169. številka. Trst v ponedeljek dne 28. julija 1902. v \ Mm xxvn. ,,EDINOST*' izhaja eakrat na dan. razuo nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne Naročnina znaša : za oelo leto........24 kron za pol leta........12 „ za (>trt leta........ 6 „ za en me^ec........ 2 kroni >"aro*Tiino je plačevati naprej. Na naročite brez priložene naročnine se uprava ne ozira. Po tobakamah v Tn*tn *e prodajajo posamezne -tevilke po 6 stotink 3 nvč.l: izven Trsta pa po 8 stol i u k 4 nvč.j Trle fon štv. S~o. h din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. _----------- ---------- j / Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniJtvo- Naročnino iu oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. Upravništvo in sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo stv. II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Trozra in Jugoslovani monarMie MMirpi i. Vea glasila, ki so obvezana v to po svoji dolžnosti do onih, ki jim polnijo jasli, ali pa, ki so dolžna to svoji lastni koristi, polagajo dan na dan, sedaj z jezo v obrazu, sedaj z očmi, pobožno obrne ni m i gori proti nebu, slovesne prisege, da je trozveza obnovljena brez nikake spremembe, da je taka, kakor je bila, ker se di spozicije vBeh treh zveznih vlast' ostale iste, kakor so bile. Lojalnost med A vstro-Ogersko in Nemčijo je tako visoka, da je ne le vzvišena nad sleherni dvom, ampak bi zagrešil pravo bo-gokletatvo oni, ki bi se sploh drznil gojiti kakov dvom v tem pogledu. Lojalnosti v zavezništvu med državo Habsburgov in Veliko Nemčijo Hohenzollerncev sploh ni treba — govorimo vedno na podlagi rečenih virov — nit povdarjati. To etoji, to drži kakor pribito, to je samo ob sebi umevno. In kar je notorično dejstvo, kar je torej umevno ob sebi, na tem rii dovoljeno dvomiti in tega torej tudi ne treba zatrjevati in dokazovati. Malce kočiji veja je stvar glede tretje zaveznice, gledč Italije. Oficijelna in ofiei-j< zna glasila v Avstro Ogerski in Nemčiji so si^er uverjena notri v dnu duše o devištvu in zvestobi mlade Italije in izključeno je, da bi le-ta mogla postati nezvesta svoji stari trozvezni ljubezni. Le nekoliko labkomišljena je postala ta italijanska devica. Bog ne daj pa, da bi kdo kaj — abega mislil o njej ! Ne, le tako iz mladostne lah kom lijenosti in v veselju na tem življenju je v no veje čase začela delati tu pa tam neke postranske skoke, ki bi utegnili v njem, ki ne pozna nje čiste duše, vzbujati rahle dvome o nje deviški trozvezni ljubezni in zvestobi! Od todi prihaja, da imajo viši varuh trozveznega ljubezen skega razmerja te dni vsaki hip pos'a s svetim, iz globine prs prihajajoč:m priseganjem, da je nedolžaost?, devištva in zvestobe cvet v stari ljubezni device Italije ostal nedotaknen, dehteč in ne-omadeževan...! Ubogi hlapci svojega peresa! Kako mučno jim je delo, ko morajo z vsem naporom — črnila pokrivati misli in skrbi svojih gcopodarjev...! Ali pustimo ironijo ! Trozvezna diplomacija hoče, da svet bodi uverjen, da se v razmerju med troz%-eznimi vlastrni ni nič spremenilo, da je danes bolj nego kedaj trdna volja Italije, do zadnje pi-čice vršiti svoje obveznosti do trozveze in da je kralj Viktor Emanuel najlojalneji zaveznik Nemčije in Avstro OgerBke pod božjim solncem I V tem svojem prepričanju se svet ne sme dati motiti ni po demonstracijah italijansko foncozkega brodovja v Toulonu ; ni po dvoumnem vedenju italijanskega ministra za vnanje stvari, prespoštovanega g. Prinettija! Tudi ne po svečanih izj avah fraucozkega ministra za vnanje stvari, iBtotako prespoštovanega gospoda Delcasst* ja — da seje namreč Italija prej sporazumela ŽDjim, nego je podpisala instrument, s katerim se je trozveza obnovila ! In tu treba povdariti važno, da, za presojanje stvari odločilno okolnost, da diplomacija trozveznih vlasti niti z besedico ni oporekala izjavam Delcassč-ja, in je bil ves trud nje glasil obrnen v to, da so rečene izjave tolmačila po svoje, to je: da so jim dajala najnedolžneje lice. Tudi dejstvo, da je Italija v zadnji čas jela glasno in brez ozira naglasati svoje aspiracije do Albanije in s tem posezati v sfero interesov svoje zaveznice A vstro-Ogerske, ne sme v p. n. veliki publiki omajati prepričanja, da se je trozvezno razmerje med Italijo in Avst.