelkov tovarne emaj- lirane posode vseskozi primanjku- je. Prvi korak na tem področju je bila organizacija linijske proizvod- nje, s čemer so bistveno zmanjšali čas izdelave posameznih kosov po- sode, a so hkrati zaradi velikih se- rij zabeležili tudi znatne uspehe pri zniževanju lastne cene. O prizade vanju članov kolektiva, o ukrepih za izboljšanje tehnologije in organi- zacije dela, o skrbi za delovnega človeka in podobno lahko berete na 11 strani našega lista. Podobno ie bilo tudi v Žele7.arni Štore vseskozi v ospredju vpraša- nje obnovitev proizvodnih obratov. To pa je zlasti sedaj prva naloga kolektiva. Gre za obnovitev jeklar- ne, namestili bodo nov elektroplavž, obnovili bodo tudi ostale obrate in nazadnje sodijo, da bi bilo primer- no zgraditi še koksarno. Razvoj že- lezarne je predviden v smeri proti Teharju. Hkrati s tem pa so si v Štorah izredno močno prizadevali izboljšati asortiman. Največje uspe- he so dosegli pri oplemenitenju li- tin. Z osvajanjem kvalitetnejših moduliranih litin pa so lahko tudi začeli izdelovati posebne dele za strojno motorno industrijo. To je vsekakor izredno lep uspeh železar- ne, saj si je S tem in z nekaterimi drugimi izboljšavami železarna ust- varila neprimerno ugodnejše pogoje na domačem in zlasti na tujem tr- žišču Toda v železarni poudarjajo, da je to le začetek in da so osvaja- nje novih proizvodov in izboljšave osrednja naloga razen rekonstruk- cije posameznih obratov. •m. Cinkarna je v preteklih letih zabeležila izredno lepe uspehe. Med indu- strijskimi podjetji se je uvrstila pri izvozu na prvo mesto, iz starega obrata se je razvila v sodoben industrijski kombinat, razvoj Cinkarne pa veliko obeta ... načrtnost pa ,jim je osnova. OBČINSKA SKUPŠČINA CELJE OBČINSKI KOMITE ZKS CELJE OBČINSKI ODBOR SZDL CELJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV CELJE OBČINSKI KOMITE ZMS CELJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET CELJE Vsem občanom občine Celje čestitamo za občinski praznik 20. julij ita 28 - 19- julija te^nl^___-——--- CELJSKI TEDNIK Stran 5 Dopusti Poletje je Cas dopustov, dopusti prinašajo ve- . iko razvedrila, nepozabnih doživljajev, za delov- SjFGA človeka pa je dopust tudi obdobje pocitka priprav za novo letno delovno obdobje. dopusti [,4 so žal pogosto tudi povod za skrbi, nejevoljo iv vzrok za prece.isnje težave. ponekod kratko llALO ni možno koristiti dopustov v letnem CASU. Vo velja za vsa gradbena podjetja. podjetja grad- benega materiala in podobno — skratka ta pojav jr v gospodarstvu značilen za vse panoge, kjer JmA proizvodnja sezonski značaj. se OSTREjSi pa je ta problem v kmetijstvu. tu pac praktično ni moz- vo misliti na dopuste v poletnih mesecih. ' a tudi v industriji nastopajo z letnim obdob- jem precejšnje težave. podjetja namreč stremijo 2* tem, da (bi skozi vse leto dosegala enakomeren tempo proizvodnje brez VECJIH NIHANJ. zaradi tega seveda skušajo CiMBOLJ razporediti dopuste na po- samezne mesece. zlasti lepe uspehe so kolektivi SA tem področju zabeležili v zadnjih letih — pred- VSEM lani in letos. pokazalo se je namreč, da se s pravilnim načrtovanjem dopustov dosežejo v pov- pbecju neprimerno boljši delovni in poslovni uspehl o tem vprašanju smo napravili malo anketo v posameznih podjetjih, ki nam je tudi pokazala, da se kolektivi vse bolj zavedajo kolikega pomena je pbavilna razporeditev dopustov skozi vse leto. DOPUSTI ne povzročajo upadanja proizvodnje Ob kratkem pomenku z novim di- jktorjem tovarne nogavic na Polzeli iv. Korenom in tehničnim vodjem ivarne tov. Rožnikom smo lahko motovili, da smotrno koriščenje do- iistov in prilagoditev strukture pro- vodnje izredno blagodejno vpliva i ravnomerno dinamiko proizved- le tudi v času. ko je največ dopu- ov v primerjavi s proizvodnjo po )sameznih mesecih, podobno in še godnejšo sliko pa dajejo letošnji sultati. Na Polzeli so ugotovili, da domala )iovica članov kolektiva koristi ugo- osti letovanja v počitniških domo- ih. Največ seveda v domu kolektiva Piranu. Nekaj pa tudi v drugih omovih oddiha. Jasno je seveda, da 6 bilo potrebno zaradi tega v let- ,icm obdobju prilagajati strukturo jTouvodnje, in sicer s prehodom na izdelke, kjer se padec števila delav- cev na delovnih mestih ne občuti ta- ko ostro. To so na Polzeli zelo dobro 'ešili, kajti dosegli so več kot zado- roljive rezultate. Lani in letos nam- tć beležijo isti uspeh. Kljub temu, la je bilo v poletnih mesecih več de- ovne sile na dopustih, je v tem ob- lobju ostala proizvodnja na istem »iyoju, lani v avgustu in letos v ju- liju pa celo beležijo delno povečanje »rolzvodnje. Ko smo jih vprašali, ka- '0 je to mogoče, so nam povedali, 'a je ta pojav posledica skupnega »rizadevanja kadrovskega in tehnić- 'ega sektorja. Razen tega pa je za njihov interni »roizvodni dinamični načrt značilna •redvsem zahteva po nenehni pora- bi proizvodnje i/, meseca v mesec. Tega se obratni delavski sveti na- tanko zavedajo, zaradi tega temelji- to pretehtajo svoj obratni načrt ko- riščenja dopustov. Seveda se pri tem v obratih pogosto najdejo pred te- žavno odločitvijo, kako bi zadostili potrebam in nalogam proizvodnje in hkrati upoštevali želje članov kolek- tiva. Več ali manj so ekonomske eno- te uveljavile pravilo, da dajejo pred- nost pri koriščenju dopustov v let- nem času zaposlenim materam. To pa zaradi tega, ker so šolski otroci ta čas na počitnicah. Na Polzeli pa so nam povedali, da pri njih zaradi velike odvisnosti od uvoza surovin nastopajo pogosto ne- predvidene težave. In pri tem jc vse- kakor potrebno pohvaliti člane ko- lektiva, so dejali, kajti v takih pri- merih so v ekonomskih enotah pri- pravljeni tudi izven planiranega ča- sa vzeti nekaj dni dopusta. Seveda, gre le za primere, ko nastanejo te- žave iz objektivnih vzrokov in brez vpliva kolektiva. V ekonomskih eno- tah pa tudi skrbijo, da člani kolek- tiva vsaj približno enakomerno ko- ristijo dopuste v letnem času, ko naj- več zaposlenih želi dopust. Zaradi tega v ekonomskih enotah primerja- jo čase dopusta tudi za pretekla leta. tako da tisti, ki lani niso letovali na morju in če imajo željo, da bi, lahko letos. tovarištvo je pogoj o koriščenju dopustov smo se po- ^varjali tudi z delavci. V večini frinierov so nam povedali, da se tanje v zadnjem cbdobju zelo iz- boljšuje, saj sami v obratih odločajo ^tem, kdo bo kdaj koristil dopust. ^ tem, je dejal Franc Pečnik, je j^ločilno tovarištvo in razumevanje, •"•^rat lahko gre eden na dopust v •kletnem času. drugo leto^pa drugi. Tov. Antonija Korošec'je pove- da imajo mlajše delavke veliko ^zurnevanje za Ivoriščenje dopustov "^^er z otroki v letnem času. Tako ^ tudi v Preboldu in v Juteksu, to- v tekstilnih tovarnah, kjer- je '*iveč zaposlenih žena. *^si pa so poudarili, da je izredno Izraslo zanimanje za koriščenje let- ^■^ dopustov, odkar imajo podjetja ' ^Je lastne domove oddiha, kjer je ^'*>vanje cenej.še in med prijatelji m • ^Hci tudi zanimivejše. Hkrati si . ^1 Rpudarili, da ibo potrebno še Paskrbeti za nemoteno oroiz- kajti rb sistemu delitve .^^onih dohodkov po uspehu kolek- Mh ^^^^ gotovo to eden od res- j P^'oblemov. Od petih anketiranih ^ '»vcev nam ie eden ni povezal tj^v^ proizvodnje z načrtovanjem ^^ščenja dopustov. Ostali štirje pa menili, da morajo dopusti biti planirani, da ne vplivajo na ijJl^^^nje osebnih dohodkov zaradi l^^^nja proizvodnje. Kazalo pa bi )^j^^j^P<>daljšati sezono v domovih Deljeni dopusti-želja zaposlenih V Šentjurju smo se srečali prav tako z nenavadno inačico. Ce je ko- riščenje dopustov drugje zaradi želja članov kolektiva, da bi dopust imeli v letnem času. precejšnja težava za- radi urejanja in prilagajanja proiz- vodnje tem upravičenim željam za- poslenih, v Alposu tega problema ne občutijo tako ostro. To je še toliko bolj pomembno, ker je tovarna aluminijastih izdelkov v Šentjurju spričo svoje proizvodnje deloma tudi podjetje s sezonskim značajem. In sicer, na žalost, so nam povedali ipredvsem zaradi zakasnelih naročil razndh gostinskih podjetij, ki pa hočejo imeti naročene izdelke ta- koj in to navadno prav v tem letnem času. Ob tem bi pomislili, da bo zaradi tega pri njih ob planiranju in ko- riščenju dopustov še več težav. Ven- dar ni tako, predvsem zaradi dveh poglavitnih činiteljev. Obstaja pa še drug >->-regulator«, ki je sicer za proizvodnjo negativen a se tu pKjkaže kot ugoden. V Alposu je precejšen odstotek zaposlenih, ki imajo doma zemljo. Čeprav ta pojav vpliva do neke meje na proizvodnost, pa hkrati tudi zmanjšuje želje po do- pustih v letnem času. Delavci, ki imajo p>osestva ali živino na posest- vih sorodnikov, namreč najraje vza- mejo letni dopust v spomladanskih ali jesenskih dneh, torej v konicah kmetijske proizvodnje. V Alpo«u «=0 nam povedali, da je to trenutna rešitev, ki pa vsekakor v bistvu ni najbolj ugodna. Kajti gotovo je, da ti delavci porabijo do- pust za kmečka dela, namesto da bi se v času dopusta odpočili. Naša mala anketa je pokazala vsekakor veliko raznolikost pri načrtovanju in koriščenju do- pustov v posameznih kolektivih. Toda v vseh primerih, ki smo jih obdelali, smo lahko zasledili dA'a enotna momenta, ki vpliva- ta na razporeditev dopustov po- saimeznim članom kolektivov. V kolektivih upoštevajo posamez- ne proizvodne naloge, hkrati pa tudi želje posameznih članov kolektiva. Pogosto obeh mo- mentov ni možno vskladiti. Z delitvami časa dopustov pa v večini primerov vsaj delno za- dovoljijo obe poglavitni zahtevi. Istočasno smo lahko opazili, da je velika večina kolektiva prepustila podrobno določanje časa dopustov delavcev ekonom- skim enotam ali obratnim de- lavskim svetom. S tem so od- stranjene pogoste napake, ki so bile še pred kratkim značilno zaradi centralističnega odreja- nja dopustov in predvsem zna- čilne po birokratskih razdelit- vah. Zlasti lepe uspehe so na tem področju zabeležili v več.Tih kolektivih, kjer je prej brez so- delovanja ekonomskih enot b-' > še največ težav. To pa je hkrati dokaz, kako samoupravljale! v osnovnih eno- tah posameznih podjetij, v ob- ratih pravilno vrednoti.io tesno povezavo med proizvodnjo — pravicami in dolžnostmi proiz- vajalcev. Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša ljubljena žena, mama, stara mama in tašča MARIJA ZAKRAJSEK Pogreb pokojne bo v soboto, dne 20. 7. ob 17. uri na mestnem pokopališču v Celju. ZakrajŠkovi, Cesnikovi Dijaki izpolnjujejo vrzeli Kjt p-vsod, so letos tudi v tekstil- ni tovarni Prebold temeljito obrav- navali pereče vprašanje pravilnega planiranja in koriščenja dopustov. Pri tem so se letos srečali z večim: zelc zahtevnimi nalogami. Spričo po- trebe po delitvi izdelkov za letno, je- sensko in zimsko sezono, je bilo po- trebni temu prilagoditi tudi notranji ■operativni plan proizvodnje, ki vse- kakor ni enak dvanajstinam letnega plana po mesecih. Zaradi zahtev te- ga, je morala tovarna prav v prvih meseca in vse tja do konca junija močno pospešiti proizvodnjo. V tem času so dosegli tudi izredne rezultate, saj so polletni proizvodni načrt pre- segli za preko 30 odstotkov. Seveda je razumljivo, da so spričo tega ekonomske enote, ki so pri njih p^risitiojne . za d^ločeyajp,je tennJajsSlfie. razporeditve dopustov delavcev, upo- števale te naloge podjetja. Zaradi te- ga so tudi dobršen del dopustov pla- nirali za letno obdobje, ko je opera- ti\'ni plan najnižji.' Da bi lahko v tem obdobju omo- gočili čim bolj intenzivno korišče- nje letnih dopustov, so v tem xasu zaposlili tudi na strokovno nezahtev- na in manj težka dela večje število dijakov in študentov, ki si razen te- ga, da pomagajo zamašiti nekatere vrzeli, tudi prislužijo nekaj denarja za naslednje šolsko leto. To prakso so uvedli že lansko leto in so zabe- ležili lepe uspehe. V Topru SISTEM KOLEKTIVNIH' DOPUSTOV ; V celjski tovarni perila Toper so vpeljali vsekakor najbolj zanimiv sistem koriščenja letnih dopustov članov kolektiva. Se pred štirimi leti, ko so v tej tekstilni tovarni uredili proizvodnjo na tekočem traku in specializacijo zaposlenih na posa- meznih delih na trakovni proizvod- nji, so temeljito proučevali možno- sti, kako bi rešili najbolj zadovolji- vo sistem koriščenja letnih dopustov. Ugotovili so namreč, da pri koriš- čenju dopustov članov kolektiva lo- čeno nastajajo v proizvodnji hude motnje. Tekoči trak zahteva tekočo proizvodnjo v vseh medfazah pro- izvodnje. Čeravno so tedaj skušali izpade zaradi dopustov nadomestiti s prestavljanjem delavk z enega na drugo delovno mesto, niso zabeležili znatnejših usE>ehov, in sicer pred- vsem zaradi tega, ker je storilnost hitro upadala (delavke na novih de- lovnih mestih niso bile tako vešče), upadala je s tem tudi proizvodnja in nazadnje oškodovani so bili tudi čla- ni Icolektiva, ki so zaradi manjših dosežkov normativov utrpeli tudi iz- gubo pri osebnih dohodkih. Zaradi teh vzrokov so se pri Topru odločili za kolektivni dopust. V pre- teklih letih so najprej poizkusili do- pust v dveh izmenah, tako da je ena izmena tekočega traku ostala doma. Ugotovili so pri tem velike predno- sti, ki so ugodno vplivale na proiz- vodnjo, proizvodnost in tudi na for-^ miranje dohodka, s tem pa tudi na osebne dohodke zaposlenih delavk. Upadanje storilnosti v novem siste- mu kljub temu, da je to več ali manj reden pojav letnega obdobja, pri njih niso zabeležili. Letos pa so se celo odločili za ko- lektivni dopust vsega kolektiva. V tem času pa bodo opravili vse po- trebne preglede in CMjpravila strojnih naprav, remontna skupina bo tako nemoteno opravila svoje delo, odpad- li.'pa bodo večji remonti med pro- izvodnji), kar je še pKJsebna prednost. A tudi med člani kolektiva je ve- liko odobravanje za ta sistem koriš- čenja letnih dopustov. Razen tega, da ni posebnih težav zaradi prestav- ljanja delavk na dela, ki jih ne ob- vladajo dobro, menijo zlasti mlajše tovarišice, da je to zelo dober sistem. Saj tako odpadejo prepiri in negodo- vanja zaradi planiranih dopustov v izvensezonskem času. Sodijo, da je v njihovem primeru sistem kolektiv- nega dopusta najidealnejša rešitev. EKONOMSKE ENOTE ODLOUjO o problemih planiranja in koriščenja dopustov smo vprašali nied drugimi tudi vodjo kadrovske službe v štorski železarni. Tovariš Rajko Markovič je takole pojasnil glavne značilnosti planiranja dopustov pri njih: Vsekakor je planiranje in korišče- nje dopustov zaposlenih delavcev ze- lo pomembna zadeva. Zlasti pa v zadnjem času, ko je v ospredje po- stavljene naloge, da bi dinamika pro- izvodnje bila čimbolj ravnomerna. Vsekakor obstaja več poti. da se to doseže. Več načinov smotrnega pla- niranja je. ki jih lahko posamezna podjetja uveljavijo, pač odvisno od specifičnih proiblemov in nalog posa- meznih kolektivov. Tu ima izrazito velik pomen na primer sezonski zna- čaj dela, nadalje notranji operativni načrt proizvodnje vsakega posamez- nega koleiktiva. obveznosti do izvoza, do rokov dobave in podobno. Pri nas smo terminsko razdelitev dopustov za posamezne delavce pre- pustili ekonomskim enotam, kar se mi zdi zelo pomembno, saj tako sami presojajo potrebe z ozirom na pro- izvodne naloge. Vendar pa je osnov- na poanta na tem. da izdelajo uprav- ni organi okvirni plan koriščenja do- pustov, ki ga potem ekonomske eno- te podrobno obdelajo. Podobne siste- me imajo tudi v nekaterih drugih večjih kolektivih. Vendar se mi zdi potrebno pouda- riti, da je težišče dela na pravočas- nosti pri planiranju. Iz izkušenj nam- reč vemo, da so zakasnitve pri tem lahko usodne in ustvarjajo tudi hu- de vrzeli ter seveda s tem tudi znat- ne izgube. Zat':^ pri nas izdelamo na- črt o koriščenju dopustov že v de- cembru za naslednje leto, tako da lahko ekonomske enote terminsko razdele dopuste posameznim delav- cem začenši od januarja. S tem seve- drt lahko dosežemo znatnejšo dina- miko proizvodnje. Vsako nenačrtno koriščenje dopustov se namreč zelo hitro pozna na proizvodnih uspehih, improvizacije pa tudi na nihanju proizvodnosti. Izrednega pomena je pa tudi moč- na zainteresiranost ekonomskih enot za pravilno razdelitev dopustov. Vse- kakor ekonomske enote in obratni de- lavski sveti pri razpravah o razdelit- vi dopu^v lahko objektivno preso- jajo posamezne primere, lahko upo- števajo želje in nujne potrebe čla- nov kolektiva, hkrati pa tudi bolj smotrno kombinirajo dopuste delav- cem na delovnih mestih posameznih faz dela. Interes ekonomske enote je spričo sistema delitve osebnih do- hodkov — s tem seveda vsakega po- sameznega delavca — da je proiz- vodnja organizirana brez zastojev. Zato tudi lahko mimo rečemo, da je prenos kompetenc pri planiranju do- pustov na ekonomske enote izredno pomemben prisi>evek v prizadevanju za uveljavljanje samoupravnih pra- vic. Razen tega pa smo s tem nači- nom docela odpravili pojave nenačrt- nega kopičenja dopustov v posamez- nih obdobjih, kar seveda jzredno ugodno vpliva na dinamiko prodz- vodnje. i stran 6^ CELJSKI TEDNIK Številka 28 — 19. julija 1963 SPOMINSKI UTRINKI O upornem Celju že v predaprilski Jugoslaviji je bilo Celje kot razmeroma razvit industrijski kraj znan po zelo močnem delavskem gibanju, ki so ga vodili komunisti, člani partije so bili pred vojno v Celju sicer malošte- vilni, toda izredno revolucionarni. Ko se je po letu 1931 začela Komu- nistična partija znova krepiti, ko so na vodilne položaje v organizaciji po domovini prišli mlajši, v borbah prekaljeni tovariši, se je tudi v Celju in okolici delo Partije okrepilo in zelo veliko značajnih uspe- hov ter zmag. Poleti teta 1935 je bil v Celju ZLET SVOBOD, takrat ena največjih delavskih manifestacij v Sloveniji sploh. Na zletu, prirejen je bil na nogometnem igrišču »Glaziji«, je govoril takratni tajnik zveze ko\n- narjev, pozneje komandant Glavnega štaba NOV in POS FRANC LE- SKOŠEK-LUKA. V naslednjih letih so komunisti iz Celja sodelovali in organizirali vrsto partijskih konferenc, zborovanj in sestankov. V samem Celju pa je bila ena takih konferenc ob novem letu 1939, in sicer v JOŠTOVEM MLINU v Medlogu. To je bila državna konferenca, katere se je udele-. Žil tudi sekretar CK KPJ tovariš JOSIP BROZ-TITO. Leta 1941, ko so Nemci zasedli Celje, so se komunisti umaknili v ilegalo in pripravljali oborožen upor. 1. junija 1941 leta je bil v stano- vanju CIRILA DEBELJAKA na Ljubljanski cesti USTANOVNI ŠESTA- \ NEK MESTNEGA ODBORA OSVOBODILNE FRONTE. Komunisti — ilegalci, ki so po okupaciji Celja zbirali orožje in se i pripravljali za oborožen spopad z nemško soldatesko, so v dneh okoli^ 20. julija 1941 ustanovili CELJSKO ČETO. Ilegalna oborožena skupina ] prvih celjskih borcev je bila zbrana že poprej, toda kot preživeli borci ugotavljajo, SO 20. JU LIJ A PRISEGLI BREZKOMPROMISEN BOJ z oku- patorjem in za osvoboditev ljudstva izpod fašističnih trinogov. Ta dan so si občani celjske občine izbrali za svoj praznik. Prvi komandir čete je bil FRANJO VRUNČ, ko je ta padel pa PETER STANTE. Celjska četa se je nahajala v vzhodnem območju celjske okolice, kjer je bila večkrat izdana. Nekaj tednov po ustanovitvi je v usodnem boju v mlinu pod Brezami bila četa razbita. Njeni preživeli borci so se vključili v druge enoh, nekatere pa je okupator zajel, pobil in interniral. V celjskem Starem piskru so Nemci ustrelili PRVO SKUPINO TAL- CEV 4. SEPTEMBRA 1941. Od takrat pa do konca vojne je pred zido- vi piskra omahnilo v smrt nad 700 talcev iz Celja in okolice. Teror ni zmanjšal uporniškega duha zavednih ljudi. V Celju je bilo okoli 20 javk, ilegalnih tehnik, skrivališč in skladišč. Težišče osvobodilnega boja je bilo po letu 1941 preneseno na po- deželje. Iz malih skupinic so nastali bataljoni, odredi, pozneje brigade. SEPTEMBRA 1943 JE BILA USTANOVLJENA BRIGADA »SLAVKA ŠLANDRA«, ki so jo sestavljali borci z našega področja. Februarja 1944 je na področje celjskega okraja prišla LEGENDARNA XIV. DIVI- ZIJA, ki se je pri štorah prebila po ozemlju celjske občine s Kozjan- skega proti Paškemu Kozjaku, Pohorju in Zgornji Savinjski dolini. V tem času so Nemci imeli nad Celjem samo še formalno politično oblast. Partizani so bili v najbližjih zaselkih okoli Celja. DECEMBRA 1944 JE DRZNA SKUPINA PARTIZANOV vdrla v Stari pisker in osvo- bodila okoli 300 političnih zapornikov. Z grozovitim zločinom na Frankolovem pred zoro svobode se je zaokrožil krog nečloveškega divjanja fašizma. l3. MA A 1945 i i } o štiri etni b, rbi " trt: jenju Celje bilo spet svo- bodno. Kri junakov je rodila obilen sad. K članku »ŠE BESEDO O miHMARSTVU« Tovariš urednik! v številki 2?. z dne 12. ?. 1965 ja Celjski tednik objavil članek Alojz Agreža z na- slovom »ŠE BESEDA O DIMNIKARSTVU«. Ker pisec tega članku navaja nekatere stvari, ki so netočne smatra podjetje »DIM- NIKARSTVO« CELJE, da obrazloži netočne in nejasne zadeve, ki jih navaja pisec. Res je, da so se v letu i96> podražile dimnikar- ske storitve in sicer na podlagi Odloka OBLO z dne 29. 1. 1963, ki je objavljen v Uradnem vestniku OLO Celje z dne 16. fe- bruarja IM? št. 4. Pisec navaja, da je pla- čeval dimnikarske storitve zasebnemu dim- nikarju ceneje kot kasneje ko se je formi- ralo dimnikarsko podjetje »Dimniarsivo« Dejstvo je, da se je ob formiranju podjet- ja »Dimnikarstvo« Celje, v katerega so se prostovoljno vključili vsi zasebni dim.nikar- ji na območju naše komune, kasneje celo okraju, pokazalo, da s takiimi cenami kot so opravljali usluge posamezni zasebniki, po- djetje ne more kvalitetno in redno izvrše- vati svoje dejavnosti. Zato je podjetje pred- lagalo ljudskemu odboru predlog za povi- šane cen dimnikarskih uslug. Na podlagi predloga Dimnikarskega podjetja Celje je OBLO Celje na svoji sej.i imenoval posebno komisijo, ki je imela nalogo pregledati po- slovanje in upravičenost predloga dimnii- karskega podjetja. Na podlagi ugotovitve ko- misije je bil sprejet že omenjeni odlok OBLO o povišanju cen dimnikarskih uslug. Prav zaradi tega podjetje ne vidi upra- vičenega razloga za razburjanje tovariša ARNE2 Alojza. O vprašanju združevanju dimnikarskega podjetja z gradbenimi podjetji kot predla- ga pisec pa smatramo, da je to stvar, ki je v dani situaciji ne samo neizvedljiva tem- več celo nemogoča, saj je aibsurdno mišlje- nje pisca o izmenjavi dimnikarskih in grad- benih delavcev, kajti uredba točno določa, kakšne morajo biti kvalifikacije pri oprav- ljanju dimnikarskega dela. Prav gotovo pisec članka ».»>£ BESEDA O DIMNIKARSTVU prav malo ve o dimnikar- ski dejavnosti, ko trdi, da za čiščenje šte- dilnikov ni potrebna nobena posebna stro- kovnost. Ni odveč, da seznanimo pisca, da se morajo dimnikarski delavci v zimskem in letnem času spoprijemati s takimi vre- ntensikmil okoliščinami, k pgiroižajo njhpvo zdravstveno stanje in s tem v zvezi tudi opuščanje tega napornega, vendar nujno potrebnega poklica. Jasno pa je, da dimni- karji ne opravljajo samo čiščenja kurilnih uprav iu dimnovodnih naprav, temveč da skrbijo za prdventrvno požamo-varnoKtno službo. OTROK ZANETIL POŽAR V sredo, 10. julija, je na gospo- darskem poslopju Alojza Pirca iz Dr- novega izbruhnil požar. Kmalu nato se je požar razširil tudi na gospo- darsko poslopje Franca Božiča. Obe poslopji sta 'Pogoreli do tal, škode pa je za okrog dva milijona dinarjev. Požar je zanetil triletni sinek Alojza Pirca, ki se je na skednju igral z vžigalicami. Nevarna igra! Y IVEDELJO T I^EMPETRU TRAKTORSKO TEKMOVANJE Okrajni odbor društva traktori- stov bo v nedeljo, 28. julija pripra-' vil v Šempetru v Savinjski dolini veliko traktorsko tekmovanje, ki se bo začelo že ob sedmih zjutraj. To tekmovanje bo medobčinsko in bo nanj vsaka občina poslala svojo ekipo. Traktoristi bodo tekmovali v kvalitetnem oranju, v spretnost- ni vožnji in v teoretičnem znanju iz agrotehnike. In še ena novost: tekmovanja se bodo prvič udeležile tudi posavske občine. Upajmo, da vreme ne bo nagaja- lo. Ce pa bo slučajno deževalo^bo organizator tekmovanje preložil na naslednjo nedeljo. — a Razneslo je dva štedilnika V preteklem tednu sta se zgodili dve zanimivi nesreči. Obe sta se pri- petili v kuhinji, k sreči pa sta se končali brez težjih posledic. Prva nesreča se je dogodila v stanovanju Angele Praprotnik iz Celja. Eksplo- diral je plin in v kuhinji je razneslo štedilnik. Pri eksiploziji so popokale šipe, pa tudi Angela Praprotnik je bila laže p>oškodovana. To je bilo 12. junija. Štiri dni zatem je v stanovanju Jožeta Vancrla iz Brega pri Polzeli razneslo navaden štedilnik. Kasneje so ugotovili, da je Jože Vancerl kuril s koieninami dreves. V eni izmed njih je bil zaraščen detonator topov- ske granate, kd je v gozdu ostal ver- jetno še c^d vojnih časov. Seveda je prišlo do eksplozije, pri kateri pa k sreči ni bil nihče poškodovali. V Medlogu so odlikovali borce Nekaj dni pred Dnevom borca jo bila v prostorih ljudskega kopališča v Celju majhna svečanost. Ob tej priložnosti je član okrajnega odbora Združenja borcev tovariš Franc Tr- žan odlikoval devetnajst tovarišic in tovarišev, ki so sodelovali v borbi proti nemškemu okupatorju. Z or- denom za zasluge za narod s srebr- no zvezdo so bile odlikovane štiri tovarišice, z ordenom za hrabrost dva člana organizacije ZB, z meda- ljo za hrabrost dve tovarišici in en tovariš in z medaljo za zasluge za narod deset članov organizacije ZB na terenu Medloga. Med odlikovanci je torej izredno veliko žena, zato je bila slovesnost še bolj prijetna. PAZIMO NA DENARNICE Čeprav je bila preskrba celj. ske tržnice v preteklem tednu izredno solidna, pa vendarle za- čenjamo današnje tržno poro- čilo z nič kaj veselo novico. V zadnjih dneh so namreč iz ce- krov gospodinj izginile kar šti- ri denarnice. »Dajte, napišite, naj obisko- valci tržnice bolj pazijo na svoje denarnice«, me je napro- sil tržni inšpektor, tovariš Mur- ko. »To je prav gotovo žalosten rekord, ki ga nedvomno ne bi bilo, če bi gospodinje denarni- ce pokopale na dno torbice.« Torej — pazimo na denarni- ce, da ne bo kdo drug poskrbel zanje! Tržnica je bila v preteklem tednu zelo v redu preskrbljena. Skoraj ničesar ne primanjkuje — samo za perutnino ne veljc ta trditev. Te nikdar ni dovolj kakšni pet petelinčkov prav gotovo ne zadošča za tako šte vilne Celjane. Cene pa so bih kar solidne. Krompir so v to rek prodajali po 30 do 50 dinar jev, belo glavnato zelje po 3i do 40, ohrovt po 60 do 80, rde čo peso pa po 70 do 120 dinar jev kilogram. Solato smo lahke kupili že za 40 dinarjev, bile pa je tudi po osemdeset. V pre teklem tednu so na tržnico pri šle že prve pošiljke endivije, k jo prodajajo po 80 dinarje\ kilogram, špinača pa je po 20t do 250, fižol v stročju po 80 dc 120, kumare pa, ki jih je izred no veliko prodajajo po 50 dt 120 dinarjev kilogram. Prece se je pocenila tudi paprika, sa lahko kilogram kupimo že zt 150 dinarjev. Seveda to ni naj nižja cena, ki jo lahko ta pri delek doseže, zato upamo, di bo v prihodnjem tednu bolje Paradižnik so pripeljali iz Bos ne in Makedonije in ga proda jajo po 40 do 100 dinarjev k\ logram, hruške po 80 do 15C borovnice po 120 do 160, mah ne po 250, marelice po 150 di 180 dinarjev in breskve po 10\ do 200 dinarjev kilogram. Prav presenetljivo pa je, ko ko gre na tržnici v promet mit ko. Trgovsko podjetje »Mleko ga namreč proda kar 450 litro na dan, kar je neprimerno ve kot takrat, ko so ga prodajal zasebniki. Kaj pa jajčka? Prc da jajo jih po 30 do 32 dinarjev Prav gotovo bi lahko bila ct nejša?! —r a Prometna kronika Letošnje poletje je v pogledu prometnih nesreč izredno zahtevno. Samo v zadnjem mesecu je terjalo tri življenja. Poleg tega pa je v teh dneh močno naraslo tudi števi- lo lažjih prometnih nesreč. Ne mine dan, da se jih ne bi pripetilo vsaj nekaj. .Na ce- sti so nujbolj nedisciplinirani kolesarji. Ne pomagajo ne opozorila, ne prometne nesre- če — ninugi še vedno ne .s.poštujejo promet- nih predpisov. Tako se je tudi v torek, 9. julija, pripe- tila huda prometna nesreča, ki jo je zakri- vila kolesarka. Ob pol štirih popoldne je iz Vojnika proti Celju vozil osebni avtomobil, ki ga je opravljal Ivan Klink. Na drugem zavoju pri .škofji vasi je z desne strani pri- peljala na cesto kolesarka Ema Košin. Tr- čila je v avto. Udarec jo je zbil na prtljaž- nik, avto pa je takoj nato zaneslo v vogal hiše. Kolesarka in Angela Simič, ki je bila v avtomobilu, sta se huje poškodovali. Dan nato pa so celjske bolnišnice sporočili, da je Ema Košin podlegla težkim poškod- bam. ŠE ENA NEPREVIDNA KOLESARKA Dan nato se je pripetila še ena prometna nesreča, ki jo je zakrivila neprevidna ko- lesarka. Na Iludinji je zavijala v levo Vera Krošelj, ko ji je nasproti pripelial voznik osebnega avtomobila Zvone Gržan iz Celja. Kolesarka je trčil« vanj in se laže poškodo- vala. VINJEN MOTORIST V sredo, 10. julija je motorist Rudolf Kranjc pri viaduktu v Tremarjah podrl peš- ca Ivana Jurkoviča. Motorist je pripeljal pod viadukt s precejšnjo hitrostjo, zato ovinka ni mogel varno izpeljati. Zaneslo ga je v levo, Icjer je podrl pešca Ivana Jurkoviča. Na motorju se je vozila tudi Martina Dežnn. Vsi .trije so padli iii se poškodovali. Pro- metni organi so ugotovili, da je bil moto- rist vinjen, zato so mu tako odvzeli vozni.š- ko dovoljenje. PREVRNIL SE JE TOVORNJAK V četrtek, 11. julija, se je na križišču v Veliki vasi pri Krškem prevrnil tovornjak s prikolico, ki ga je vozil Živojin DJurškovič, Tovornjak se je prevrnil iz neznanega vzro- ka, škode pa je — vozil je namreč devet ton gradbenega materiala — za milijon 500 tisoč dinarjev. KOMBANJ V DREVO Isti dan se je na cesti Podbočje—Dobrova zaletel v drevo kombunj. Med vožnjo po klancu navzdol se mu je namreč snel j^ir- nien in kombanj je najprej zdrsnil v jarek, nato pa se zaletel v drevo. Škoda je precejš- nja, saj so uničene vse kosilne naprave. KOLESAR ZAKRIVIL NESREČO V soboto, l'J. julija se je ob šestih zve- čer na Teharski cesti v Celju pripetila pro- metna nesreča, ki jo je zakrivil kolesar Josip .Mihelič. Ne da bi nakazal spremembo smeri, je zavijal v levo, zato ga je avto- mobilist Karel Kraimer, ki je vozil za njim, podrl. Kolesar je bil laže poškodovan, na vozilu pa je za okrog 100 tisoč dinarjev škode. MOTORIST BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJE- NJA V nedeljo je v Crnoliei pri Šentjurju pri- peljnl v ovinek i>opolnoma po levi strani motorist Ivan tsih. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno po desni pripeljal voznik osebnega avtomobila Justin Vajdič. Motorista se je sicer hotel izogniti, pa se mu to ni posrečilo. Trčila sta in motorist se je laže poškodoval. Škode iva vozilih je za *okrog liO tisoč dinarjev. Povejmo še to, da je bil motorist brez vozniškega izpita. MED VOŽNJO SI JE POPRAVLJAL OČALA V nedeljo, 14. avgusta se je v Bistrici ob Sotli dvakrat obrnil avtomobil, ki ga je vo- zil Dušan llarlander. Voznik si je med vož- njo popravil očala, medtem »a izgubil ob- last nad vozilom. Zdrsnil je v jarek in se dvakrat obrnil. Telesnih i>oškodb ni bilo, materialne škode pa je za okoli 250 tisoč di- narjev. SPOLZKA CESTA IN PREVELIKA HITROST V nedeljo se je pripetila v Zičah huda prometna nesreča. Ker je bila cesta spolz- ka in ker je vozil s preveliko hitrostjo, je trčil v zidano ograjo propusta voznik oseb- ne^i avtomobila Alojz Zavolavšek. V avto- mobilu so bili štirje sopotniki in pri ne- sreči so se vsi poškodovali. Na vozilu pa je škode za okrog 400 tiisoč dinarjev. ORI.SKALl SO ŠMARTNO IN R02N0 DO- LINO Člani aktiva Zveze borcev Tovarne teht- nic iz Celja so v počastitev praznika dneva borca obiskali partizanski kraj Šmartno v Rožni dolini. To pot je bil njihov obisk namenjen pred- vsem vdovam padlih borcev, zato so jih ob tej priložnosti tuđi obduj-ili s praktičnimi darili kuhinjsko tehtnico »Prima«. Ob tem prisrčnem srečanju so borci obu- jali spomine na težko štiriletno borbo, nek- dunji borec »Dominik«, pa je opisal akcijo izpraznitve Starega piskra. v kateri je bil udeležen tudi sam. V. P. KRONIKA NESREČ] štiriletna Marija Jošt iz Slivnice se je za- strupila s puntakanom. Branko Sorec iz Pe- trovč si je pri padcu s kolesom poškodoval nogo. Neža Senegačnik iz Celja si" je pri padcu zlomila ključnico. Jelico Bobek iz Zvodnega je pretepel mož in jo poškodo- val. Terezija Praprotnik iz Šempetra je padla z voza in dobila poškodbe po glavi. S kolesom je padel v Slatini pri Šmartnem Mirko Strahovnik. Emil Petek iz Sladke go- re je padel s češnje in si zlomil nogo. Mi- lan Sakoš se je v celjskem mestnem par- ku hotel obesiti, toda rešili so ga pravo- časno. S pokvarjeno hrano se je zastrupil Ciril Kramaršek iz Ivence. Ivan Orešnik iz Liboj si je pri padcu s kolesom poško- doval nogo. Angelo Jan&žič iz Ljubljane je na Frankolovem podrl kolesar. Zlomila si je nogo. Rozul/ija Blatnik iz Zagorja pri Lesičnem je padla pod kolesa vprežnega voza. Dobila je poškodbe na glavi. Dvanajst- letni Franc Dobnik iz Šepelj pri Vranskem se je s sekiro vsekal v nogo. Katerino Br- glez iz Brega je v Stanetovi ulici v Celju podrl kolesar. Utrpela je poškodbe na gla- vi. Dveletna Cvetica Slemenšek iz Zvodne- ga se je polila s ki&lino. Razpis sffpendif železarna Štore bo v perspektivi potrebovala nove strokovne so- delavce, zato razpisuje za šolsko leto 1963/64 naslednje štipendije: 7 za študij na fakulteti - odsek za metalurgijo 1 za študij na fakulteti - odsek za strojništvo 1 za študij na fakulteti - odsek za elektrotehniko 2 za študij na fakulteti - odsek za kemijo 1 zaštudij na fakulteti - odsek za fiziko 6 za študij na fakulteti - odsek za ekonomijo 5 za šutdij na Višji ekonomsko-komercialni šoli ' 1 za študij na Višji šoli za socialne delavce 12 za študij na TSŠ - odsek za metalurgijo 2 za študij na TSŠ - odsek za kemijo 6 za študij na Srednji ekonomski šoli 5 za kemolaborantsko šolo Kandidati naj vložijo prošnje za podelitev štipendije v Kadrov- skem sektorju Železarne Store do 31. 7. 1963. Prošnji je priložiti: — Kratek življenjepis — Prepis zadnjega šolskega spričevalla Prednost imajo študentje, ki so že vključeni v študij na na- vedenih šolah. - Ob enakih pogojih dmajo pri podeljevanju štipendij prednost otroci članov kolektiva Železaime in otroci borcev NOV ter žintev fašističnega nasilja. ^Si ^ 19. julija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 Avto-moto društvo Slavko Slander Celje RAZPISUJE Delovno mesto avtomehaničarja — šoferja C kategorije (inštruk- torja). Pogoj: K v — avtcmehaničar z najmanj tri letno prakso, ter poklicni šofer C kategorije z tri letno prakso v opravljanju motor- nih voizil v javnem prometu. Odslužen vojaški rok; starost 25 let. Razpis velja do 31. julija 1963. Prašnje pošljite na naslov — AMD »-Slander« Celje, Mi(klo«i- šičeva 2. Stanovanje ni zagotovljeno. Komisija za sklepanje delovnih razmerij Kolodvorske restavracije Celje razpisuje prosto delovno mesto računovodje podjetja Pogoji: višja strokovna izobrazba in petletna praksa ali srednja strokovna izobrazba in desetletna praksa. Nastop službe je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Interesenti za razpisano delovno mesto naj se zglase pismeno ali osebno v tajništvu Hotela »-Ceieia« Celje. SLU*2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA pri NARODNI BANKr SFRJ podružnica v Celju BO PRODALA NA JAVNI dra2bi tole rabljeno opremo: 54 pisalnih miz, 3 manipulativne mize, 10 mizic za pisalni stroj, 6 rolo omar, 3 navadne omare, 1 knjižno omaro, 38 stolov, 1 »Rex-« mizico, l»Rex« fotelj, 3 pulte 7 obešalnikov, 1 železno blagajno, 1 železno kartotečno blagajno, 5 blagajniških boksov, 16 m polivinil tekačev. Razprodaja se bo vršila v sredo 24. julija 1963 s pričetkom ob 8. uri v bivših prostorih Narodne baiike v Celju, Gubčeva ulica 2 — nasproti hotela »-Evropa«. Vsem občanom Celja iskrene čestitke za občinski praznik 20. julij Mesnine Celje Kolektiv KOVINOTEHNE veletrgovine s tehnično železnino in kovinskim blagom, čestita vsem občanom Celja za občinski praznik 20. julij KOMUNALNA BANKA CELJE sporoča, da z 1. avgustom 1963 sprejema hranilne viloge na 24 mesečni odpovedni rok ter jih obrestuje (po 6 V4 % letni obrestni meri. Vlagatelje, ki bodo v času od 1. 