-Oger. ohranilo v svojem deviškem stanju ! Niti dejstvo, da Italija slej ko prej in še posebno po obnovljenju trozveze kr;či v svet, da sti Adrijansko in Srednjezemsko morje že po tradiciji italijanski morji in da ima Italija izključno pravo tudi do vztočnega obrežja morja Adrijan-skega, s čemer se z ostrino brivne britve dotika življenskega interesa, da, ekzistenčnega pogoja naše monarhije kakor velevlasti —-niti to dejstvo ne sme motiti p. n. javnosti v prepričanju, da sta si Avstro Ogerska in Italija slej ko prej najlojalneji ia najiskreneji zaveznici ter da ni padel niti najoži traČek sence na njiju medsebojno prijateljsko razmerje. — Nedavno je sicer prišla iz Rima v široki svet vest — kateri se ni oporekalo — da nekih določil vojaške nravi, ki s3 bile obsežena v prejšnji pogodbi, ni več v obnovljeni pogodbi, ali radi tega si svet nikakor ne sme misliti, da se je trozveza kaj spremenila. Tudi fakt, da je kralj Viktor Emanuel najprej bežal v Rusijo, torej v državo, ki ne partic pira na trozvezi in proti kateri bi se morala trozveza eventuvelno obrniti in da je v Peterhofu ubiral akcente, ka-koršnje ubirajo vladarji le proti oni »o, s ka- terimi so postali jako jako intimni — tudi ta fđkt ne sme begati nikogar v veri, da je trozveza nespremenjena. V svet so te dni silile vesti iz jako dobro informiranih krogov, Ja je način, kakor kralj Viktor Emanuel ignorira svojo zaveznico, Avstro-Ogersko, in tudi nje dinastijo, napravil na Dunaju — kje, tega ne treba praviti — najmučneji utis; ali svet ne sme pripisovati temu absolutno nobene važnosti .... Tako hoče, tako diktira slavna trozvezna diplomacija. In doižnoBt pravih državljanov je, da — verujejo. Oni morejo sicer malce majati z glavami, smejo tudi malce dvomiti, ali le — na tiho! Na glas pa naj le verujejo, da je trozveza ostala nespremenjena in da Italija ni še nikdar imela tako malo za-vratnih namenov nasproti svoji zaveznici Avstro-Ogerski, kakor ravno sedaj po obnovljenju trozveze. Bodimo torej tudi mi dobri državljani in verujmo... verujmo vsaj do — jutršnjega članka ! Politični pregled. X Trstu. 28. julija 1902. Deželni zbori. Niže-Avstrij-skiin dalmatinski sta bila minole sobote zaključena. Poslednja Beja poslednjega deželnega zbora je bila znamenita, ker je do-ne3la neko tudi za nas Tržačane velevažno izjavo vlade glede šolskega vprašanja in pa neko enuncijacijo večine zbornice, katera je dalekosežne načelne važnosti glede na jezi kovno vprašanje in potem tudi državno pravne važnosti. V sprejet je bil načrt zakona, glasom katerega smejo biti vsprejeti v privatne zavode le taki otroci, katerih materini jezik je naučni jezik na dotičnem zavodu. Povodom druzega čitanja tega načrta je izjavil vladni zastopnik, dvorni svetnik Nardelli, — da vlada odklanja ta načrt, ker isti da krši pravice starišev do samodoločbe učnega jezika otrok!! (Tako govori vlada v Zadru, a kako prakticira v Trstu ! ! Kje in kdaj se je izgubila ista pravica tržaških slovenskih starišev ?! To utegne biti predmetom dokaj zanimivemu obračunu se slavno vlado in njenimi tržaškimi oigani.) Prevažna enuncijacija zbornice, katero smo omenili gori, je pa načrt adrese na krono, kakor ga je izdelal odsek. Načrt ima tri glavne momente : za prvi del, ki izraža uda- nost in govori o gospodarskih stvareh, je glasovala vsa zbornica; drugi del, zahtevajoči, da se uvede hrvatsko-srbski notranji jezik, je bil vsprejet z glasovi Hrvatov in Srbov proti onim Italijanov; za tretji del, ki zahteva združenje vseh dežel, v katerih bivajo Hrvatje, v posebno državnopravno skupino v — okvirju skupne monarhije, so