8. do 31. 10. tega leta vlo- žili v KOMUNALNI BANKI v Celju ali CELJSKI MESTNI HRANILNICI vsaj 50.000 dinarjev in znesek vezali na 24 me- sečni odpovedni rok imajo poleg visokih obrestni še možnost, da bodo izžrebani na dan 31. 10. 1963. Žreb bo določil 20 vlagateljem, ki bodo prejeli denarne nagrade v znesku po 10.000 dinarjev. Komisija Občinske skupščine Celje za volitve in imenovanja razpisuje mesto direhtorja Hotela CELEIA v Celja Pogoji: 1. visokokvallifici'ran gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih ali 2. diplomirani ekonomist z daljšo prakso na delovnih mestih v gostinstvu. Kandidati naj vlagajo kolkovane prošnje, opremljene z doku- mentacijo o strokovni izbrazbi, ždivljenjepisom z natančnim opisom dosedanjih delovnih mest, na Občinsko skupščino Celje do 10. av- gusta 1963. stran 8 CELJSKI TEDNIK Številka 28 — 19. julija OBJAVE IM OGLASI IZLETNIK ZAHTEVAJTE PROGRAME V NASI POŠLO. VALNICII Za vse inozemske idete., ki jih organi- zira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v naši poslovalnici. 14-dnevno potovanje z avionom, vlakom in v spalnem vagonu v ZSSR z ogledom BUDIMPEŠTE. KIJEVA. LENINGRADA in MOSKVE v mesecu septembru. Prijeve do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v Benetke in Trst v avgustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v Trst v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom v G raz v av- gustu. Prijave do 20. julija. 1-dnevni izlet z avtobusom na Koroško v avgustu. Prijave do 20. julija. S-dnevno potovanje z vlakom v Rim—Pom- peji—Capri—Napoli—Benetke—Trst v avgu- stu. Prijave do 1. avgusta in zu IL grupo do 20. septembra. 8-dnevno potovanje z avtobusom v Grčijo Atene—Delbi-Larissa-Solun. Prijavr do 1. avgusta. "-dnevno potovanje z vlakom v Koln na sejem »ANUGA«. Prijave do 15. avgusta. 7 dnevno potovanje z vlakom v London— Pariz—Miinchen. Prijave do 1. septembra Potovanje je v oktobru. 9-dnevno potovanje z vlakom v Turčijo in Bolgarijo z ogledom Carigrada in Sofije v oktobru. Prijave do 5. avgusta. 9-dnevni izlet z vlakom v Pariz—Nico— Monte Carlo—Benetke—Trst. Prijave do 15. septembra. 2-dnevni izlet na letafski piknik v Bovcu 21. in 22 julija. Prijave do 15. julija. 1-dnevni izlet na' »Flosarski bal« v Ljub- nem 4. avgusta. Prijave do 1. avgusta. Za delovne kolektive prirejamo izlete po domovini s posebnim popustom. Izletnik, turistična agencija, poslovalnica Celje, Titov trg 3. telefon št, 28-41. • KINO I KINO UMON 20. — 22. 7. 1963 »Pot v vesoljec jugoslov. barvni film 23. 7. — 27. 7. 1963 >Dom na gričku« ameriš- ki barvni film. KINO METROPOL 20 . 7. — 23 . 7. 11963 >Nezadržaniv angleški V V film 24. 7. — 27. 7. 1963 »Smrt prihaja iz vesolja« italijanski barvni Cs film LETNI KINO 20. 7. — 23. 7. 1963 »Ana iz Brookliua« itali- janski barvni Cs film 24. 7. — 25. 7. 1963 »Afera Nine B< francoski film 26 7. — 27. 7. 1%3 sNekutcri so pritekli« ameriški barvni Cs film »PARTIZAN« društvo za telesno vzgojo KI- NO ODSEK SEVNK A 20. 7. - 21. 7. 1963 Sedmo Sindbudovo po- tovanjem uni<.'ri;ški fiihn 27. 7. — 28, 7. 1963 Hudičev učenec< ame- ritki film i '\0 »SVOBODA« .ŠEMPETER V SAV. DO- LINI 20. in 21. iiiLija l%3 iPrrnccsu iz ( lcvu< f r«ii('.(>ski irar, ni (s film 22. julija -kozaru« dotuuči film 24. in 23 julija -.Novela o šahu« zali. nemški film • STANOVANJA L.NO uli dvosobno stanovanje v Celju išxeni. Za protiusiugo šivam. Naslov v uipru\ i Listu.- /AMIiNJA.M v Celju novo stancrvunje 42 m- .sestMJeč«! iz kuhinje, dnevne sobe in spal- nice 5 pritiikiinanii. za večje že rabljeno (hosofbno stanovanje, s pritiklinami prav lam. Naslov v upravi lista. -I f )VI A Jf.l! AI)K< ( KLJK: /anienjaiii sta- novanje s kopalnico in ostulilivi pritikii-' numi v Slove.njgradcii za enaiko > Celju. .Nuslov v upravi lista. SOliO v eeintni mesta odd^itii takoj trem Mshižben<('Mi. štn- nn(li)e poslati d.<) 2>. 7. 63 na upravo lista „„<1 >( AKINTIA'. \n,\I>A nanieščenka išče (^preMlljeno sobo v niesin aM l)ližiiii. Naslov v upra\i Usta. • SLUŽBE ^ OKOLICO Celja grem za gospodinjsko pomočnico. Polajžer Avguština, Bukovžlak '^4 Teliurje. \ AJIAC A I INOMEHANlCNt STROKL' s,prej- nieino. Lastnoročne ponu.SI\'GKR-'. Celje Tomši- čev iTfr 14, • PRODAM PRODVM (fobro ohranjeno motorno kolo 'Vi:sPAi. Ogled od 16. do tS. ure. Verder- ber Iffor. ( elje Mariborska 2 (OI.IBR!. radio aparat »Vesna ter fnto aparat »( erto«. \'se v dobrem stanju. Ograjšek Ivan. Šmartno \ Rožni dol. 29. MOTORNO KOLO JA\VA 230 ccm dobro ohranjen ugodno .prodam. Informacije Ža- lec 63. DVA okrogla pletilna stroja ugodno prodam, (elje Trg V. kongresa 10. PRODAM Fiat TOPOLINO tipa B. Naslov \ u,pravi listu. LPOKOJENC U aH upokojenki prodam sobo v novi hi'ši na znpiidnera delu mesta Celja. Ponudbe na upravo lista pod šifro -Kras- na lo. Naslov v upravi lista. KL PIM konja — malega ponija. Naslov po- slati na ime Kumer Ivan, Žalec 206. • RAZNO N\ MARIBORSKI csti sem 12. 7. izgubila ženski dežnik. Najditelja prosim, da pro- ti nagradi pusti naslov v upravi lista. .\A.S.L.\ sem žepno uro. Dobi se pri Gori- šek. Dobriša vas, Pr'trovče. ISCliM upokojenko za pomoč v gospodinj- stvu. Nudim stanovanje in hrano do smrti. Naslov v upravi lista. OPOZ.\RJA.M vsakogar, da nisem plačnica doli}ro\. kii jih it- delal moj mož MILAN JEZERNIK -.Čflllje, Pečovnik 41. Jelka Jezernik. V ZIDANŠKOVI ulici sem dne 13. 7. 1963 zvečer izgubila žensko zapestno uro »DAiR- W1L<. Poštenega najdiitelja prosim, naj jo proti nagradi vrne na naslov, ki ga dobi nu upravi lista. ZAMEiNJAM manjše posestvo ob glavni cesti, s približno enuikim. vsaj 12 km iz Dra- melj. Svetelka 7 — Dramlje. 38 LETNA tovarišica z malim posestvom že- li sebi in hčerkici poštenega očka in mo- ža ter dobrega gospodarja v ■starosti od "9 Dober gospodar«. SPREJMEM kmečko upokojefnko na hrano in stanovanje, ki bi čuvala dom iu krmi- lu svinjo. Kumer Ivan, Žalec 206. • TURIZEM CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA DOPUST V GORNJI SAVINJSKI DOLINI Celjska turistična zveza sporoča, da je v vseh krajih Gornje Savinjske doline: Sol- čava, Luče, Ujubno, Gornji grad in Mozirje še nekaj prostih mest. Cena pensiona od 930 do i'200 dinarjev, cene ležišč v privat- nih sobah pu so 250 do 350 dinarjev. Opo- zurjanio tudi na novo postojanko na (Vori Oljki ter na obnovljeno Celjsko kočo. Vse izletnike in turiste opozarjamo na tra- dicionalni Gornje Suvinjski turistični teden, ki bo, od 28. 7. do 4. 8. 1963. V vseh turistič- nih krajih bodo tuikrut številne kulturuo- zubavne prireditve, ki se bodo končale s Flo- sarskim baioui na Ljubnem dne 4. 8. 1963. IZLET NA FLOSARSKI BAL OU'pševaluo in turistično društvo Celje sporoča, da prireja dne 4. avgustu t. 1. uu Ltnbno izi.et, kjer bo tega dne vcUka turi- stična prireditev »FLOSARSKI B.VL«. Od- hod iz (olja ob 13. uri, pa\rutek ob 20 uri. CCnu za člane društva je 430 din za nečlane 330 (lin. I*riju>e sprejemu Turistični infor- macijski urad. Turistično olepševalno društvo Braslovče vabi na PRIREDITVE OB JEZERU V BRASLOVCAH 21.—22. julija Na sporedu v nedeljo plavalne tekme, koncert godbe na pihala iz Liboj, koncert moškega zbora na siJlavu, nastoip folklorne skupine iz Šempetra ter razsvetlitev jezera! V ponedeljek ođbo,ikarsko tekmo- vanje in šahovsko tekmovanje za nagrado jezera Braslovče. V teh dneh razstava cvetja v zadružnem domu. Ples v nedeljo in ponedeljek, dobre jest v ine in pijače. K prireditvam vljudno vabljeni! • OBJAVE PREBIVALCEM VELENJA IN OKOLICE Sporočamo, da smo v Velenju, Ša- leška 22 C, odprli moderno urejeno prodajalno alkoholnih in brezalko- holnih pijač. Prvovrstna dalmatinska in štajerska vina, laško pivo, likerji Maraska in sadni sokovi. Obiščite nas! »Dalmacija:Vino^< Split Skladišče Maribor • RAZPISI SPREJMEM takoj trg. vajenca za posloval- nico Lovec Celje Tomšičev trg 14. Pogoj usipešno dokončanu osemletka. Ponudbe poslati Lovec f elje Tomšičev trg 14. Kni'pvun skupnost Center — Celje razpisuje iMii^lrdnjn delovna mesta: 1. računovodje \ 2. mezdnega knjigovodje-blagajnika 3. saldakontista 4. skladiščnika 5. 2 kvalif. kleparja 6. 2 kvalif. vodovodna instalaterja 7. 4 kvalif. zidarje od katerih sta 2 lahko polkvalificirana 8. več pomožnih delavcev za pomoč kle- parjem, vodov, instalaterjem in zidar- jem. Pogoj: pod tč. 1 do 3 srednja strokovna šola z večletno prakso (posebej velja za ra- čunovodjo najmanj 5 letna praksa na tem vodilnem položaju), pod tč. 4: večletna Prak- sa ian poznavanje kovinske stroke, nižja srednja šola. Osetiui fl"hodki po dogovoru oz. pravilni- ku nsitanovei. Prošnje siprejema tajništvo. Trg svobode 10 Celje do 15. avgusta 1965. Nastop službe saldakontista takoj. Upravni odbor Tovarne lesne galanterije Rinis'ke Toplice razpisuje mes^to MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pošljite uipruvi Tovarne lesne galanterije, Rimske Toplice. 1. SREČANJE Z AFRIKO - v oktobru 15-dnevno potovanje z luksuzno ladjo Jud- ruu« po Sredozemlju od 20. oktobru do 3. novembra. 2. AŽURNA OBALA!- šestdnevno potova- nje v septembru. 3. TRST - BE.NFTKE — stalni dvodnevni izleti z avtobusi. Sprejemamo kolektivne in individualne prijave. 4. KOLEKTIVI! prirejamo eno i« več- dnevne izlete preko Plitvičkih jezer v Opa- tijo, nadalje preko Vršiča — Mangarta ter ostale po vaiši želji izbrane turistične' kraje naše domovine. Prijave sprejemu Kompas — Celje telefon 23-50. 3. 7-dnevno potovanje z letalom (v obe smeri) na Ohrid, (od 5. 9. do 12. 9. 63) Pri- jave in programi v poslovalnici Kompu'' — Celje. 6. 10-dnevno potovanje v Dubrovnik (av- tobus — avion)) Odhodi skupiji vsaik petek. Pri ceni aranžmana se u|>ošteva lahko tudi sindikalna objava K-15. Prijave in programi v poslovalnici Kompas — Celje. Za vse objavljene izlete vum po želji brezplačno dostavimo programe. Pred vsakim izletom obiščite turistično i>odjetje Kompas — Celje. Organiziramo kolektivna potovanja in izlete po Jugosla- vijj in v inozemstvo z modernimi tnristč- uinii avtobusi, z rednimi in posebnimi vla- ki, ludjuini obalne in rečne plovbe in po- sebnimi listali. Kompas — (elje posreduje prodajo vseh vrst vozovnic zu železniški, pomftrski in letalski promet. Kompas posre- duje v najkrajšem času nabavo potnih li- stov, vizumov ter menja tuja plačilna sred- stvu in sprejema depoziite. Kompas Celje tiaje brezplačno vse promet- ne in turistične informacije, produja razgled- nice zemljevide. spominke. f ilntelističnf znulilke itd. Pr<'d vsakim potovunjeni se |)0'opolna srednja šolj z znanjem stenografije. Zaželjena je najmanj triletna praksa m tem delovnem mestu. Plača po pravilniku o delitvi OD. Nastop službe po dogovoru Ponudbe poslati, najikasneje do 28. 7. 1963 upravi «-Eleigant« Celj« Komisija za delovna razmerja Keramične industrije Llboje RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: 1. pravnega »meiovatca 2, analitika dela J. vodfo slfiiariie 4. iehnika - fiemifia 5. obralfiega električar ja 6. zetezoslragarja 7. hlfačavniearia 8. vajenca - ključapničaria POGOJI: Pod točko 1 — pravna šola; 2., 3. in 4. srednja strokovna izo- brazba in smisel za organizacijo; 5., 6. in 7. ustrezna strokovna izo- brazba; 8. dokončana osemletka. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Rol^ za prijavo velja do zasedbe delovnih mest. RAZPISUJE prosta delovna mesta 1. I strojnega tehnika 2. I elektro tehnika 3. 6 kvalificirafiffi ključavničarjem 4. 2 delovni mesti v računovodstva 5. 2 mesli za vafenca strojna ključavničarja Pogoji: Pod 1. STS — strojni oddelek, odsluženi vojaški rok Pod 2. STS — elektro oddelek, odsluženi vojaški rok Pod 3. kvallificirani ključavničarji Pod 4. ESS — sprejemamo tudi začetnike Pod 5. dokončana osemletka, stanovanje v Celju ali bližnji okoHci Pismene ponudbe sprejemamo do zasedbe razpisanih mest. Na lančnejša pojasnila lahko dobijo interesenti v splošnem oddelki podjetja. RAZPIS ^DOPISNA SOLA LJUBLJANA, Parmova 39 (telefon 36-04! 32-Hl) razpisuje vpis v naslednje šolske oddelke: 1. L — in. letnik tehniške šole strojne, elektriške, lesno-indu strijske ali kemijske smeri 2. I. — IV. letnik ekonomske šole 3. dvoletna administrativna šola 4. strojepisni tc?čaj 5. jezikovni tečaj za nemški in italijanski jezik (v štirih stopnjah) ProspeM, prijavo in pojasnila dobite na šoU (prospekt 100 din) prav tako se obračajte za pojasnila glede vpisa na občinske odibon ZB NOV in sindikalne podružnice. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1963. I 28 - 19- julija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 9 Izobraževanje bliže dejanskim potrebam žalska delavska univerza je v štirih letih .svojega obstoja docela iči.. piičaktjvjnja, saj je številčno malone podvojila vse oblike de- 1>P''*'^^| medtem ko je v vsebinskem pogledu zaznamovala največje do- P^^*^, v ijrtiiudd od prvotnih bolj aii manj formalističnih do v zadnjem ^^^%edno konkretnejših izobraževalnih koncepcij. Poleg tega, da je da- ^**"camostojna ustaiova, praktično skoraj neodvisna od kakršnega ►►ra- fl** «;ania« od ►►zgoraj«, je pred kratkim dobila tudi nove prostore z učil- ^^fieiiaj več o njenem delu zlasti v zadnji izobraževalni sezoni nam je ^j,^ovoru posredoval njen upravnik LOJZE SELAN. predvsem, je rekel, smo lah-j z našli m delr^m v pretekli sezonil fld/?vcljni. Uspel- nam je utrdili Jri'žb^"^ politične in strokovne Izo- ^■jiževanje, pri tem pa smo tudi na stalih področjih dosegli solidne re- ^Itate. Število posameznih tečajev p2iroma seminarjev se je sicoraj po- .yojilo (na primer na področju druž- wgno političnega izobraževanja od 10 y letu 1959 na 24 v zadnji sezoni, ali strokovnem področju od 11 na 19), Značilno je, da je v istem času '^'več kot polovico padlo število ^edavanj na terenu i lahko sklepali, da je bilo j^g^e začetno delo pogosto za lase privlečeno, medtem ko smo v preda- vanjih v zadnji sezoni upoštevali predvsem težnje terena, zaradi česar je bil tudi odziv večji. 2alslolnoma zažiivel. Doslej so naba- vili 115 malih stolov, in ve«je število mizic, poleg tega pa ozkotračni kino- projektor, te dni pa bodo dokončno uredili notranjo opremo kluba. Tako bodo tudi najmlajši Velenjčani de- ležni primernih mladinskih filmov, ki so jih doslej pogrešali, obenem pa bo v tem prostoru znova zaživela lutkarska sekcija, ki je pred dvema letoma žela zelo lepe uspehe. Pohvale vredna pa je gesta kolek- tiva rudnika lignita Velenje, ki je težki finančni E)oložaj vzdrževanja kulturnega doma vsaj delno rešil z dotacijo 420.000 din. KI. Letne igre v Dobrni in nezanimanje z „vrha" f v dneh od 1. do 6. julija je bila Dobrna že tretjič zapored prizorišče letnih amaterskih iger. Priredilo jih je tamkajšnje prosvetno društvo ►»Kajuh«, namen pa je bil v prvi vrsti ta, da bi tako obiskovalci kakor sodelavci dobili vpogled v amatersko ustvarjalnost, in da bi hkrati Dobrna dobila v času »mrtve« sezone nekaj tistega kulturnega življenja, ki bi pritegnilo njene domače in tuje goste. Tako se je v tednu dni predstavilo občinstvu kar šest društev, med ka- terimi je bilo najštevilneje zastopano domače društvo — kar s tremi sek- djami — s pevsko, folklorno in dramsko sekcijo. Z dramskimi deli sVi nastopili prosvetni društvi iz $>ko!}e vasi in Štor. poleg tega pa so sodelovali še mešani pevski zbor France Prešeren- iz Celja, Svoboda iz Šempetra, Savinjski oktet, Na- rodni kvintet, folklorni ansambel ini narodni kvintet Štirje kovači iz Slo-^ venjega Gradca. \ Letne amaterske igre, ki so po za-i slug:! domačih organizatorjev solidno Uspele, so prikazale vso raznoliko ini široko dejavnost nnših amaterskih' društev, ob tem pa tudi vso tisto lju- bezen ustvar.jalc^v, ki na.tvečkrat ne najde niti materialno podpore niti kaltšnega drtisracnr^a priznanja. Ob tem vscitakor ni mogoče pre- jeti dejstva, da do zaključne' prire- ditve letnih ijrrr ni našel poti' v Do- brno niti en sam član upravnega od- l>ora občinskega sveta Svobod in, prosvetnih društev iz Celja! To dejstvo, ki gotovo govori o nekem določenem odnosu, prav gotovo po- stavlja v slabo luč tisti forum, ki je nemara prvi poklican, da se tudi drugače kakor preko statistik, ki'mu jih pošiljajo, seznanja z dejavnostjo svojih članov (se pravi društev)! Morda bi se dalo sicer za odsotnost najti kakšen tehten razlog, vendar je malo verjetno, da bi tak razlog veljal kar za vse člane. Ko potem na letnih konferencah vedno znova poročamo o upadanju amaterske dejavnosti, o nezatiimanju zanjo in tako dalje, morda pozablja- mo, da gre zasluga za to v določeni meri tudi nam samim. Ce namreč občinski Svet Svobod in prosvetnih društev (oziroma tisti, ki so bili v tem primeru morda vendarle zadol- ženi, da se prireditve udeležijo) kot najvišji predstavnik amaterske kul- turne dejavnosti v občini prvi ne po- kaže nekega zanimanja, je brez po- mena, da bi ga pokazal kdo drug. Pri tem pa prav gotovo ne gre zgolj za nekakšen formalizem, marveč v prvi vrsti vsaj za moralno spodbudo, ki jo nastopajočim damo, čc jim s svojo navzočnostjo pokažemo, da nam je njihovo delo in prizađeA'anje pri srcu! dhr PARADOKS Izobraževanje, ki si prizadeva biti Tcoristno, ima predvsem to slabo last- nost, da ni brezplačno. Ce bi bilo namreč brezplačno, bi še kar šlo, v tem smislu, da bi podjetja, ki sicer ne vidijo potrebe, vendarle poskr- bela, da bi se njihovi člani nekako izobraževali. Tako pa — je včasih zelo težko odšteti tiste tisočake za kakšen tečaj ali seminar, ker je (spet vča.sih) morda bolje, da nima- mo opraviti s preveč izobraževanja. Z drugimi besedami, čemu bi raz- metavali s stt-edstvi za izpopolnjeva- nje kadrov v različnih tečajih in se- minarjih, ko pa jih lahko razmetava- mo tudi brez tega (recimo na ta na- čin, da plačujemo v podjetju kakšno nepotrebno instruktorsko mesto ali kaj podobnega). Hvalevredno je, da so takšna sta- lišča v manjšini. Podjetja so v »glav- nem prav razumela, da je kvaliteta kadrov.skega sestava odločilna, da pa se da do kvalitete priti tudi z izo- braževanjem. Vendar so seveda še taka podjetja, ki menijo, da pri njih ni več kaj izobraževati. Recimo neka tovarna iz biižnje občine. Ko je nam- reč delavska univerza hotela ugoto- viti, če bi nemara lahko za člane njenega kolektiva priredila kakšen koristen seminar ali tečaj, so v to- varni kategorično rekli: "Kje pa! Sploh ni treba. Mi imamo namreč svoj lastni izobraževalni sistem, tako imenovane intenzivne metode«. »Prav.