glasovali Hrvatje, Srbi in Italijani pa proti. Ker so se Srbi in Hrvatje oddaljili iz zbornice, je od-pala razprava o spremembi deželnega leda, oziroma premeščenju sedeža deželnega odbora v Spljet, in o spremembi formule prisege. To je menda prvikrat, da so Hrvatje, in sicer združeni z isto adreso, zahtevali združenje s Hrvatsko, in da bo torej vlada morala odgovoriti. Ves svet bo torej sedaj pričakoval z napeto radovednostjo, kako se vlada izvije iz zadrege. Da poroče »ne« — na tem menda ni dvomiti; ali vprašanje, kako formulira ta ne, da ne bi pretrdo zadela na strani hrvatske večine. Koliko važnost pripisujejo vladni krogi sami temu vprašanju, priča okolnost, du je namestnik Handel nemudoma odpotoval na Dunaj. Kriza v Srbiji. Vuieev kabinet je poda) v četrtek ostavko, ker se vlada čuti poraženo s tem, da je bil nasproti vladnemu kandidatu, Ristu Popoviču, izvoljen predsednikom skupščine Pasicev pristaš Sta-nojević, kateri je bil tekom zadnjega zasedanja skupščine izstopil iz vladine stranke vsled nekega prepira s predsednikom skupščine Popovićem. V zadnjem zasedanju je bil Stanojević zbornični podpredsednik, a je vsled omenjenega prepira s Popovieem položil to čast. Vlada je tudi o sedanjih volitvah predsedništva Popovića po3tavila svojim kandidatom na predsedniško mesto, ki pa je s 6 glasovi ostal v manjšini VBled zveze nekaterih Pasicevih pristašev z opozicijo. Povoda tej zvezi je iskati v zadnjih občinskih volitvah, ki so neugodno izpale za Pasicevo stranko. Stanojević je potem tako dolgo in vztrajno roval proti Vuićevemu kabinetu, dokler mu je ob volitvah v predBedništvo pripravil poraz, težć neprestano za kabinetom, ki bi bil čisto Pasičevega kroja. Govori se pa, da kralj ne vsprejme Vuideve ostavke, kljubu temu, da je vlada pogorela tudi o volitvi prvega podpredsednika skupščine. Vlada nagovarja Stanojevica, naj se sam odpove predeednisivu, da se tako reši kriza, ali StanojevM je pripravljen odstopiti samo PODLISTEK 56 MELITA. Povest iz naše dobe. Spis«; Errrn Tomie ; prevedel Radi. Prvi del. VI. Grofove livade so bile še precej dobre, ali brez grofove zasluge, razun morda da je bil dal napraviti na nekih mestih navadne jarke radi namakanja. Bila so tla, katera je priroda ustvarila za livade, prislonjena ob nizko l>ogorje, iz katerega je tekel gorski potok, ki je po sredi sekal velike j»ovršine livade. Ta potok ni popolnoma usahnil ob največi su~ nikdar. Dajal je tlom blagodejno vlago, zbog Česar je rastla redilna in bujna trava, ki je slovela na široko rad: svoje pitooeti Kmetje so s#» trgali radi zakupa teh livad in plačevali male parcele i gotovim dragim denarjem. Na dnu livade je bil zgrajen začetkom tega stoletja mlin na tri kolesa, kateri je nosil tudi sedaj grofu tristo goldinarjev zakupnine na leto. Njive so zaostajale daleč za livadami v kakovosti. Rudnič je videl, da so tla po str- nišču jako pusta. Ta tla bi trebalo gnojiti. Sama na sebi niso bila slaba, ali cd ono malt« živine se je dobivalo tako malo gnoja, da na razumno gnojitev niti misliti ni bilo. Še manje je bilo možno misliti na kupovanje gnoja, ker to s'ane denarja, kat«ri pa je bil pri grofu vedno le na prehodu. V velikem kompleksu njiv je bilo večih delov, kateri so ležali že po dve leti na prahi, ker ni bilo možno plačati delavcev za obdelovanje in nabaviti potrebnega semena. »Te njive so najslabša stran mojega gospodarstva«, je rekel grof Rudnću, kateremu je mogel neugodni utis čitati na obrazu. »Delavci so dragi za nase razmere, gnoja nimamo, a niti tla niBO posebno dobra.« »Ne bi rekel, da so tla slaba .... ali zapuščeno je«, je izjavil Rudnih popolnoma iskreno. Je cel6 delov med temi njivami, kateri bi se dali popolnoma dobro pretvoriti v livade. Jaz bi na vašem mestu tud; tako storil«. >Nimam-li dovolj livad ?