« je rekla delavska univer- za, »vi imate polno pravico do svo- jega iz^jibraževalnega sistema«. In tako je kasneje ob neki prilož- nosti prišel ta sistem na dan z in- tenzivnimi metodami vred. Bilo je presenetljivo: priredili so namreč eno .samo šrdo za življenje! oh VAJA DELA MOJSTRA Vaja dela mojstra — zato je mojster vse 'boljši. In če bi ta mojster znal zapeti recimo Pro- dajalko vijolic, bi lahko zapel: Vi. ki hodite tod mimo, malo va- te si kupite, si ušesa zamaši- te... Pa ni treba iti niti tam mimo. Zadostuje, da stanujete kje na ^Igem polju in Lmate takole ^ečer odprto okno: ušesa vam l^odo vedno znova »pobožali« 'sti toni ansambla in pevca iz neposredne bližine. V reperto- ^du ne bo nikoli nič novega, t^Pertoarja namreč ni treba spreminjati oziroma menjati, '^.^i" se tako menjajo gosti (razen tistah stalnih v svojih stanova- li jih)! Vsekakor bolje kakor učiti se novih napea^ov (od starih je ču- ^f>vita zlasti Mandolina, iki na f^ekaterih mestih dobesedno >^po- likne« in »pride na dan« v tre- nutku, ko človek že zadrema), "'i bilo nemara to, da bi naibaivili ^ Tiekaj omov šibkejše zvočni- Navsezadnje ne bi bilo niti ^labo, če bi malce razmislili o ^Prašanju, ali je sploh rentabil- nih posredovati muzako malone Polovici Celja kar — zastonj! oh Nekaj* pripomb k novim občinskim svetom v Velenju Pred časom so na zadnji seji ob- činske skupščine v Velenju sprejeli novo sestavo občinskih svetov, med katerimi pa so dosedanja sveta za kulturo in telesno kulturo črtali iz rednega sestava ter ju vključili v novi svet za društveno dejavnost. Le-ta ima v svojih vrstah kar U predstavnikov različnih društvenih dejavnosti. Tako je nenadoma dvo- je važnih področij, kot sta to te- lesna in duševna rekreacija, izgu- bilo množično predstavništvo za ne- posreden stik z občinsko skupščino. Nikakor ni namen, da bi razprav- ljali o večji ali manjši vrednosti te ali one društvene dejavnosti, ven- dar pa je gotovo zmotno mišljenje, češ, da je na področju kulture in te- lesne kulture storjeno že toliko, da samostojni sveti ne bi bili potrebni. Res je, da osnutek občinskega sta- tuta predvideva svet za društvene dejavnosti in ne omenja sveta za kulturo in telesno kiilturo posebej, toda osnutek še ni bil sprejet in bržčas ni v redu, da se takšna vpra- šanja rešujejo v preveč ozkih ok- virjih. Takšno reševanje nehote vodi iz »dežja pod kap«, kajti sklad za kul- turo in posebni »Kajuhov sklad«, ki so ga lani ustanovili, obstojata in bosta morala imeti svoje odbore in kdo je najbolj poklican, da o sredst- vih teh skladov razpravlja, če ne rav- no svet za kulturo. Kako pa bodo ta vprašanja rešljiva v okviru sveta za društvene dejavnosti, ki ima zaradi pestre sestave (Zveze Svobod in prosvetnih društev ter občinska zveza za telesno kulturo, strelska zveza, zveza gasilskih društev, zve- zo prijateljev mladine in občinski odbori ljudske tehnike. Rdečega kri- ža. Združenja borcev NOB ter So- cialistične zveze) preveč raznolike težnje, je pa vsekakor vprašaj. Ob normalnih prilikah bo lahko vsako društvo prišlo le enkrat let- no s svojimi problemi do veljave. To pa vsaj za tekoče in niti lahko rešljive probleme kulture in teles- ne kulture ne zadošča. No, to so Zgolj predpostavke. Nekateri člani, ki so sodelovali pri sestavljanju no- vih občinskih statutov, so mnenja, da naj bi namesto svetov v večji meri zaživele občinske z.vez.e ter poskrbele za tesnejše stike z občin- sko skupščino. Žal pa nam praksa Že od prej kaže, da občinske zveze spričo nštetih težav uspevajote spro- ti reševati koordinacijo med društ- vi ter usmerjati razvoj znotraj sa- mih društev. Nikakor pa niso kos širšim vtJrašanjem teh dveh bistve- no važnih področij. Nehote pa se vsiljuje misel, kako to, da z brisa- njem teh dveh svetov izključuje- mo širši krog občanov, da bi preko svetov uspešno vodili politiko ob- činske skupščine. Koroški maturantje v Celju v torek so prispeli v Celje matu- rantje celovške slovenske gimnazije. V imenu občinskega sveta za kulturo in prosveto jih je sprejela tovarišdca Matica Frece-Zorko. Prišli so preko Dravograda in so si na svojem izletu ogledali tudi Velenje. Kot goste občinske skupščine Celje jih je pozdravila podpredsednica Sla- va Faletič, ki jim je zaželela najpri- jetnejše počutje na njihovem matu- rantskem izletu po svoji domovini. Prijetno pa je presenetila ljube goste iz zamejstva Mohorjeva druž- ba, ki je pet maturantov celovške gimnazije, kateri so v svojih zrelost- nih nalogah obdelali in zagovarjali zgodovino Mohorjeve družbe, obda- rila z lepimi simboličnimi nagrada- mi. Prav tako pa je le-^ta poskrbela tudi za izbor književnih del, kot spo- min na obisk domovine. Za izredno topel in prisrčen spre- jem pa se je v imenu gostov zahvalil direktor celovške slovenske gimna- zije dr. Tišler. ki je med drugim de- jal, da je vsekakor odveč vsakršen Idkalni patriotizem, kajti, Slovenci smo vsi, tostran in onstran državne meje. Po sprejemu v foyerju celjskega gledališča so si gostje ogledali spo- menik NOB in Stari grad, kjer jim je o znamenitostih in kultuinni zgo- dovini Celja spregovorila tovarišica Milesna Moškon. K. LJUBIM, LJUBIŠ VSI ZALJUBLJENI. Kako never- jetno naključje, da sta se v Celju srečala dva filma z »izčrpno« ljube- zensko tematiko: Najbrž ju je poslal Celjanom sam Amor. Toda to niti ni važno. Pred reklamnimi okni sta se nam- reč srečala dva mlajša partnerja. Pa je rekel on: LJUBIM. LJUBIS. . .. in ona: VSI ZALJUBLJENI. Toliko ljubezni talko rekoč na kupu ju je očitno spravilo v zadrego, zato je rekla ona: — Bi si p>ogledala LJU- BIM. LJUBIŠ...?, a on: — Ali VSI ZALJUBLJENI? In sta sklenila: Ker jaz ljubim in ti ljubiš, bi bil« morda bolje, če bi videla, kako je, če smo vsi zaljubljeni. ŠOFERJI V LAŠKEM SO SLAVlU Laški šoferji so izredno svečano proslavili republiški praznik šoferjev. V izložba tr- Itovske;;« podjetja »Izbira« so priredili raz- stavo svoje dejavnosti. V gostišču »IIuin< pa so imeli proslavo, na kateri »o podelili najza«>lužnejšim šolerjemi 1 zlato in t sre- brnih značk ter 4 priznanja. Po proslavi so »i ^si udeleženri ogledali še film o re.vtno- proinetjii službi. K. REVIJA GODB V KAPELI V počastitev dneva vstaje bo v Kapelah pri Brežicah revija godb pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Brežice tovariša Milana Sepetavca. Revija bo v ne- deljo, sodelovale pa bodo mladinska godba iz Brežic, godba podjetja »Ce- luloza« iz Krškega, »Veseli van- drovčki« iz Bukovška, »Rozga« in domača gasilska godba na pihala, ki je prireditelj. Tako bodo v Obsotelju na prav svečan način proslavili ta pomemben praznik. D. V. stran lil CEEJSKI TEONIK Številka 28 — 19. julija Ko bi dan imel vsaj 34 ur! »Vse bi šLo, če bi dan imel vsaj 34 iir,*< se Je nasmehnila Tončka Jakše, medicinsika sestra v naselju »Brat- stva in enotnosti« v Šmarju, ko smo jo vprašali, kaiko je v brigadi. »Vča- sih je dan veliko prekratek, da bi lahko opravili vse tisto, kar bi bilo treba. Pa ne, da bi nas v to kdo silil, v'idimo, kaj je treba narediti in to nas ik delu priganja. Velikanska spodbuda je bil tudi velik uspeh, ki ga je naselje doživelo v prvi de- kadi. Prehodne zastave res nismo pračaikovali, pa si zdaj tembolj pri- zadevamo, da bi veliko priznanje upravičili.« Da, nekako tako je v naselju »Bratstva in enotnosti« v Šmarju pri Jelšah. Nad stosedemdeset brigadir- jev je za mesec dni sprejela stara šmarska šola in v velikih razredih so si uiredili spalnice. Zbrali so se iz treh toiratskih mest: iz Vinkovcev, Tuzle in Celja. Sami mladi ljudje so, večina dijaki in med njimi je precej deklet. Tako v naselju kot na cesti, ki jo gradijo, vlada prijetno razpolo- ženje. Tisti dan, ko smo jih obiskali je bil deževen in pust, pa je bilo v Šmarju vendarle veliko bolj. živahno kot pred tedni. Iz šole so odmevali veseli klioi brigadirjev — brigada iz Tuzle je bila namreč na vrsti za popoldansko delo, Celjani pa so mo- rali osttati doma zato, ker je v brigadi dobršen del brigadiirk, zanje pa delo v meglenem in hladnem vremenu ni najbolj priporočljivo — dobra dva kilometra iz Šmarja pa so brigadirji iz Viiikovcev že krepko mahali s krampi. Skoraj sami veliki, močni fantje, ki se niso ustrašili redkih dežnih kapelj. Med njimi so bili tudi tistd, ki so se po nekaj dneh dela uprli, češ, da je delo z lopatami zanje ;prelahko, da torej hočejo krampe in pa tako delo, da bodo lahko pokazali svoje moči. Po razmočeni, blatni cesti smo prišli do delovišča. Pozdravil nas je smeh brigadirjev, njihove živahne priix>mbe ter neenakomerni udarci orodja. Nasmejali s^io se z njimi vred in jih ipovprašali, kako jim je všeč Slovenija. Miloš Matijevič, ko- mandant brigade nam je prav od- krito povedal: »Zelo lepo je, čeprav smo si Slo- venijo diuigače predstavljali.« »Kaj pa delo?« " »O, z združenimi močmi bo že šlo.« Saj res — da je, v slogi moč se je pokazalo tudi pri brigadirjih v Smai-- ju. Dva dni pred koncem dekade je celjska brigada, ki je v naselju fi- zično najšibkejša, delala na izredno težkem odseku ce&te. Ko so mladi Tuzlanci in Vinkovčani videli, da njihovi celjski vrstniki ne bodo do- segli norme, so jim prostovoljno pri- skočili na pomoč. In uspeh ni izostal! »Včeraj p>a smo doživeli še eno presenečenje,« mi je veselo povedal Darko Bizjak, upravnik mladinskega naselja. »Na železniški postaji se je ustavil vlak in pustil za našo cesto dva vagona materiala. Bili smo pre- pričani, da bodo čez noč ostali polni, toda brigadirji iz Tuzle so dali po- budo, da bi vagone kar zvečer raz- tovorili. Precej temno je že bilo, ko so se zibrali na železniški postaji, toda vagona sta bila kljub temu prazna že v eni uri.« Stara šmarska šola je te dni močno spremenila svojo podobo. Eden ve- likih razredov je preurejen v jedil- nico, v majhni šolski kuhinji pa ko- maj zmorejo nasititi stosedemdeset mladih, krepkih ljudi. In prav tu smo se ustavili, v kuhinji: »Kako vam kaj gre?« smo bili ra- dovedni. »O, zdaj je že bolje,« je odgovorila prijazna žena srednjih let, vsa v belo oblečena. »Največ težav smo imeli zato, ker imajo naši brigadirji tako različne navade. Eni jedo močno za- činjeno hrano, Slovenci ne, nekateri kar naprej pijejo vodo, drugi bi radi več slaščic itd. No, zdaj pa smo se že navadili dirug drugega in presneto rada imam te brigadirje. Za briga- dirje iz Tuzle kuhamo posebej, hrano jim močneje začinimo in zabelimo in zdaj ni več nezadovoljstva. Dela imamo pa kar naprej, veste.« »Pa vam kdo od brigadirjev po- maga?« »Ja, Darinka nam pomaga,« je skoraj nežno povedala tovarišica Roza Lipnikova in pogUedala proti vitkemu dekletu, ki se je sukalo okrog velikega vedra. »Ce nje ne bi bilo, bi bilo težko!« »Res, Darinka?« Darinka se je nasmehnila, potem pa odgovorila: »Ko pa tako rada delam!« Tako je Darinka, ki je sicer dijakinja četr- Mladi gredo na delo. Posnetek iz Šmarja pri Jelšah tega razreda celjske gimnazije, zapi- sala tudi v eno izmed svojih črtic. Darinka si namreč večkrat utrga to- liko časa, da napiše kakšno pesmico ali pa v prozi izlije na papir svoja čustva. V nedeljo je dve taki njeni stvaritvi objavila tudi celjska radij- ska postaja. Ko smo odhajali iz stare šmarske šole, smo v kotu na hodniku zatekli skupino fantov in deklet, ki so se pripravljali na večerno »priredbu«. Morda bodo tudi na njej prebrali tiste lepe besede mlade Darinke Kra- čunove: »Pustite me, naj delam!... Delo me bo izgradilo!« -13 Maša želja: da bi čim vee naredili... OBISK PRI CELJSKIH BRIGADIRJIH V RAVNAH V Ravnah na Koroškem g^radi roladina iz Celja športni stadion. Obisikali smo jih v soboto zgodaj popoildam v šoli^ kjer so nastanjeni. Skoraj vsi so še počivali po napornem dnevu, nekaj korenjakov pa se je kopalo na bazenu. Ta dan je bil precej naporen za brigadirje, saj so začeli delati že ob štirih zjuitraj. Tako so pridobiili čas za oigled že- lezarne, iki so jo obiskali tega dne dopoldan. Vodstvo brigade je bilo kmalu abrano in pogovor je hitro stekel o delu in življenju brigadirjev, ki sestavljajo drugo celjsko Ibrigado ».Dušana Finžgarja«. Na mali »ti- skovni konferenci« so sodelovali: upravnik brigade Niko Zimšek, predsednik brigadnega sveta Franc Smolič, talin ion i vodja Gorazd Mrevlje, vsi dijaki tretjega letnika celjske gimnazije, in referent za delovišče Edvard Kovač, mladinec iz Žične, ki mu brigadirji pravijo tudi traser. # — Od kod je mladina, ki se- stavlja brigado? — Največ mladincev in mladink je dijakov iz .prvega in itretjega letnika celj-ske gimnazije, nekaj jih je tudi iz celjske medicinske šole in iz proizvodnje. Povprečna starost brigadirjev je 16 do 17 let. 10 jih je bilo že v delovnih brigadEh, vseh skupaj pa nas je 5*5. ^ — In kako vam gre delo od rok? — Z delovnimi uspehi smo kar zadovoltni. Dekleta in fantje so se Brigadirji, ki so sodelovali v pomenku kmalu uživeli in navadili na delo. Prve dni je bilo nekaj prehladov zaradi spremembe klime, ki je iu med hribi bolj ostra kot v Celjiu. Pri delu nam rado fponagaja vre- me, isaj je nekaj dni deževalo. 9 — Kaj pravzaprav delate? — iNaloga naše brigade je, da do konca meseca končamo zaključna zemeljska dela za športni stadion. Stadion l>o imel nogometno igriišče in vse atletske najirave s stezami. Služil ho železarni, ki je investitor, in seveda vsem potrebam ioga in- dustrij sikega kraja. # — Je delo naporno? — Niti ne preveč. Za nekatere je bilo lUajteže vstajati tako zgodaj. Zdaj so se že privadili. Na delo- viišču pa ni prehudo. Brigada je raz- deljena v dve četi. Dovoz, sejanje in nasipavanje humusa. To je vse. # — Ali zasluži kdo med briga- dirji posebno pohvalo? — V glavnem so vsi pridni in si enako prizadevajo, da čim več na- redijo. Tudi tovariši iz okrajnega mladinskega komiteja, ki so nas obiskali, so zadovoljni z naš.im de- lom. # — Torej so tudi uspehi pri de- lu temu primerni? — Doslej smo plan celo nekaj presegli. Brigada ima nalogo posi- pati pros'tor stadiona na površini okoli 10.000 n3(2. Doslej so brigadirji posipali že nekaj čez 5.000m^. Ce nam bo vreme .dobro služilo, raču- namo, da bomo svojo obveznost iz- vršili že nekaj dni pred rokom. # — Kako pa družabno življenje brigadirjev? — Vsaik popoldan je namenjen te- min. Prav gotovo se nobeden ne dol- gočasi, saj je družabno življenje zelo pe's^tro. Razna športna srečanja v brigadi in z m.ladinci iz Raven so na .dnevnem redu, trikrat na teden kopanje na bazenu, vsak večer ples,; tu in tam skupen obis.k kinopred- stav, predavanja litd. 0 — In vaša posebna želja? — Da bi čim več naredili in delo z uspehom čim prej dokončali. Ta- ko računamo, da nam bo ostalo ne- kaj čistega denarja za skupni izlet na morje po končanem delu. -ma- ŠPORT MED BRIGADIRJI Celj.'ika mladinska delovna brigada »Du- šana Finžgarja«, ki dela na Ravnah na Ko- roškem, je imela že nekaj zanimivih šport- nih tekmovanj. V nogometu so celjski briga- dirji izgubili srečanje z domačim Fužinar- jem 1:2. Na plavalnih tekmah pa je briga- dir Bruno Toplak zasedel na 100 m prosto ter 50 m hrbtno prvi, na 50 m metuljček pa drugo mesto. Odbojko «o igrali s člani ravemskega ob- činskega komiteja Zveze a^ladine in izgubili s tesnim rezultatom 3:2. Zato pa so zmagali v lokometni tekmi s 13:12. J. P. Upravnika celjske in zrenjaninske mladinske delovne brigade v B ob Savinji: Tone Vrabl (na levi) ter Tomo Janković Veliki pn|atel|i Pravkar so končali z delom, ko smo prišli na delovišče, v gramoz- nico, kjer so tudi kopali gramoz in ga nalagali na vozila... Bili so dob- re volje. In ko so se umili, se je zdelo, da je izginila tudi utrujenost. Ostali so pa žulji; na nekaterih ro- kah večji in bolj pekoči, kot na dru- gih. — A^fl danes je že šlo, se je po- hvalila črnooka brigadirka iz Zre- nJanina ter se zasmejala. Danes sem metala že polno lopato... Ce bi jo videl nekje drugje, bi ne mo- gel verjeti, da zna metati tudi pol- no lopato težkega kamenja. Tu pa v brigadi, se človek vsega nauči, vsemu privadi, tudi težkemu fizič- nemu delu, da sprva bolijo hrbti in segajo roke čez kolena. Toda, ta- ko je samo prve dni, potem pa se tudi nežne roke ne ustrašijo lopat in krampov... — Danes smo bržkone dosegli re- kord, se je pohvalil mladi brigadir; In če bi vozila prihajala bolj točno, bolj pogosto, bi poslali na cesto še več kamenja... To je bilo prvo srečanje s člani mladinske delovne brigade »Bora Mikin« iz Zrenjanina, ki dela na cesti proti Logarski dolini in so sku- paj s člani celjske mladinske delov- ne brigade »Dušana Finžgarja« ure- dili v Rečici ob Savinji mladinsko naselje »Karla Destovnika-Kajuha«. Potem so šli v zbor, poslušali zadnja navodila ter z zastavo na če- lu in pesmijo na ustih odkorakali v naselje... Mi pa smo ostali in gledali za njimi. Lep je bil pogled, ne samo zaradi okolja, temveč ve- liko bolj zaradi teh mladih ljudi, ki so prišli od tako daleč, da bi po- magali svojim slovenskim vrstni- kom pri delu in gradnji ceste, ki pomeni za mozirsko občino pogoj za večji gospodarski in zlasti še tu- ristični razmah. Prišli pa so tudi za to, da bi Znova potrdili, da brat- stvo ni fraza, temveč dejstvo, ki se kaže pri skupnem fizičnem delu in potem v prostnem času, v šport- nem ter kulturno prosvetnem in po- litično ideološkem delu. Mladega in prikupnega svetlola- sega komandanta, ali kakor mu zdaj pravijo — upravnika, zrenjaninske mladinske delovne brigade tov. To- ma Jankoviča, smo srečali tudi zve- čer v naselju. — Kako se počutite in kako ste zadovoljni z delom, je bilo vpraša- nje, ki smo mu ga zastavili. — Odlično, je odvrnil brez pomi- sleka in tudi na račun dela ni kaj reči, čeprav je v gramoznici zelo težko. — In vaši brigadirji? — A^fl; vam povem, da se je 7.a to brigado prijavilo okoli 600 mladih fantov in deklet iz Zrenjanina ko smo naleteli na težave, kogi izberemo. To delo je bilo naji saj snio se morali odločiti le i brigadirjev in brigadirk. Iz smo najboljše mladince, v gla\ predsednike in fimkcionarje dinskih aktivov. In prav zi takšnega sestava v brigadi nin težav. Razen tega pa je tudi ta ja potrdila veliko prijateljstvi se je spletlo med mladimi Iji Celja in Zrenjanina; da, to ;< liko prijateljstvo.., —O— V večernih urah smo se po, rili še z mnogimi drugimi mlo brigadirji. O delu, življenju.. tekle besede. Upravnik celjske brigade Vrabl nam je govoril o svojih nih brigade, ki jo sestavljajo . dijaki in dijakinje gimnazije. V tem ko ima Metka Sme veliko skrbi zaradi pripravi najrazličnejših prireditev,, je Iv. Lipovčeva zaupala, da tudi bri^ svet ne počiva in da je že v , desetih dnevih rešil marsikak blem«. Zanimiv je bil tudi pogoi upravnikom naselja tov. Da^ jem Šušterjem. Bdeti nad delo Življenjem tolikšnega števila m ljudi ni lahko. In ko smo srečali sredi lepe jenega dvorišča osnovne šole čici še Tanjo Lužnikovo, je di — Sprva je bilo težko; zdi sem se že tako vživela v delo vljenje v brigadi, da bi je ne y> zapustiti... Lepo je tu pri na: In ko se je sonce že zdavnaj 10 za gorami, so se pred šolo 11 brigadirji obeh brigad. Zbi bil posvečen oceni dela v prvi di. Poročilo je bilo več kot ug saj so mladi ljudje iz Zrenji in Celja presegli v prvem tedn stavljeno normo v povpreč 35" o in opravili del v vrea 980.255 dinarjev. Sicer pa je _ povedati tudi to, da so se pri bolj izkazali brigadirji iz Zre) na, ki so presegli normo za ^ medtem ko so jo Celjani »h 28 Spričo vseh teh del uspehov, sta bili obe brigadi glašeni z.a udarni, razen tega mladinsko naselje v Rečici 5j lo še trak prvega kongresa J slovenske mladine za uspešno beno aktivnost. Prehodna zastava je tokra mala v Šmarje pri Jelšfh. Za\ so mladinci celjske in zrenjan brigade ob zaključku zbora sp sklep: zavzeli se bomo še bol bodo rezultati druge di boljši... Svojim tovarišem v 5 ju pa so poslali minerski poz Ho-ruk .. .tresk .. .bum .. .aaa Tanja, Manja in Metka... ^^^vjgca^as — 19. julija 1963 CEUJSKI TEDNIK Stran iT 1970. LETA 18 MILIJARD DOHODKA TOVARNA EMAJLIRANE POSODE V CELJU BO PRIHOD- KI 1E LETO SLAVILA 70 LETNICO SVOJEGA OBSTOJA. IZ PR- ,/nTNE MAJHNE OBRTNE DELAVNICE SE JE KMALU RAZ- VILA V INDUSTRIJSKI OBRAT, KI JE NA PRAGU DVAJSETE- rA STOLETJA ZAČEL Z IZVOZOM NA BLIŽNJI VZHOD. DA- }JES PA SODI KOLEKTIV MED VODILNE EMAJLIRNICE V cREDNJI EVROPI TER POŠILJA SVOJE PROIZVODE V VSE nflE SVETA. TOVARNIŠKI ZAŠČITNI ZNAK »DVA LEVA« JE POSTAL POJEM KVALITETE V 65 DRŽAVAH. TRŽIŠČE JE DANES PREPLAVLJENO S KVALITETNIMI PROIZVODI TOVARNE EMAJLIRANE POSODE, IN SICER Z fUAJLIRANO NAVADNO KOMERC POSODO, S POLTEŽKO PO- SODO ZNAMKE »IDEAL«, S TEŽKO POSODO ZNAMKE »ETER- X/4« SPECI AL, POKOSITRANO IN POCINKANO POSODO, Z fUAJLIRANIMI SANITARNIMI PREDMETI ZA BOLNICE IN SODOBNO TEHNIČNIMI PREDMETI ZA GOSPODINJSTVO. V SVOJ BOGAT PROGRAM SO PRED ČASOM UVEDLI ŠE fMAJLIRANE HIGIENSKO TEHNIČNE PREDMETE, KOT SO \COPALNE KADI, LAVABOJI, STRANIŠČNI IZPLAKOVALNIKI, OMARICE ZA POMIVANJE POSODE, PRALNIKI, TRANSPORT- siO MLEKARSKA POSODA, POSODA ZA SMETI, GARDEROBNE OMARE ZA INDUSTRIJO, JEKLENI KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE ZNAMKE »TRIKA«, JEKLENI RADIATORJI IN JEKLENKE ZA BUTAN-PROPAN PLIN TER V ZADNJEM ČASU iE POSEBNA OBLIKA EMAJLIRANE POSODE V PASTELNIH BARVAH POD IMENOM »PASTEL« POSODA. LETOŠNJI PROIZVODNI PLAN VODILNE DELOVNE OR- GANIZACIJE V OKRAJU KAŽE, DA BODO PREKORAČILI 10 MI- LIJARD BRUTO PROMETA, KAR JE SPRIČO SVOJSTVENEGA POLOŽAJA ZELO ZASTARELEGA STROJNEGA PARKA VSEKA- KOR VELIK USPEH. TODA NE LE DVIG PROIZVODNJE, KI SE V PRVEM POLLETJU OČITUJE, MERJENO KOLIČINSKO S 120 ODSTOTKI PREDELANE PLOČEVINE V VREDNOSTI 116 ODSTOTKOV, TEMVEČ JE TUDI STORILNOST PORASLA ZA 3 ODSTOTKE, ČEPRAV JE ZNANO DEJSTVO, DA SODI TO- VARNA EMAJLIRANE POSODE V CELJU MED VODILNE PO STOJIILNOSTI V EVROPSKEM MERILU. TOREJ V TEM PRI- MERU SLAVIJO VELIKO DELOVNO ZMAGO PREDVSEM PO- ŽRTVOVALNOST TER ZAVEST KOLEKTIVA IN VSEKAKOR DOBRO -IZPELJANA ORGANIZACIJA DELA V DANIH PO GOJI H... ^ P rav svojevrstna je ugotovitev obiskovalca Tovarne emajlirane po- sode v Celju, da prav osnovna dejav- nost kolektiva, to so proizvodi emaj- lirane posode, nikakor niso glavni proizvod kolektiva, kajti dandanes je razmerje med osnovno dejavnostjo in ostalimi, kar v dvotretjinsko ko- rist ostalih proizvodov,'ki jih v ko- lektivu označujejo »rentabilni pro- izvodi«. In tako nehote pomisliš, da bo ob takšnem razvoju prišel tudi čas, ko bo bržčas tretja spremeniti ime tovarne. Se bolj pa strmiš in občuduješ de\avca-proizvajalca, ki na svojem delovnem mestu v linijski proizvod- nji kljub že do kraja izkoriščenim strojem vendarle dviguje proizvod- njo in storilnost. Magični odzven pa ima beseda re- konstrukcija, katere del so izvršili pred dobrim letom. Načrti se kopi- čijo, analize pripravljajo in vsi se zavedajo, da prihaja skrajni čas, ko nuja po rekonstrukciji ne more biti vprašanje oddaljenega »jutri«. # Današnje stanje je kljub uspe- hom kritično, kajti v tovarni imamo nekaj strojev, ki sodijo že med staro železo, je v razgovoru dejal predsed- nik upravnega odbora tovariš Ivo Cendak. # Vlagati moramo vse sile, je na- daljeval, kajti prav iztrošen strojni park in nenehna popravila nam resno ogrožajo naša prizadevanja, da bi obdržali proizvodnjo na isti višini. Jasno je torej, da smo dosegli maksi- malno zmogljivost, ki pa ni v odvis- nosti le od naših hotenj in dobre or- ganizacije dela ter racionalizacije, temveč predvsem od vprašanj, kako dolgo še bo ta ali oni stroj vzdržal. % Kakšno pa je razmerje med no- vim in starim strojnim parkom v Vaši tovarni? # Toliko neugodno, da o poka- ^teljih neradi govorimo. Vsekakor Pa je najzgovornejši prikaz v letni- cah nakupa — saj imamo še 20 od- stotkov strojev izpred leta 1910, 23 odstotkov kupljenih do leta 1920, 32 odstotkov do leta 1930 in 14 od- stotkov do leta 1940. Prav ti ix>datki kažejo, da na nove stroje odpade le minimalni del in da je rekonstruk- cija naše življenjsko vprašanje. Za sama najnujnejša popravila starih strojev potrebujemo letno preko 250 milijonov sredstev, kar vsekakor ni malo. Poleg tega pa je naša osnovna dejavnost nerentabiliia, zato so naša prizadevanja usmerjena k vse več- jemu razvoju proizvodnje tistih ar- tiklov, z rentabilnostjo katerih lahko vzdržujemo osnovno dejavnost. Prav to nas je lani vodilo k prvemu ko- raku rekonstrukcije, ki smo jo iz- vedli z 800 milijoni kratkoročnega kredita. Seveda nam prav ta triletni kredit trenutno zavira možnost na- daljnje rekonstrukcije. Srečujemo se s težkimi problemi. Star strojni park nam daje izredno nizko amortizacijo, poleg tega pa nam 35-odstotni pro- metni davek na izdelke emajlirane posode v veliki meri daje pečat ne- rentabilnosti le-te dejavnosti. Naši skladi so vsekakor premajhni za pristop k rekonstrukciji, saj se vrtijo v višini od 170 do 200 milijonov letno. # Svojstvena zanimivost našega podjetja je bržčas v tem, da je kljub interni nerentabilnosti izredno druž- beno rentabilno, saj daje kar okrog 50 odstotkov narodnega dohodka gle- dano s stališča bruto produkta. Torej nekakšna navidezna alogičnost, ki pa lahko traja le toliko časa, dokler iz- trošenost strojnega parka kot tudi skrajna prizadevanja kolektiva ne dosežejo neko kritično mejo. V NACRTU 3,5-KRATEN PORAST BRUTO PROIZVODA Razumljivo je, da kolektiv prav mrzlično pripravlja načrte za v bo- doče. Tako nam že bežen vpogled v osnovne teze sedemletnega perspek- tivnega razvoja kaže, da bo tovarna Se - ' i^vj^^no je v podjetju nešteto delovnih operacij, ki so popolnoma obrt- ^*^ega značaja. Tako izbočarji dandanes še vedno delajo počasno, za- mudno delo, ki bržčas sodi v oznako »ozko grlo». emajlirane posode v letu 1970 po predvideni veliki rekonstrukciji pro- izvajala kar za 35 milijard vrednosti bruto proizvoda in še to, da bo od tega celih 18 milijard odpadlo na na- ixxlni dohodek, kar je vsekakor iz- redno zanimivo za družbo. In ne le to. Tudi ta rekonstrukcija bi kljub ogromnim potrebnim sred- stvom (predvidevajo 18 milijard družbenih sredstev ter 8 mihjard lastnih) bila le kratkoročnega zna- čaja, saj vse analize in pokazatelji kažejo, da bi investicije bile odpla- čane v šestih letih. Torej še nov, prav tako zanimiv podatek, ki je vsekakor zaradi naglega obračanja sredstev izredno družbeno pomem- ben. Po tem načrtu, ki bo na veliko raz- širil celotno proizvodnjo, pa bo prav izdelava emajlirane posode le ena izmed neštetih proizvodnih oddelkov prenovljene tovarne. Velik poudarek pa kažejo rekonstrukcijski načrti od- delkom odpreskov, sanitarij, avto- matizacije radiatorjev, izdelavi gla- zur ter predvsem orodjarni, ki je prav posebej zanimiva za celjski ckraj. 2e dosedanja orodjarna je kon- struirala in izdelala orodja za nove izdelke in to s'svojimi konstruktorji ter orodj;|rji. In vsa ta orodja v ni- čemer rte zaostajajo po uvoženih; njihova prednost je torej v zmanj- šanju uvoza potrebnih orodij za ob- delavo ter v nižji ceni. # Lani smo končali s prvo etapo rekonstrukcije — je v razgovor po- segel tovariš Cendak. Ni dvoma, da je naša pot samo v avtomatizaciji — in ne v iskanju novih proizvodov. Vprašanje dviga storilnosti pa je predvsem vezano na mehanizacijo in morda v nekaterih primerih' na še boljšo organizacijo dela. Seveda je prav porazno, da moramo nekatere faze dela opravljati še po ustaljenih metodah izpred 50 let. Ta načih skorajda tipično obrtnih storitev kot medfaz, se nam izplača le, dokler je še konjunktura. # Kako pa prodirate z odpreski in drugimi proizvodi? # Skorajda bi lahko rekel, da so prav odpreski in radiatorji po svoji rentabilnosti naša osnovna dejavnost. Imamo pa prav pri tem določeno prednost zaradi zastarelega strojnega parka, kajti cene teh izdelkov so nizke. Tako se ne^hote nahajamo v nekakšnem začaranem krogu proti- slovja, ki nam govori o tem, da je način proizvodnje za stara podjetja cenejši, lažji kot za popolnoma noiva, ki jih bremeni visoka stopnja amor- tizacije in drugo. NAD 260 MILIJONOV DEVIZNIH ....... _ .DINA«JB¥_ Tovarna emajlirane posode izvaža kar v '65 držav na vseh kontinentih. Zaenkrat še jim kljub uspehom ni uspelo izravnati razmerja med uvo- zom potrebne pločevine za proizvod- njo in izvozom. Vendar pa so pre- pričani, da bodo v doglednem času s ipovečanim izvozom pocinkane ,po- sode in s plasiranjem odpreskov na zunanjem trgu vsaj v neki meri iz- boljšali sedanje neugodno razmerje. Zanimivo je to, da imajo pri izvozu dekorirane posode izgubo. To je namreč vezano s proizvodnjo kratkih — obrtniških serij, ki vpadajo v redno proizvodnjo. Prav o tem pro- blemu zadnje čase na veliko raz- pravljajo ter bodo že v kratkem uvedli posebne skupine za izdelavo teh serij. Čeprav ugotavljajo izgubo pri določenih artiklih v izvozu, pa se zavedajo, da nikakor ni moč izpustiti osvojenega trga iz rok, kajti prav perspektiva kaže,, da bodo s predvi- denim razvojem lahko zalagali sve- tovni trg s še kvalitetnejšimi izdelki, ki pa bodo zaradi večje mase renta- bilno zanimivi. Se to: pri dekorirani posodi je 3-krat več postopkov in dela samega, zato je torej cena pro- izvodov dražja, kot je moč plasirati na zunanjem trgu. SKRB ZA DELAVCA je v nemajhni meri našla svoje domo-r vanje v kolektivu'tovarne emajlirane posode. Odraža se na več načinov, bržčas pa je poleg pravilnih medse- bojnih odnosov najvažnejše vpra- šanje stanovanjska izgradnja. Doslej je kolektiv odobril sredstva za iz- Ivan Cendak — predsednik uprav- nega odbora tovarne emajlirane po- •sode v Celju gradnjo okrog 200 stanovanj, v na- črtu pa imajo, da bodo letno gradili od 30 do 50 stanovanj. Potrebe ka- žejo, da bi rabili še '400 stanovanj, kai" je torej vpra^nje nekaj let. Po- sebej pa so se orientirali na gradnjo stanovanj za strokovnjake, kajti pod- jetje brez njih je kot bi^ez-desne roke. Da bi zagotovili pravilno rešitev razdeljevanja stanovanj, so izdelali pravilnik prioritete. Tako so po do- ločenih kriterijih razvrščeni vsi tisti, ki še čakajo na stanovanja. Prednost imajo vsekakor udeleženci narodno- osvobodilnega boja, številčnejše dru- žine, tovariši, ki so v xx5djetju izgu- Izdelki tovarne emajlirane posode potujejo v raznorazne smeri, saj je preko 50 držav na svetu, ki so odje- malci kvalitetnih izdelkov z znamko dveh levov. bili svoje zdravje in vsi tisti, ki se aktivno vključujejo zunaj podjetja v družbeno delo. Poleg tega pa je centralni delavski svet izglasoval, da bodo pri vsako- letni gradnji dali 50 odstotkov sta- novanj v možnost odkupa. Pa ne le-to. Tudi vprašanje malic za de- lavce je rešeno in skorajda vsi. ko- ristijo to prednost. Bržčas še šepa služba za aktivno rekreacijo, toda tudi na tem pod- ročju pripravljajo presenečenje. Svojstven problem pa so v zad- njem času postali prejemki strokov- nega kadra, saj v podjetju razprav- ljajo o tem, da so nekatera strokovna delovna mesta preslabo plačana. I^a- nimivo pa je, da skušajo uveljaviti pozitivno tendenco, češ, da je za.:pod- jetje koristno, če strokovnjaki niso na vodstvenih mestih, kjer se često- krat izgubljajo v sami organizaciji, temveč so mnenja, da je osnovno delo strokovnjakov v njihovi stro- kovnosti. To ima svoje prednosti, čeprav je ta pojav lahko prav tako negativen, če zaide v popolno abso- lutno strokovnost, ki strokovnjaka nekako izolira. Na svojstvenem prehodu pa je prav kadrovska služba, ki postaja kot servisna služba nekakšna orien- tacijska posredovalnica ekonomskim enotam pri sprejemanju delavcev in ne več, kot doslej, diktat. Kadrovska služba je predvsem v pomoč komisi- jarn. pri ekonomskih enotah, ki od- govarjajo za sprejem in odpust de- lavcev. Seveda se še dogajajo primeri, ko prav te komisije store marsikatere propuste v svoji politiki in prav kadrovska služba mora tu imeti svojo vlogo, da s pravilno usmeritvi- jo in analitično presojo potreb re- gulira to delo. Malce slabo rešeno pa je vpra- šanje njihovih lastnih prostorov za preživljanje dopusta ob morju ali v hribih. Zaenkrat imajo dom v Crik- venici in nekaj weekend hišic v Lo- garski dolini, kar pa nikakor ne za- došča niti tretjini zaposlenih. —0- Tudi estetsko oblikovanje dobiva, svojo veljavo Posebno skrb v Emajlirki po-^ svečajo sodobnemu oblikova- nju izdelkov, ki je v zadnjem času dobilo osrednje mesto v procesu idustrijske proizvod- nje. Menjava oblik, modelov vse to vpliva na potrošnika, ki ga lahko prav s temi vsakovrst- nimi menjavami in estetsko do- vršenimi izdelki vključimo - v hitrejšo menjavo izdelkov. Prav ^ oblikovanje je tisto, ki vpliy,q,, na to, da potrošnik prej nabavi, nove izdelke. Sodobno estetsko oblikova- nje ni le imperativ proizvodnje, temveč vse bolj tudi estetski vzgojitelj potrošnika. Prav za- to že sedaj pripravljajo v Emajlirki obsežne analize in priprave za predvideno drugo fazo rekonstrukcije, kjer bodo dali velik poudarek kvalitetni ter oblikovno estetski spre- membi proizvodov. — ki. NA RAZPOTJU StraB 12 CELJSKI TEDNIK Številka 28 — 19. julija l9g^ „Napad" na mesto Velenje v vročih julijskih dneh se je znova znašlo nad 200 mladih fantov v mla- dinskem odredu predvojaške vzgoje v Šoštanju. Taborišče so si postavili v bližini športnega igrišča in tu jim v prijetnem razpolo'ženju prehitro teko dnevi. Vojaške veščine in znanje šport in zabava, kulturno razvedrilo ter skupno kramljanje o političnih do- godkih povezujeta mlade fante v ko- lektiv. Včeraj so se mnogi videli prvič danes pa se že poznajo, skupaj sestav- ljajo članke za sten-čas, se pripravlja- jo na razgovore in kramljajo o vsebi- ni poučnih in zabavnih filmov. In kako so bili veseli, ko so jih ob- iskali mladi igralci iz Smartnega ob Paki z igro domačina Mraka »Talci« Najraje pa fantje prisluhnejo dogod- kom iz polpreteklosti; poveljstvo jim je namreč pripravilo nekaj razgovorov z interniranci in borci ter s predstav- niki političnih in družbenih organiza- cij. In tako žive priče prenašajo svet- le tradicije našega narodnoosvobodil- nega boja v srca mladih. Na predvečer praznika borcev sc pozno v noč sedeli ob tabornem ognju ter ob spremljavi harmonike prepevali partizanske pesmi. Bili so majčkeno nestrpni, kajti prihodnji dan jih je ča- kala preizkušnja. Skupaj z rezervnimi oficirji in podoficirji velenjske komu- ne so izvedli improviziran napad na mesto Velenje in to s sodelovanjem aviacije, gasilcev, Rdečega križa in ci- vilne zaščite. Vaja je odlično uspela, saj niso bi- li redki, ki so ob tuljenju siren ter dimnih bombah presenečeno vzklikali: »Velenje gori!« Bržčas pa imajo za do- bro izvedbo svoje zasluge tudi pod- jetja ter družbene organizacije. Rud- nik lignita Velenje je dal potreben eksploziv, občinski odbor Socialistič- ne zveze pa je prispeval denarna sred- stva. Komandant mladinskega odreda Branko Per je dejal, da je s fanti zelo zadovoljen Turistični teden mora biti vabljiv Letos se je znova ponovila napaka sočasnosti dveh turističnih tednov v šaleški dolini. Predvsem pa je šepal šoštanjski teden, ki je bil s prireditvami izredno siromašen. Škoda je, da nista mogla društvi Velenja in Šoš-tanja najti skupnega jezika pri or- ganizaciji turističnega tedna šaleške doline. Velenjski turistični teden je vse- kakor boljše uspel, kar je pogoje- no že v sami razvitosti turistično pomembnih objektov (jezero, grad, vabljivosti mesta in solidno razvita gostinska mreža). Nedvomno pa je k uspehu v veliki meri doprinesla dobra organizacija številnih prire- ditev — od likovne razstave, števil- nih športnih nastopov, kot so bili kotalkarska revija, tekmovanje mo- delarjev, telovadna akademija, med- narodna nogometna tekma, tekmo- vanje za pokal Jugoslavije z nogo- metnim klubom Celje in podobno. Posebni mik pa je tednu dala osrednja prireditev rudarskega praznika s tradicionalnim skokom čez kožo, slavnostno parado in ljudskim rajanjem na velenjskem gradu, ki se je žal končalo z nelju- bimi izgredi. Na sam večer rudarskega prazni- ka pa se je Velenje kopalo v bogati razsvetljavi stoterih raket in ben- galičnega ognja. Nekakšen zaključek tedna, ki se ponaša tudi z izredno uspelo turi- stično fotografsko razstavo na ar- kadnem dvorišču velenjskega gra- du, pa je bil večer pesmi in nape- vov ob velenjskem jezeru ter izred- no kvalitetna kulinarična razstava v hotelu »Paka«, ki je delo tovariša Škufce-šefa kuhinje v hotelu »Pa- ka«. Obisk vseh teh prireditev je bil zadovoljiv in vse kaže, da posta- ja Velenje zelo obiskan turistični kraj Slovenije. Prav te raznolikosti pa je primanj- kovalo Šoštanju, ki žal tudi nima toliko turističnih zanimivosti kot Velenje. Prav tako uspeli likovni razstavi v Šoštanju je sledilo več ah manj tedensko mrtvilo, ki je še- le ob zaključku tedna dobilo svoj spev v rajanju pri Ograjšku in z zaključno prireditvijo v vrtu hote- la »Kajuh« v Šoštanju. Med ted- nom je bila najbolj zanimiva prire- ditev predvsem piknik ob otvoritvi rekreacijskega centra kolektiva ter- moelektrarne Šoštanj v Šentvidu. Od športnih iger pa je dominirala košarka, ki je najbolj priljubljen šport Šoštanjčanov. KI. Naš vsakdanji kruh Brez kruha je težko živeti; v to najbrž 'mihče ne dvomi. In vendar je naš vsakdanji kruh v Rogaški Slatini dostikrat različen: mehak ali trd, trpek ali slasten, lepo luknji- čav ali špehasto pacast. Včasih je poln otrobov, ki so baje polni vita- minov, drugič pa je penast, ker vse- buje čistejši škrob. Pripeti pa se še marsikaj nena- vadnega. Tako v Rogaški celo pri kruhu skrbe, da bi človeku ne pri- manjkovalo železa v organizmu. Nek potrošnik je v hlebčku odkril gnezdeče dveh dolgih, tankih žebljev, s katerima bi lahko desko pribil. Nb, k sreči nista bila še drobne j ša in krajša — to bi bil užitek za že- lodec! Neka ljubezniva potrošnica pa je s svojimi zdravimi zobmi za- grizla v silikate, ki so se skrivali v obliki steklene črepinje. Krik in v hipu z najčistejšim rdečim barvi- lom oblite ustnice so kazile toplo, sončno popoldne. To in podobno se vrsti in najbrž bo iz.vore teh neplačanih dodatkov vendarle treba preiskati, ne pa sa- mo iskati, kot to predstavniki pri- zadetih forumov in potrošnikov v Rogaški Slatini že dolgo delajo, kaj- ti potem pač še moramo povedati tisto o zaoblenem ščurku v kruhku, ki pa baje ni vreden omembe. Saj res ni, kajti lahko bi bila še hujša zver. Torej bodimo srečni! Zanimi- vo bi bilo zvedeti, kje pečejo takšen vsakdanji kruhek in kdo prodaja železo in steklo? Zaenkrat bi bila delna rešitev ta, da bi košarice s kruhom opremili z znaki: !!!. s. Ve marajo drobiža Tovariš urednik, pred jj^tt^vl j.s|e>in šUt v gostilno »Na gmajn i- ci« v '/^rai'i H«dinjii, da kupim cigarete. Imela^ifjft setoi' i^ražitoi nesrečo, da gostilni- čarka Karolina Zupan ni marala drobiža, s katerim s«m hotela plačati cigarete. Sredi štetja drobiža se je nevoljno zmrdila, vrni- la drol>iž. da naj pridem s pettisočakom po cigarete. Odšla sem brez cigaret domov. Nikakor ne razumem, kaj je gostllničar- ka hotela doseči s to pripombo in kako hi drugi kupci v podobnem primeru ukrepali? Vsekakor p^ je takšen zaničevaliii odnos do t'ežk9 pirisluženega denarja vreden graje! • .»jij vj. Marija Zevnik . ■ ' Janševa? — Celje 1300 odlikovancev v velenjski občini P^e(jl^„\etoši;iji,nj/praznikom dneva borcev je bilo v velenjski občini od- likovanih z različnimi odlikovanji kar 1.300 borcev in aktivistov. Tako velenjska občina po številu borcev, ki so letos sprejeli priznanja, pred- njači v celjskem okraju. Tajnik občinskega odbora Zveze borcev pa nam je povedal, da ta številka še nikakor ni dokončna, kajti odlikovanja bodo prišla še za 700 borcev. Še to: člani Zveze borcev v Vele- nju so se zavzeli, da bo do 29. no- vembra letošnjega leta v samem središču Velenja stal spomenik pad- lim borcem NOB in da bodo iz se- danjih raztresenih grobov talcev in borcev na pokopališču napravih še letos skupni prostor ter premaknili spomenik na vidnejše mesto. 14 svetov v velenjski občini Na svojem drugem zasedanju je občinska iskupsčina Velenje iz svo- jih vrst izvolila 14 predsednikov ob- činskih svetov, ki bodo kot izvršilni organi izvajali politiko dbčinske skupščine. Tako so soglasno izvolili nasled- nje predsednike otočinskih svetov: Andreja Vebleta v svet za splošne in notranje zadeve, Rudija Delopsta v svet za družbeni plan in finan- ce, Ivana Atelška v svet za indu- strijo in obrt, Petra Krapeža v svet za kmetijstvo in gozdarstvo, Jožeta Berlingerja v svet za komunalne za- deve, Dušana Janežiča v isvet za ur- banizem, Marjana Šušteršiča v svet za blagovni promet in turizem, Aloj- za Račiča v svet za stanovanjske za- deve, Jurija Jurančiča v svet za de- lo in delovna razmerja, dr. Ivana Cestnika v svet za zdravstvo, Mani- co Blatnik v svet za varstvo druži- ne, Ivana Gušiča v svet za socialno varstvo, Jožeta Vogrinca v svet za vzgojo in izobraževanje in Anico Podlesnik v svet za društveno de- javnost. Poleg 25 članov občinske skupšči- ne bo v teh sodelovalo nad 100 ob- čanov. . Pred dnevi je 34 otrok iz vrtca in nižjih razredov osnovne šole v /Šoštanju preživelo štirinajst čudovitih dni na Jadranu v Izoli. To prijet- ilo letovanje sta jim omogočila občinska zveza prijateljev mladine Vele- ,rtie in svet za varstvo otrok in družine. Seveda pa ni šlo brez sredstev in pri tem so se zelo lepo izkazali kolektivi termoelektrarne, komunalne banke, trgovskega podjetja ►^Zarja« in »^Merkur« ter gostinskega podjetja '^iSloga« — vsi iz Šoštanja. Večina otrok je bila na morju ~ in srečanje s slano vodo je bilo pač svojevrstno doživetje. Sonce, neskončna širjava vode in neštete pri- jetne igre — »Žal, da je tako hitro minilo!<^ so vzdihovali drobni glaso- ,ko so še poslednjič pobrodiU po slani luži. ' ■ Zanimivo je, da je občinska zveza prijateljev mladine izbrala pred- vsem otroke socialno šibkih družin, ki bi v nasprotnem slučaju pač še letos ne bili deležni svojega prvega srečanja z morjem. Kamere so se posebej razveselili, čeprav so nekateri že stari znanci s kamero, saj so svo^m iNn^teljeiu uspeli oasUviti >^nNačike^ na glavo. Ivan Virant 70-letnik Pred dnevi je v Žalcu praznoval svojo Tl-iletndco dolgoletni član prostovoljnega gasilskega društva Ivan Virant, ki je pred 38 leti vsto- pil v gasilske vrste. S svojim izredno požrtvovalnim delom si je pridobil tolikšno zaupanje in ugled med članstvom, da je bil že naslednje leto izvoljen za predsednika, kar je ostal vse do izselitve 1941. leta. Tudi po vrnitvi se je taikoj vključil v druž- beno delo, v gasilskih vrstah pa prevzel dolžnost sektorskega povelj- nnika. Ln še danes, čeprav je rahlega zdravja, se rad odzove in sodeluje po svojih močeh. Ob njegovem jubileju mu sotova- nši želijo predvsem zdravja in še mnogo uspehov pri tem tako huma- nem delu. ' Kdo poroča na Smarskem Tudi o tem smo marali razprav- ljati na zadnji seji pomlajene šmair- ske občinske skupščine. Vse bi ibilo v redu, če ne bi bilo zadrege za Kozje, kjer so menili, da imajo pre- mladega člana skupščine, da bi opravljal tako resno in odgovorno dolžnost, dokler se sam ne oženi. Končno so se zedinili, da bo do takrat slkllepal zakonske zveze v Koz- jem ipredsednik občinske skupščine Jožko Lojen osebno. Za Rogatec so pooblastili Zvonka Blažuna, za Ro- gaško Slatino Staneta Cuješa in Boža Frajmana, za Šmarje pri Jelšah Jo- žeta Gojtana in podpredsednika ob- činske skupščine ing. Staneta Gobca in za Bistrico ob Sotli Ferda Kuneja. Razprava o petem plenumu CK ZKJ Y Mozirju Občinskii komite ZKS v IVIozirju je pred dnevi razpravljal o gradivu V. plenuma CK ZKJ ter se seznanil z gledišči in problemi, navedenimi v referatu tovariša Tita. Po izredno živahni razpravi je sprejel sklep, da morajo vse osnovne organizacije Zveze komunistov še v tem mesecu sezmaniti članstvo s temi stališči, da bodo sprejeli konkretne sklepe za bodočo dejavnost. O tem gradivu bo- do v kratkem razpravljali tudi na seji občinskega komiteja Zveze mla- dine in kasneje tudi po mladinskih aktivih. ) »BILTEN« Ita sindikite v Slov. Konjif»k' Občinski sindikalni svet v Slov. .Konjicah že nad leto dni izdaja poseben »BILTEN«, v katerem sez^nanja podružnice, odbornike ter oi'gane upravljanja in občinska političrta vcidstva o tekočih nalogah sindikatov. So- časno pa podružnice seznanjajo z razpra>«- mi. predlogi in sklepi. Doslej so vsako šte- \il.ko natisnili v 100 izvodih, predvideva- jo pa, da bedo letos izdali 10 do 12 številk. V. L. Popravek v zadnji številki nam je v članku »Nekaj senčnih strani iz Laškega .. zaigral tiskarski škrat spremembo krajevnega imena Breze v Brežice. Tako upamo, da tK>do tovariši iz po- k'ipališčne uprave v Brežicah razu- meli, da kritika ni letela na njihov račun. Uredništvo Na cesti Slovenj Gradec — Velenjf ie bilo te dni moč opaziti nenavadni table. Le-te opozarja.jo voznike m"' tornih vozil na previdno vožnjo, ka,j' ti v teh dneh so pričeli z gradnjO ceste Slovenj Gradec — Velenje. t>c- tošnjo leto bodo na tej cesti opravil' zemeljska dela do Mislinja, prihod' nje leto pa jo bodo asfaltirali. ^ gradnjo nove ceste se bo mnogi'" koristnikom cestnega prometa ur«' sničila dolgoletna želja. F. r MALA KRONIKA • MALA KRONIKA Žalec Matična dej^va v času od 7. 7. do '. V)(>'f na območju občine Žalec. Rojstva: Rojena je bila ena deklica. Sklenili so zakonsko zvezo: URJA.NEK Štefan, skladiščnik. Podlog ^ Sav. dolini št. 22 in ZAJC Alojzija, blaeaj- ničarka. Šempeter v Sav. dolini št. l^/b. Umrli: ZIBERT Neža. stara 80 let, prevžitkarica, Letuš 16. LOČAN Martin, star 66 let, polje- delec. Andraž nad Polzelo št. fi. TRGLAV Franc, star 64 let. kmet. Pongrac št. 62. Šentjur pri Celju \ ča>n mi 6. do 15. julija l'iS' se ie uu območju občine Šentjur pri Celju rodil en fleček. SMRTI: ZUPANČIČ Jurij, pismonoša iz Ponikve 26. .star 65 let. TKAVC Ivan, kmetovalec iz Oobovca pri Ponikvi H, star S^i let. BRGLEZ Jožef, kmetovalec iz Dobovca št. 4, star 58 k-l. KOLARIC Jožef, delavec iz llotunja t?, star »r let. ZALOK.AR Marija, gospodi- nji iz Podpeči nad Marofom 11, stara 69 let. TURNŠEK Franc, kmetovalec iz Zcgra št. 25. star 53 let. KOSTANJEVEC Helena, kmetovalka iz Šibenika, stara 74 let. Porok ni bilo Brežice Matična dejstva od 6. do 15. ?. 1965. Rojstva: Rojenih je bilo 7 dečkov in 5 deklic. Poroke: a Pevec Božidar, uslužbenec, stinujoč Za- kol 24 in Resnik Alojzija, uslužbenka, sta- nujoča Gor. Lenart 40. Smrti: Novak Fi-anc, posestnik, nazadnje stanu- joč Zakot 54, umrl dne 11. 7. 1965, star 4" let. Ivačič A.nton, rndar, nazadnje stanu- joč Retitanj 45, umrl dne 12. 7. 1965 star 57 let. Pšeničnik Jože, inv. upokojenec, nazad- nje stanujoč Mali Objež 11, umrl dne 11. 7. 1965. .star 49 let. / številka 28 — 19. julija 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 13 OBISK V ZAVODU ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA MINILO JE USPEŠNO LETO »Vsak ponedeljek ob 17. uri demonstriramo uporabo sokovnika in dajemo nasvete za vkuhavanje sadja in sadnih sokov.« To vabilo ie nekaj časa vabi celjske gospodinje v zavod za pospeševanje gospodinjstva. Nasveti za uporabo sokovnika in za vkuhavanje sadnih sokov in sadja sploh, so v teh poletnih dneh najbolj kon- kretna pomoč gospodinjam. Tako je torej poleti — v vseh ostalih letnih časih pa je pri zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Celju veliko bolj živo. Se posebej uspešno je bilo letošnje leto, ko je zavod zabeležil nekaj res lepih delovnih rezultatov. Ce bi hoteli dejavnost celjskega za- voda za pospeševanje gospodinjstva razdeliti po delovnih področjih, bi morali prav gotovo na prVem mestu omeniti veliko delo, ki ga je zavod opravil na področju prehrane šolske in predšolske mladine. V preteklem izobraževalnem letu je zavod pre- gledal kvaliteto dela in hrane kar v 32 šolskih kuhinjah. Ugotovili so, da stanje ni najboljše. Predvsem to velja za šolske kuhinje v celjski ob- čini, ki se borijo z vrsto težav — od tega, da mnoge životarijo v nepri- mernih prostorih, pa do pomanjka- nja sredstev. Zavod je kuhinjam izdal 'posebna navodila, za jesen pa pripravlja več tečajev za osebje šol- skih kuhinj. To bo tembolj potrebno še zato, ker bo v tem obdobju spet zmanjšana CARE pomoč. Poleg tega, da je pregledal šolske kuhinje, pa je zavod skrbno izobraževal tudi tiste učitelje, ki na šolah poučujejo gospodinjstvo. Tako so imeli kar tri take seminairje. ki se jih je udeležilo zelo veliko učiteljev. Za delavce šol- skih kuhinj in kuhinj v otroških in dijaških ustanovah pa so pripravili štiri tečaje, ki jih je obiskalo nad sedemdeset udeleženk. Cisto p>osebno zvrst izobraževanja predstavljata dva dvomesečna tečaja, v katerih je zavod usposabljal nekaj tovarišic za novi servis 'za pomoč družini. V tem servisu je zdaj za- poslenih osem delavk, ki hodijo — v nekatere družine'redno, v druge pa spet občasno — pomagat pri gospvodinjskih opravkih. Celjski zavod za napredek gospo- dinjstva se je v preteklem iz<.braže- valnem letu veliko ukvarjal tudi s sei-visnimi pralnicami tei- jim dal precejšnje število navodil o tem, kako izboljšati usluge. Poleg vsega tega pa so v celjskem zavodu za pospeševanje gospodinjstva pripravili še celo vrsto predavanj o zdaavii prehrani, o sodobnih tehnič- nih dosežkih v gospodinjstvu, več kuharskih tečajev itd. Kaj pa načrti za prihodnjo izobra- ževalno sezono? Kljub temu, da si je zavod že letos močno prizadeval, da bi ustanovili servis za laično nego bolnikov, zamisli niso mogli realizi- rati. Ker pa so taki servisi ponekod v Sloveniji, predvsem pa v svetu, izredno lepo uspeli, si bo zavod ven- darle prizadeval, da bi ga ustanovili ludi v Celju. Poleg tega pa bodo po- skrbeli za izobraževanje servisnih pomočnic na delovnem mestu za iz- ved'bo praktičnega dela gospodinj- skega pouika itd. Poleg tega pa sb si v delovnem programu zastavili še celo vrsto odgovornih nalog, o ka- terih bo vredno govoriti. Sicer pa — počakajmo do jeseni! KADAR GRE NAJKOPANJE NAJMLAJŠI Koliko veselja in prijetnih ur pri- nese v življenje družine otrok! In koliko skrbi spremlja takega ma- leg^a kričaea! V dolgih zimskih dneh, mnogi mladi starš,i premišljujejo o toplem poletju in o dneh. ko bodo s svojim maliim sinkom ali deklico preživeli prve skupne počitnice. Taikrat mar- ši kdia j ne pomislijo, kako velike ne- varnosti prežijo na otročička na moirsiki obali. Sončarica, zastruplje- nje s hrano, sončne opekline itd. iNo. toda kljub temu ni treba, da bi ise odrekli letovanja na morju. Do- pust z otrokom sicer ne bo popol- noma brezskrben in kopanje na plaži bo precej drugačno kot je bi- lo takrat, ko je družina štela še saimo dva člana. Otroka je treba na vročino skrbno pripraviti. Ce iboste to storili, bodo isončne kopeli malč- ku prav tako dobro dele kot odras- lemu človeku. Najprej je treba upo- števati ito. da ni nikoli dobro, če je otrok predolgo na soncu. V prvih dneh naj to sploh ne ho več kot deset minut. Kasneje lahko .to ome- jitev nekoliko podaljšale, vendar s tem. da ga od časa do časa vendarle pokličete za kakšne četrt urice v isenc-o. Pri popolnoma majhnem otroku pa morate biti seveda še bolj previdni. Otroci ponavadi do- bro prenašajo morje, toda ikljub te- mu naj prve kopeli ne bodo daljše kot nekaj sekund. Otroka, ki še ni star leto dni. nikar ne kopajte dilje kot pet minut. Tudi otrok je med vročino kar naprej žejen. Dajte mu sladkano, lahko pa tudi nesladkano vodo, ki pa ste jo prej obvezno prekuhali in ohladili. Sicer pa .se sitrogo ravnajte po nasvetih, iki vaim jih je glede otrokove prehrane svetoval zdrav- nik. Posebej morate paziti taikrat, če je otrok že doibil proliv. In .še nekaj: če je vaš malček še dojen- ček, skrbno pretehtajte vse, kar bo- ste pojedli. Predvsem jejte neko- liko manj sadja. Ce pa je mali že dobil drisko, ga za nekaj časa od- stavite od prsi in njegovo hrano izpopolnite s korenjokovo jiuho. se- veda precejeno skozi fino,platno. Sonce in voda bosta otroka zelo utrudila, zato ga ne pilstite ves dan ob morju. Na vsak način pa mu na glavo poveznite klobučeik. ki ga bo obvaroval prehudih sončnih žarkov. Po vlažnem pesku in v vodi naj mali hodi bos, na vročem pesku pa nvu obuj te copatke. da si ne bo ope- kel nežnih nožic. Na plažo prinesite s iseboj nekaj igračk in medtem, ko se bo otrok Igral, boste imeli vsaj nekaj prostih minut. Ivica VIŠNJEV LIKER Za dva litra soka visenj, ki smo jih pustili stati na soncu tri do štiri ted- ne in smo jih že prej polili z žganjem porabimo kilogram in pol sladkorja. Sladkor pražimo s pol litra vode, vse dotlej, dokler ne dobimo popolnoma goste zmesi. To zmes zmešamo s so- kom visenj in nalijemo v kozarce. VIŠNJEV SOK Kilogram visenj očistimo in jim od- vzamemo koščice. Višnje položimo v porcelanasto posodo in jim dodamo sedmino kilograma sladkorja. Cez dan zmes nekajkrat premešamo. Tako de- lamo tudi še naslednja dva dneva, ta- ko da višnje stojijo tri dni. Nato do- damo malo salicila in vse skupaj zavežemo v kozarce. Sok uporablja- mo za kompote, odcejene višnje pa za pito ali zvitke. TKMIME, KI SE m MEČKAJO V zadnjem času so tkanine, ki si- ne mečkajo, doživele veliko popu- larnost. To pa je tudi razumljivo, saj je v sedanjem času. ko nas de- lo priganja na vseh ikoncih in kra- jih, visaka minuta dragocena. In z oblekami i!z blaga, ki se ne meč- ka, si prihranimo mnogo taikih dra- gocenih minut. Kljub temu pa či- ščenje terilenia ali tergala vendarle ni tako enostavno. No. vsaj paziti moramo! Najprej viso obldko skrbno pre- gledamo. ol>rnemo žepe in s<« pre- pričamo, če nismo v njih jM)zail>i.li kakšnega barvastega papirčka ali kaj podobnega. Obleko — predvsem - še. če gre za moško — nato dobro »krtačimo In jo namočimo v mlač- no. Hikoraj hladno milnico. To pri- pravimo s .pomočjo sp<'o naravna- li ovratnik, žepe in ramena. Ko se posuši, ga |>opolnoma narahlo zli- kajte z mlačnim likalniikom. toda še to iskozi popolnoma suho tkanino. Ivica Menda so zelo redke žene, ki ne ljubijo nakita. Ogrlica in zapestnica sta lahko izredno učinkovit dodatek k obleki, hkrati pa koristno prispe- vata k lepoti. Predvsem velja to za ogrlice. Ce kdaj, potem se navdušimo ^nje poleti. Tudi te tri. ki so se z njimi nakitile lepe manekenke, so vredne pozornosti. Morda je najbolj domiselna poslednja, ki močno spo- minja na Kleopatrine čase. In če se ponavlja moda pri oblekah, zakaj se ne bi še pri nakitu?! Kopalna hal.ja je drag, pa zelo ko- risten kos poletne garderobe. Letos niso moderne samo halje iz frotirja, temveč iz vsakega drugega blaga, primernega vzorca in kvalitete. Ta dva domiselna kroja smo našli v zadnji številki »Manekena«. Kaj naj otrok bere Dobra knjiga otroka obogati z znanjem, pomaga mu zgraditi pra- vilen odnos do sveta, pravilne po- glede na naravo, družbo in odnose v njej. V otroku budi domišljijo, razvija njegove moralne občutke, na primerih iz življenja ga uči raz- likovati dobro od slabega in lepo od grdega. Tako torej knjiga med množico vzgojnih sredstev zavzema vidno mesto. Če podamo še to, da imajo otroci knjige radi, se pomen knjige prav gotovo še poveča. Toda žal mnogi starši ne vedo, kakšno knjigo je treba za otroka izbrati. Pri tem nedvomno odloča otrokom starost, nato pa seveda tu- di otrokove želje in interesi. Tako so na primer otrokom treh ali šti- rih let potrebne slikanice brez tek- stov, ali pa slikanice s stihi. Otrok se zabava s tem, da gleda slike, da se z naslikanimi živalmi pogovarja, da spleta zgodbice, da jih pripove- duje drugim itd. Starši pa naj otro- kom te slikanice razložijo, jim pre- bero verze, se potrudijo, da se jih malčki naučijo itd. Otrok naj dobi prvo knjigo že v drugi polovici drugega leta. To naj bodo slikanice, ki prikazujejo pred- mete, domače živali, gozdne živali, ljudi in drugo. Knjige, ki naj jih otrok dobi v tretjem letu starosti, po navadi ob- ravnavajo življenje ljudi. Tako spo- zna družino, morda tudi nekaj sli- čic iz trgovine, prometa, pa avione, ladje in vlake. V četrtem letu naj otrok pregleduje slikanice z verzi, v šestem pa že knjige, ki vsebujejo kratke zgodbe, basni itd. Te knjige so ponavadi bogato opremljene s slikami in barvami, čitajo jih star- ši, otroci pa se zabavajo s tem, da jih poslušajo in da pregledujejo slike. Sedemletni otrok že začne brati samostojno. Knjige so že nekoliko bolj realistične, slik pa je manj in prevladuje tekst. Otroci v desetem, enajstem in dvanajstem letu radi bero potopise, avanturistične zgodbe, junaške do- godivščine in podobno. Starši bi morali prav v tem času kar se da paziti, da otrokom ne pride v roke slaba knjiga. Kljub temu pa otro- kotfi vendarle dovoljujmo, naj knji- ge sami izbirajo. Pri tem jim je se- veda treba pomagati. V puberteti raste interes za knji- ge zgodovinske vsebine, za knjige iz biografije, tehnike, za velika knjiž- na dela, za klasike itd. V teh letih otroci knjigo že kritično ocenjuje- jo in sčasoma postanejo izgrajeni bralci. Mnogi starši tožijo, da njihovi otroci preveč bero. Ne spijo, čitajo ponoči, knjige imajo kar naprej v rokah itd. Starši to prepovedujejo, ugašajo luč, jemljejo knjige in z vsem tem še bolj budijo v otroku željo po branju. Mnogo bolje je, da jih z lepo besedo prepričajo v to, kako nekoristno je tako branje. To pa je navsezadnje tudi res, saj nag- lica pripelje otroka do tega, da knji- ge »požira« in začne brati površno. Spremljajmo otrokovo branje! Opazujmo ga, kako reagira na kak- šno knjigo in mu pomagajmo izbra- ti takšno čtivo, ki ga bo najbolje oblikovalo. Motiv iz Velenja POTEZE K PORTRETU REVOLUCIONARKE KOŠČENA HERMINA RodiU se je v koti iz smrekovejca lubja |)i>d šlunet'imi vejami košatega drevja — tam nekje pri Ločah. Pod streho k(Me jc bi- lo dosti dima. dosti ust. pa nobe-nih klobas > dimu. Več lačna kot sita je rastla v de- klico, v ddkle. C'vrsta narava jo je obdrža- la pri življejiju. toda flad jo je pustil ko- ščeno upognjeno ter robato v svet. Šla je po svetu za kruhom. Včasih je imela delo. včasih nc. Koščeno in drobno telo deklice se ni mofflo raz- viti v prikupno zalito žensko postavo. Ko- ščena deklica se je s.premenila v koščeno žensko . . . Hermina je imela zgovorne oči. Očii, ki so bile ža.lostne. oči, ki so bile polne lju- bezni fn dobrote, oči. ki so sevale bliske sovraštva do tistih, ki so bili krivi nesreče zanjo jn za nešteto drugih. Ni brala .Marxa, p« je bila Marxij*t. Življenje je bilo nje- na šola. pobuda njene revolucionarnosti nje- no življenje in življenje drugih delavskih družin. Sovražnik, ki jo je ogrožal, ni bil le v besedi buržoaziija. Zanjo je imel kon- kretna imena: Westen. Rakiisch. Jelenz in podobno. Leta jo je terenska organizacija K P v Novi vasi sprejela med člane. Za llermiii- no. ki s« je že dotlej borila v seibi, je bila to prelomnica. Bila je vsa predana boju zn delavske pravice, nase ni mislila. Njena usoda se je začela tam v tisti koči iz Iui>ja. Tam se je rodila njena koščena trdoživosf. tam je dobila pečat, ki človeku branj k osebni sreči. Ilermino so poznali vsi predvojni komu- nisti. Itermiina je bila tist«, ki je oib be- lem dnevu in pod plaščem nosila in razpe- čuvala partijski tisk. Bila jc med ženami, ki so na svojih koščenih rokah nesle nem- škutarskega mojstra iz cmajlirnice. bila je med onimi, ki so z iskrečimi očmi sedele med delavkami na tleh in prcžale na stav- kokuze. (I Ko so .NcMici leta 194) prihrumeli v našo donunino. (lač niso slutili ^ (iroprosti ko- ščeni ženski takega nasprotniku. Komunisti ^ ilegali so morali vzdrževati zveze s ko- munisti in organizacijami v mestu. Mermina jc bila zdaj v gozdu, zdaj v mestu. Zdaj je nosila pošto in tiskovno gradivo, zdaj je prenašala hrano in obleke, zdaj sanitetni material. Ko je bila v mestu, je oprezalu za sovražnikom in opazovala početje. Ko pa je bila v gozdu pri borcih, .so ji noči minevale na straži, dnevi pa pri ku- hi in urejevanju taborišča. Tisto noč. ko je i/xlajalec pripeljat Nemce k taborišču nad l.angerjevimi skalami, je Mermina z orožje^m branila umik in ko se je umikal« tudi sama. je nesrečno padla. \ njenem koščenem telesu sc je nekaj pre- maknilo, zaskelelo . . . -O— Kot kakšna ranjena in pregnana divjad je iskala zatočišče tam. kjer jc prišla na s\et. Nobenih glasov o četi ni bilo. .Ni ve- dela kaj peg. Nemci so ženske jemali po- goslo na pre.sk rbovalne pohode v bližnji Ptuj. Nekoč jih je bilo na vojaškem vozu cel roj, z njimi pa en sam oborožen Ne- mec. Hermina je prigovarjala sotrpinkam, toda zaman. Nenadoma je Nemec omahnil. .Ni bilo strela, ni bilo Icrvi. Prav ničesar. Zadeja ga je kap. Znova je Hermina po- skusila. Nokatere so bile za beg. druge ne. ("e niso hotele vse. tudi Hermina ni hote- la. Nemci bi se znesli nad njimi. Prcsto- vo.|jno. zaradi drugih, je ponovno prišla v Bori. od tlim v Auschwitz. .Štiri leta. Štiri dolga leta v taborišču je bila Hermina spod- budnik. Le nc obupati, le to ne! Koščena kot je bila, jc zdaj postala še bolj koS't in koža. ni pa odp(>vesitala plaha. ^ Pred mesecij^no jo pokopali in prav je, oe s.mo čutit" Veličino človek« Tiavadno spoznaš šele takrat, ko ga ni več . . . J. Kr. stran 14 CEtJSKI TEDNIK Številka 28 — 19. julija Zeleno Pohorje-muzejska zbirka Etnografi na Pohorju Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane vsako leto z večjo ekipo razišče del slovenskega ozemlja. Le- tos je njegova ekipa, po osvobodit- vi že dvajseta, bila na Pohorju. Iz- brali smo si teren od prvih pobočij Pohorja nad V it an j eni tja do Sko- marja, Resnika in osamelih kmetij visoko pod Rogljo. Zaradi primer- jave pa smo raziskovali tudi tisti del Paškega Kozjaka in Stenice, ki mejita na Pohorje. V ekipi Etno- grafskega muzeja so bili strokov- njaki, etnografi — narodopisci iz Etnografskega muzeja, iz Celjskega muzeja, štirje študenti etnološkega seminarja Ljubljanske univerze in še dva domačina iz Vitanja, tovariš Janko Iršič in Janko Ruvnik. Pet- najst nas je bilo vseh. Dobrih 14 dni smo hodili po prijaznih pohor- skih vasicah. Proučevali smo življe- nje pohorskega kmeta, gozdaria in ofarja nekoč in danes. Zanimale so nas tudi spremembe, ki jih prinaša čas. Odkrili .smo zanimive stvari. Marsikdaj smo biti presenečeni; en- krat nad stvarmi, ki jih nismo več pričakovali, da jih bomo še našli na Pohorju, drugič pa med velikimi na- sprotji med starim in novim. Tudi ta so za nas, narodoslovce, zanimi- va. Proučevali smo pohorske kme- tije, gozdarstvo, živinorejo, ljudsko nošo, prehrano, poljedelstvo, hišno in domačo obrt, navade in običaje- od rojstva do smrti, ob letnih časih ter raznih kmečkih delih. Nato še prazrtoverje in ljudsko medicino ter ljudsko umetnost. Posneli smo na film, verjetno zadnjega vaoharja na Slovenskem, Ferberja v Vitanju in tkalca Mutnika v Spodnjem Doliču, ki še vedno po svojem delu v kam- nolomu sede ob večerih za tkalski stol in tke platno, loden in raševino za kmete iz bližnje in daljnje oko- lice. Na filmski trak smo posneli tudi izdelovanje cokel, tega še ved- no priljubljenega obuvala Pohor- cev. Nad tisoč fotografskih posnet- kov, več sto risb in skic, mnogo magnetofonskih posnetkov, debeli zvezki zapiskov in precej zanimivih etnografskih predmetov — vse to je letošnja bira ekipe Slovenskega etnografskega muzeja. Sedaj nas čaka še veliko delo, saj moramo ves nabrani material ure- diti in ga proučiti. Prvi rezultat te- ga bo razstava, ki jo nameravamo še to jesen prirediti v Etnograf- skem muzeju. Prihodnje leto pa na- meravamo že urejeno gradivo obja- viti v posebni publikaciji. Končno nam bo nabrano gradivo služilo za izdajo slovenskega narodopisja. Zbrano gradivo'pa bo nedvomno tudi koristno lahko služilo tako na- šim gospodarstvenikom kot turi-. stičnim delavcem, ki se trudijo, da bi tudi v ta prelepi del Pohorja pri- vabili turiste. Čeprav se je ekipa te dni že vrni- la v Ljubljano, se bodo njeni posa- mezni člani še vračali med prijazne Pohorce, ki se jim tudi na tem me- stu v imenu vse ekipe najtopleje zahvaljujem z.a njihovo prijaznost, gostoljubnost in za vse bogato gra- divo, ki smo'ga nabrali med njimi. Na tej strani objavljamo še nekaj odlomkov iz zapiskov ekipe Sloven- skega etnografskega muzeja. Boris Kuhar ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja Pohorski mlini in žage so znamenito st, ki pa postaja stvar preteklosti. Na sliki je ena takih pohorskih žag. Od cokel do krste - vse doma Dobrih sto let je že od tega, kar je umrl slavni pohorski trubadur, Jurij Vodovnik. Toda še danes močno dr- ži njegova pesem, ki jo je zapel o svojem, rodnem Skomarju: Tam je dosti pintermanov, Tišlarjev in cimpermancv, Vsaki farman je kolar. Vsaki purger je coklar. V mnogih hišah smo na podstreš- jih našli zaprašeno zibelko, prepro- sto, zbito iz desk, z vrezano petero- krako zvezdo ali pa rozeto — mor- sko zvezdo, ali morsko taco, ki je včasih po verovanju ljudi obvarova- la otroka, da ga ni tlačila mora. Kmet je sam stesal prvo zibelko za dojenčka ln pozneje še nekoliko več- jo zibelko, v kateri je bil otrok sko- ro stalno do svojega petega leta. Ko je bilo Tijeku, Frančku, Jožeku ali Karleku komaj dve leti: mu je že oče izrezljal cokle, nekoč take z ma- cesiovimi vitrami in črešnjevimi vor- banki, pozneje pa je na lesene cokle že pribil usnje. Ko je bilo fantiču se- dem let, mu je oče zbil iz desk šol- sko torbo. Mama je napredla volne in spletla tople zimske nogavice in jopico. Tako je otrok pozimi coklal dve uri ali pa dlje v šolo. ^ Tudi posteljo je navadno kmet sam zbil iz bolje obtesanih desk. Tako je izdelal klop,- skrinjo in omaro. Iz šibja je spletal koše in košare. Sam je izdelal ročaje orodja, pa tudi sani in voz. Skratka, skoraj vse so izdelali kmetje sami doma. K mnogim kme- tom pa še danes pride v štero cok- lar, domači priučeni mizar, tišlar ali kolar, nekoč pa je hodil na dom de- lati še krojač, pa tudi čevljar. Na več podstrešjih smo našli še čelcšnike, oz. svetnike, kot pravijo' na Pohorju držalom za trske, s kate- rimi so še pred .30. leti ponekod sve- tili. Danes jih je v večini hiš za- m.enjala elektrilia. Tudi cokle ima pohorski kmet le še za hlev in njivo. Ko pa se odpravi po poslu v Vitanje, Konjice ali pa celo v Celje, pa ga po obleki ne boš ločil od prebivalcev mesta. Nekoč, in tega še ni tako dolgo, je bila na Pohorju navada, da je sosed stesal krsto za umrlega soseda. Da- nes vsi sosedje sicer tega ne delajo več, toda v vsakem, tudi manjšem okolišu je še po nekaj ljudi — tesar- jev in priučenih mizarjev, ki še de- lajo krste. Od stare navade je oslal le še običaj, da še danes tisti, ki je izdelal krsto, ima tudi poslovilni go- vor za umrlim. Danes le še zelo redki kmetje na Pohorju sejejo lan. Pred nekaj leti so ga sejali skoraj vsi. Sejali so ga in nato sušili v posebnih sušilnicah ter ga trli na veselih teritvah. Žene so ga predle in ga nato odnašale k tkalcem. V več hišah na terenu, ki ga je razisicovala ekipa imajo še da- nes statve. Tke pa le še nekaj tkal- cev, in to zlasti platno, ki ga kmetje radi uporabljajo za rjuhe in brisače. Srečali smo tudi kmete, ki so bili od hlač do srajce oblečeni v domače platno. Nekateri pa še nosijo obleke r/. raševine — resovine (blago stkano iz lanene preje) ali pa iz lodna (iz volnene preje stkano blago). To bla- go še danes vaoha, barva in manga Ferber pri Vitanju. Tri leta je zbiral resovino in loden, da je lahko pognal svoje lesene stope — vaohe. Tri dni je vaohal in na. Jesenici Izpiral lo- den, zdaj ga že suši, nato ga bo še zlikal na mangi, ki je pravo čudo stare tehnike, na likalniku, ki ga poganja kravž. Tudi to bo verjetno zadnje manganje na Slovenskem. In Na Pohorju še marsikajTnapravijo kar doma. Tako je tudi z oblačili. Na hribovskih kmetijah še vedno gojijo in predelujejo lan. Na sliki levo «-trejo« lan (mehčajo), na desni pa predica prede laneno prejo in niti... tistih nekaj kmetov, ki smo jih še prejšnji teden srečali oblečene v ra- ševinasto obleko, bodo morali v ti-- govino po »kupljene« blago, 'pa če- prav to ni tako trpežno in primerno 7-a težka dela v gozdu, v hlevu ln na polju, kot menijo pohorski kmetje. Vsi Pohorci za pot v trgovino ne naprežejo več le-to naj hi stalo v iisti črti kot je igrišče za košarko, samo na drugi strani gar- derob. K temu igrišču bi še uredMi tribune. Za ito bi seveda izkoristili hrib. ki se dviga nad igri.ščem. -b- ŠAH V VELENJU šahovska sekcija velenjske Svobode je imela prejšnjo nedeljo redni letni občni zbor. Iz poročil starega odbora jo bilo raz- vidno, da je sekcija v preteklem obdobju delala zelo živahno. Organizirala je 6 brzo- turnirjev in 3 simultanke. Zadnje dni maja in prve (Jni junija je bil v Velenju prvi šahovsiki fostival,, ki bo v prihodnje tra- dicionalna -prireditev. Razveseljivo je, da se je sekcija zavze- mala za vzgojo mladih šahistov. Rezultati tega dela so bili razveseljivi, suj je občiin- s.ki pionirski .šahovski prvak in član te sek- cije Ivan Hrastnik deli], na okrajiioni pr- venstvu prvo in drugo mesto, na republiš- kem pa je bil četrti. Občinska pionirska pr- vakinja, Danica Nahtigal pa je zasedla na okrajnem prvo, na rc/publiškem pa sedmo mesto. Za prihodnjo sezono ima šahovs.ka sekciija bogat program. Šahovska šola bo nadaljeva- la svoje delo septembru, v avgustu bo dvoboj med šahisiti Ifvega in de>nega brega Pake; prirediili pa bodo še partijo živega šaha na kotalkaUšču. Izvedli bodo še tur- nir po ekonomskih enotah velenjskega rud- nika pripravili več klubskih turnirjev, si- ni u itanjc itd. Ob koncu je zbor izrekel priznanje stare- mu odboru, prav pKJsebno pa še neumorne- mu tejiničnniu vodji Ferdu Gorjancu. ' Zattin je bil še tradicionalni šahovs'ki dvo- boj Šaleška : Mežiška dolina, ki se je kon- čal z neodločenim izidom 5:5. Čestitka za mlade atlete Kladivarja Ekipno tekmovanje mladincev v atletiki je končano. Vtem ko so mladi člani in članice celjskega AD Kladivar osvojili v republi- škem merilu štiri prva mesta, sta jim' v finalu državnega ekipnega tekmovanja pripadli dve zlati in eno četrto -mesto. Razlika v ..številu razpoložljivih prvih mest, je pač v tem, da so na republi- škem tekmovanju nastopile mla- dinke v dveh skupinah — starej- še in mlajše, medtem, ko je bilo finale državnega prvenstva le za mladinke. Četudi smo pričakovali in na tihem upali,, da bodo mladi celjski tekmovalci tudi v finalu državne- ga prvenstva uspeli z najboljšimi uspehi v vseh treh skupinah, so pri starejših mladincih obtičali na četrtem mestu. Ta »spodrsljaja^ starejših mladincev pa v ničemer ne zmanjšuje celotaega uspeha mladih atletov v finalu ekipnega prvenstva, kajti dve osvojeni prvi mesti in še to z izcedno pred- nostjo, dovolj prepričljivo go- vorita o moči mladinske atletike pri Kladivarju, o delu in celot- nem prizadevanju v društvu. V športu je že tako, da sprem- lja tekmovalce ali moštva tu in tam izredna sreča, včasih pa tudi precejšnja smola. In če kdo, po- tem sd imeli prav starejši mladin- ci Kladivarja v finalu izredno smolo. Začelo se je pri teku na 110 metrov čez ovire, ko si je Po- lutnik močno' poškodoval koleno ob udarcu v zapreko; toda na- vzlic temu je vzdržal do konca. Izredno velik spodrsljaj si je »pri- voščil« Lednik pri skoku ob pa- lici, kjer je zatajil za več kot pol metra. Zgodilo se je zaradi tega, ker je v istem času nastopal še v drugi disciplini in menda tudi zaradi palice, ki je ni bil preveč navajen. In potem tek na 2000 metrov. Namesto da bi v njem na- stopil tekač, ki se je na to disci- plino najbolj pripravljal, je ostal doma. Tako so bile izgubljene točke, ki jih ni bilo mogoče na- doknaditi. Seveda pa tq prav nič ne zmanjšuje pomena zmage mla- dih mariborskih atletov, ki so v ta finale vložili vse in rajši opu- stili misel na boljšo uvrstitev mlajših mladincev. Ekipna tekmovanja mladih atle- tov in atletinj so končana tako, da lahko in moramo mladim tek- movalcem in tekmovalkam Kladi- varja samo čestitati. Napake, ki so se pripetile, nekatere tudi or- ganizacijskega značaja, pa naj bodo temeljita šola in opozorilo. Prizor s tekme v odbojki Pokal za športnike mariborske »PREHRANE« v počastitev dneva borca ter pete oblet- nice obstoja podjetja je imela sindikalna podružnica MERX Celje v gosteh člarie ma- ril>orske Prehrane. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta so izvedli športno tekmovanje v petih disciplinah. Ta- ko sta se obe ekipi razšli v šaiui in no^ro- metu z neoilločenima rezultatoma. V tem ko se je šahovski dvoboj končal z rezulta- tom 2 in po), proti 2 in pol, se je nogometna teknia zaključila pri stanju 5:>. V uamiz- iKm tenisu so zmagali igralci Prehrane s skupnim rizultatom 10:4, ' v streljanju pa (djani Q73:81? (moški ■06:606, žcji^k' 267:2!! krogov). Srečanje v odbojki se je končala z zmago goltov '5:1. Tekmovanje je bilo odlično ipripravl.jeno in izvedeno ter je pri gledalcih vzbujalo veliko zanimanja. Zlasti zanimiva je bila nogometna tekinu, ki je odločala o zmago- valcu, kajti na sporedu je bila nazadnje. V športnem tekmovanju so zmagali člani Prehrane z rezultatom '50:20 in za ta usueh IDCjeli preliodni pokal občinskega sindikal- iitga sveta Celja. Razen tcigu so lepe po- kale .prejele še zuiagovaliue ekipe v posa- meznih disciplinah. Povratno srečanje šport- nikov obeh trjTovskiii podjetij bo prihodnji mesec v Mariboru. Srečanje pa ni bilo samo na športnem po- lju teiineč so ^e (iredstaviiiki obeh kolekti- vov pomenili tudi o svojem delu, izmenjali iizkušnje ter navezali tesnejše poslovne sti- ke. Ob tej priložnosti so si goistje iz Mari- bora ogledali še centralno skladišče ter em- l;;;l.iinieo Merxa. Interni miting Atlo'.i Kladivarja so iiii^li v s;:b()to inter- ni mititfg. ki je dal nekaj odličnih rezulta- tov. Med moškimi se je znova odlikoval Kolnik, ki je zmagal v teku čez visoke za- preke v času 19.5 ter pri skoku ob palici i'»0 cm. V ostalih disciplinah so zmagali: Kač v metu kopja »2.Si. Vivod pri skoku v >išino s 1S5. Mdinajer v metu kladiva s it.20. Pikula v metu krogle s 15.»? ter Pil- gram v teku na 400 m s 51.S. Pri ženskah jc Lubejeva ponovno potrdila, du ji rezultat nad pet in pol metra pri sko- ku v daljino ne dela več preglavic. Rezul- tati: Hii m ovire Lubej 12.4; 400 m (izbir- no za državno reprezentanco) — Razpotnik 60.9; daljina — Lubej 5.54 m. KEGLJACi ZA DAN VSTAJE V počastitev dneva vstaje sloven- skega ljudstva bo 22. julija v Kočev- ju srečanje mestnih kegljaških repre- zentanc Slovenije v borbenih partijah. Na tem tekmovanju bodo sodelovali tudi Celjani, ki so lani na gnaki pri- reditvi zasedli šesto mesto. Za letošnji nastop se je prijavilo dvanajst keglja- ških moštev. J. L, Noiroinetiii turnir KladiTarjja v počastitev praznika mesta Celje ter dneva ■vstaje slovenskega ljudstva je nogo- metno drušf\'o Kladivar pripravilo v sobo- to in nedeljo zanimiv in hkrati kvaliteten nogometni turnir, na katerem bodo sodelo- vali: ŽNK Celje iz Celja, Slaven iz Ru- me, Olimpija Lz Ljubljane ter doiaačini. Tekme bodo vsakokrat v poznih popoldan- skih urah. Vsak. dan bosta na sporedu po dve srečanji. OTimpija : KladiTar 6s0 Nogometaši Kladivarja .so zadnjo soboto gostili člana druge zvezne lige, Olimpijo iz Ljubljane. Č^eitudi so zmagali 'gostjt' z razmeroma- visokim rezultatom, so domačini pokazali lep nogomet, zlasti v prvem pol- času. Lep uspeh celjskih strelcev Prejšnjo nedeljo je občitisk.f strelski od- bor Ljubljana Moste izvedet strelsko tekmo- vanje v počastitev občinskega praznika. Tekmovanja so se udeležili tudi strelci iz Celja in Kopra. Pomerili so se pionirji, mladinci in člani. Kot v ekipnem ocenje- vanju so Celjani zmagali tudi med posamez- niki in' to v vseh treh .skupinah. Kot posa- meznici so se najbolj izkazali: Mernik (pio- nir) 158, Seršen (mladinec) 228 in Dobovič- nik (član) 24? krogov. F. Ž. Mladi tekmuiejo v počastitev dneva vstaje in praznika celjske občine bo danes in jutri v organiza- ciji mladins.kega aktiva celjskega Ingrada tekmovanje mladinskih aktivov gospodar- skih in drugih organizacij v odbojki, malem nogometu, šahu in namiznem tenisu. Tek- mo vaji je bo ,na novem igrišču Ingrada ob Hibarjevi cesti "i. Not športni stadion T Radečah Konec prejšnjega tedna so bile v Radečah športne igre papirničarjev Slovenije. Tek- movali .so v atletiiki, nogometu, namiznem teaisu, kfgljanju. streljanju, šahu in (pla- vanju. Ob tej priložnosti s,o odprli še novo- zgrajeni stadion, ki pomeni za športni'ke Radeč veliko pridobitev. KOMENTAR Olimp je uspel in zdaj..? Kvalifikacijske tekme za vstop v sloven- sko ncgoinetiio ligo so koučaue. Nova čJuna te lige sta pu^itula .Vluniinij iz Kidričevega ter celjski Olimp. Tako so gabrski nogome- taši uspešno prestali pieii^kušrijo. ki ni bi- la Tahka. saj so morali najprej premagati ekipo Šoštanja v borbi za naslov okrajnega prvaka, potem pa še Nafto in nazadnje Bratstvo iz Hra-stnika. Olimp se je tako že drugič uvrstil v s.lo- vensko ligo. Ko je prvič igral v njej, je vzdržal le eno sezono. Potem se je moral posloviti cd te skupine in se vpisati med moštva okrajne lige. Zdaj bo vnovič nasto- pil v tej kcnkurciici. (iotovo je. da si gabr- ski nogometaši želijo samo eno — ostati v ligi in ne iti po prejšnjih poteh in poti ve- lenjskega Rudarja, lo je želja Olimpa: to pa bi morala biti tudi želj« (("Ijske športne javnosti in celjskih nogoinetnih klubov Z igro kot jo je pokazal Olimp v kvalifi- kacijah nima kdo \e kakšnih iz^gleno. Do- sedanji napori zu uveljavitev takšnega skup- nega dela s« ostali jalovi. Zato bi bilo pra>. da bi se zdaj v večji meri angažirali člani upravnih o>Zvečer bom moral naprej,« je rekel. »Kje je še večer. Za peč žlezi in sleci se, ^a ti bom spravila obleko v red.« Ubogal je in komaj se je za pečjo dobro ugnezdil, mu je prinesla kos kruha in toplo dišečo klobaso. , I , ^ stran 16 CELJSKI TEDNIK Številka 28 — 19. julija 1963 S FLOSOM PO SAVINJI (PEŠ) t # TRI URE^OD LEVCA DO CE- LJA! # REV1\4ATIC!^A ROMANTIKA! # NAMEN JE BIL DOSEŽEN! # »MAMA SAJ TO SO HLODI!« Četrtega avgusta bo na Ljubnem »flosarski bal«. Organizatorji so pri- šli na blestečo idejo. V propagand ne namene naj bi po Savinji in po najdaljši jugoslovanski reki Savi odpluli »flosarji«. Od Ljubnega do Beograda... Od Ljubnega je potoval les za splave do Levca po kolesih. Tam so sestavili šest manjših »flosov«, ker Savinja v tem času višje ne dovo- ljuje plovbe. Radio in časopisi so objavili točen »vozni red«. Kljub dežju je bilo v Celju v nedeljo oh enajstih dopoldne na vseh treh mo- stovih toliko ljudi, kakor le malo- kdaj ob najlepšem vremenu. Naj- večja je bila množica ob mostu v celjskem parku. Tam je Ivo Umek imel svoj »elektronski orkester«, Žal pa si je preskrbel premalo plošč, ker ni računal na zamudo na pla- ninske flotilje. Splavarji so od levških ostankov mostu odpluli pravočasno. Toda Savinja, ki je po tridesetih letih za- tona flosarije sto in stokrat menja- la tok, je gornjesavinjskim mornar- jem nastavila nešteto neznanih si pin, čeri in pregrad. Pri Lunu v Liscah so se zagozdili. Celjani, ki so se v parku naveličali čakanja in šli pogledat kaj se godi, so imeli kaj videti. Splavarji, do pasu v vodi, so reševali položaj z koli in roka- mi Bilo je »povuci, potegni«, bilo je muke in zabeljenih besednih pri pomočkov. Toda Savinja se je upi rala tradiciji... Na celjskih treh mostovih so se medtem menjavale »posadke«. Ve- liko ljudi je odhajalo, veliko priha- jalo, veliko tudi vztrajalo. Vsi so se ozirali po Savinja navzgor, zame- njavali ribiče z »krmaniši« in zbija- li šale. Nekdo je proglasil pisane pustne zastave olepševalnega društva za flosarske... Možak srednjih let je spet obujal spomine na flosarijo pred vojno — češ, kako romantično je bilo ... Pa se je oglasij očividec borbe z vodo pri Lunu in pristavil: Bolj revmatično kot romantično... Tisti, ki ne vedo, kaj se lahko splavarjem vse pripeti, so kritizira- li na vsa usta, češ, kakšen red je to in podobno. Čeprav je flosarska skupina iz Šempetra obupala in odšla, čeprav so nestrpneži izgubili potrpljenje, okoli ene ure je po Savinji priplul prvi splav, ki je od Levca do Celja potreboval polne tri ure, kar zna- ša dvakratno pešhojo sem in tja. Namen je bil dosežen. Čeprav ne po predvidenem načrtu, Celje je v ne- deljo govorilo o splavarjih in o bliž- njem flosarskcm balu v Ljubnem. Lahko bi rekli: začetek slab, konec dober. Kolikor je bilo težav na za- četku poti, tako ho propagandne- mu splavu lažje v Savi. Pred Zagre- bom bodo splave zvezali v enega in pltdi proti Beogradu. Tako kot Celjani so tudi Laščani, in ljudje v krajih do Radeč v ne- deljo zastonj čakali na flosarje. Le ti so odpluli proti jugu šele v pone- deljek. Čeprav so splavi zamudili, čeprav je bilo vreme nenaklonjeno, je Celje kljub temu imelo svoj spektakl. Zla- sti mladina. Računamo lahko, da vsi, ki so mlajši od 25 let, splava šc niso videli. Ni ga »videl« niti bro- nasti splavar pri mostu v parku, ki zre po Savinji navzgor in čaka... čaka ... Naposled pa je dočakal. Koliko pa je mladina vedela o splavih? Sedemletni fantič, ki je z mamico stal na mostu, je ves pre- senečen in razočaran vzkliknil, ko je videl splav pod mostom: — Mama, saj to so vendar hlo- di! — Toliko o ekspediciji na začetku njene poti. Možem in fantom, ki so tega tveganega pohoda lotili, vse priznanje. O tem, kaj vse še bo- do doživeli na poti do Beograda, kdaj drugič. Sicer bodo pa na »flo- sarskem balu« v Ljubnem, ki pa ne bo imel zamude, itak poročali... — ček Kljub dežju je bilo na brvi, ki pelje v mestni park ob napovedani uri polno Celjanov, ki so hoteli vi- deti plovbo -^flosarjev«, ki je pred tremi desetletji pojenjala na Savinji. Prvi splav so vztrajni Celjani po- zdravili s ploskanjem in vzklikanjem. Največje veselje s splavi so imeli otroci. Le-ti še nikoli v življenju niso videli splava na Savinji. Nič čudnega, če so se takoj vkrcali in poskušali z vesli, kako se taka ladja iz hlodov upravlja. mm\ KAVE v MOSKVI Ameriški filmski komik in ►►amba- sador smeha-'< pri mednarodni orga- nizaciji UNICEF je pred dnevi prispel v Moskvo. Kamor je prišel je spravil okolico v dobro voljo in sproščen smeh. Med drugim je Kaye obiskal tudi moskovsko kliniko za paralizirane otroke, ki jih z telovad- nimi vajami spravljajo spet k gi- banju. Ko je Kaye videl to nesrečno mladino, ki z muko pregibajo svoje ude, je slekl suknjič, se vlegel na tla mednje in z njimi prav pridno telo- vadil. Pomikal se je od enega do drugega otroka, telovadil, se spakoval, žgečkal svoje male prijatelje in ustvaril razpoloženje, da je bilo kaj. Ravnatelj klinike je priznal, da otroci še nikoli niso tako vneto raz- gibavali svojih udov kot tokrat. Beseda ali dve o morskih psih Najprej podatek za tiste, ki odha- jajo na morje in jih je strah zobovja grabežljivih rito. Na našem Jadranu so nevarni morski psi prav tako redki kot primeri, da so na suhem volkovi napadli človeka. Na počitni- cah je mnogo več smrtnih primerov zaradi prometnih nesreč, zaradi kr- čev in kaipi po dolgem plavanju, za- radi kopanja s polnim želodcem in podobnih nezgod, toda vse to se ne razširi tako hitro ikot vest, da je ne- koga napadel morski pes. Vsi morski psi tudi niso nevarni. Mnogo ljudi zamenjuje delfine z morskimi psi. V Jadran priplavajo z velikimi ladjami psi modrulji, ki so sredozemska vodna zverina, toda v Jadranu se ne zadržujejo dolgo. Obi- čajno jih ribiči in mornarji hitro za,s;ledijo in obvestijo kopališča. Toda kljub vsemu je treba biti previden. Ce se že komu zahoče pla- vanja na daljše »sieze«, potem naj to ne počne sam. Najibolje pa je, če je v bližini ved.no kak čoln, kamor se je moč hitro resiti iiz vode. Kljub na- padalnosti, predvsem pa neutolažljivi lakoti psov, so ti roparji bojazljivi. Vsaj običajno ne napadejo takoj, temveč žrtev o^bkrožajo. Mnogi so se rešili tudi s plavanjem v cik cak, z vpitjem v vodo in podobnimi preva- rami. Toda za to je treba imeti že- lezne živce. Kakorkoli že, previdnost je mati modrosti. K Tole, kar je na sliki, ni originalni posnetek morskega psa pred južino. Je Ic risba, ki pa vseeno precej zgo- vorno opozarja, da je treba na morju paziti... Prodano v Ameriko ? Amerikanci imajo nek čuden kompleks. Ker je zgodovina nji- hove dežele in nacije mlada, komaj nekaj stoletij, se silno navdu- šujejo nad starinami. Ce bi Evropa, po njihovo stari svet, dovolila, bi izvozili čez lužo vse, kar je tu vrednega. Slišali smo o ameriškem bogatašu, ki je v Španiji kupil lep kastilski dvorec. Dal ga je do zadnjega kamna prepeljati v Ameriko, kjer so ga arhitekti spet postavili. Znano je, da je v Združenih državah več umetniških del starih mojstrov kot v Evropi, zaradi lahkovernosti petičnikov pa tudi brez števila ponaredkov ali plagiatov. Tole, kar je na naši sliki, bodo ljubitelji gledališča, zlasti pa Shakespearja spoznali kot znamenit elizabetanski teater iz Lon- dona. Mar gre Angležem tako slabo, da so ta svoj simbol prodali ameriškim bratrancem? Ne. Ljubitelji angleškega srednjeveškega klasika so v Balboa parku v San Diegu postavili kopijo Globe teatra, do pike tako stavbo kot je v Londonu. Tu igrajo predvsem Shakespearove komedije in drame. Vendar vsi Američani niso tako tankočutni za tradicije starega sveta. Evropejci, ki pridejo v stik z njimi, se jezijo nad neved- nostjo in nepoučenostjo Amerikancev o evropski zgodovini, pa tudi zemljepisu. Najbolj pa je smešno to, da se prav po otročje navdu- šujejo nad romantiko monarhij. Kralje in prince v Ameriki spre- jemajo kot otroci pravljice, sami pa za nobeno ceno ne bi dali republike in demokracije za krono. -k Miss „hmeljevka" v Ameriki bf brž ko ne lažje izha- jali brez predsednika kot ■ pa brez spcktaklov. Tako v tej deželi vsako leto izvolijo toliko raznoraznih miss in kraljic, kolikor jih ni bilo po vsem svetu v najbolj cvetočem obdobju fevdalizma. Po naše bi rekli, da so ob vsaki ►^pasji procesiji« tudi volitve lepotice dogodka, pa naj bo to raz- stava tort ali pa sestanek dolginov. No in zdaj- smo pri bistvu naše slike, na kateri je zmagovalka tek- movanja v vispki rasti dvajsetletna Carol Dettmann. Dekle je v resnici precej dolq;o, saj meri v višino dva metra in sedem centimetrov. Naj- manjša med 14. tekmovalkami je bila vseeno visoka 1 meter in 97 centi- metrov. Sodniki se niso navdušili samo nad Karlincino višino, temveč tndi nad merami čez prsi, pas in boke. Zdaj ko je blizu sezona obiranja hmelja, bi lahko ameriško »visokost« povabili na obiranje, ker bi --štan- parjem« ne bilo treba podirati hmeljevk. DUAOrl SfTfl/C Drugi >lric urednik! Zdaj momentalno imam eno prav fino pri- ložnost, da Ti navedem nekaj problemov, ki se namreč tičejo teh poletnih vročih dni, obenem pa s« Ti opravičujem, ker Ti tako doljio že nisem pisal in Ti povem, da sem bi! sedaj mnogo zaposlen z dopisovanjem z drugimi strici, povrhu vsega pa še t« študij, ki je zaenkrat le srečno minil. Kajti namreč pred nekaj dnevi mi je uspelo se odtrgati o