« je vprašal grof. »Bilo bi le v prilog vašemu gospodarstvu, da bi jih imel še več«, je rekel Branimir s sigurnostjo praktičnega in razumnega gospo- darja. »Ali potem bi trebalo, da ustanovite glavni cilj svojemu gospodarstvu, bi bi vam največ koristil, a to je po mojem mnenju živinoreja. Čim bi imeli več livad, bi imeli tudi več krme, mogli bi rediti tudi več ži-pine, a za njive bi imeli zopet več gnoja nego do sedaj.« < »rfeo se je moral prevladati, da ni planil po koncu, taki nauki so ga silno jezili. On jih je slišal že tolikokrat, ali ni se jih držal. Menil je, da je to le teorija, katera ne velja nič v praksi, kjer se zamotuje ves lepo zloženi račun. :>Ne, dragi prijatelj«, je rekel grof z neko pikrostjo, »jaz nočem več poskušati kaj :akega. Vse to sem že poskusil. Lepo je poslušati, kar mi vi svetujete, ali v praksi dobiva stvar popolnoma drugačno lice. Pomislite le: živino treba dobro krmiti in rediti. Zato treba pridne služinČadi, ali kje jo hočete najti? Ah, ti posli, ti grenijo življenje vsakemu gospodarju; z ničemer niso zadovoljni in vsemu prigovarjajo. Pa potem te večne nezgode v prometu z živino. Ako gojite živino na debelo, morate misliti na izvor preko meje, a mejo zapirajo vsak hip, in gospodar mora svojo lepo živino prodati doma za vsako ceno. Niti živinoreja ni danes ono, kar mislijo mnogi, kateri se niso bavili s tem poslom. Pardon ! Naravno, to se ne tiče vaše osebe«, se je požuril grpf opravičevati, spom-nivši se, da se ni srečno izrazil. »Vi ste tudi sam na pol gospodar, pa najbrže hodite z živinorejo enako z menoj.« »Moje gospodarstvo je drugače urejeno«, je odgovoril Branimir. »Pri meni je glavni pvihod žito, katero tekmuje z banatskim, potem pa gozd. Ali jaz se bavim tudi z živinorejo, in sicer resno in v večem obsegu, a se ne morem pritoževati radi vspeha.« Rudnid je hotel grofu razlagati način, kako se on bavi s živinorejo na svojem velikem posestvu, no, premislil se je, ker je vedel, da bi govoril zastonj, ker grof ni imel sredstev, da bi preuredil vse svoje gospodarstvo, in kar je še več, ni bit več v letih, da bi rešil tako težko nalogo. Radi tega je obrnil pogovor na drugi predmet. »Dokler so bili vinogradi zdravi, je bil najbrže tudi dobiček imetja mnogo veči«, je opomnil Rudnič. »Ako se ne varam, oni obronki z južno lego, kjer je sejana koruza, so bili prej zasejani z vinsko trto«. (Pride se.) pod pogojem, da se minister za notranje stvari, Štefanovi«, odpove svojemu portfelju, kateri zahtevi pa vlada Dikakor noče ugoditi. Govori se tudi o razpuščenju skupščine in celo o zopetnem oktroiranju stare ustave. Kar se t če novih volitev, meni radisalni »Narod«, da bi v tem slučaju mogli radi-kale; le pridobiti, liberalci da bi obdržali svoje male ostanke, a naprednjaki da bi skoraj gotovo popolnoma izginili. Boj proti redorniškim šolam na Francozkem Combesovo mi nisterstvo postopa jako strogo proti redovniškim šolam na Francozkem in izvaja z največo natančnostjo tozadevni zakon, ki je bil vsprejet že pod vlado Waldeck-Rousseau-a. Zapirajo se na tisoče šol, katere so dosedaj vodili redovniki in redovnice, a ti zapuščajo Francozko. Vsled tega postopanja uprizarjajo se po 1'rancozkih mestih protivladne demonstracije, et protidemonstracije, vsklikaje »Živela republika !« Tudi 1. 1**0 je francozka vlada zaprla samostanske šole in prepodila šolske redove, pozneje pa so se redovniki in redovnice polagoma zopet vračali na Francozko in po vsej državi zopet ustanovili svoje šole. Soci-jalistični vodja Jaur£* je menil, da se bo tudi sedaj tako godilo, ako vlada ne poskrbi za to, da se redovniške šole nadomestijo z laičnimi .šolami in je priporočal, naj se hitro sedaj ustanove potrebne šole. Ker šolske sestre nočejo dobrovoljno zapustiti šol, odganjajo jih redarji se silo, na kar dotične šole uradno zapečatijo. Zaprli so že več duhovnikov, ki so se upirali za-prctju šol. Parižki nacijonalisti prirede veliko protestno demonstracijo, katare se udeleže po-seSno žensie in otroci. Socijalisti pa prirede istočasno veliko socijalistično protide-monstracijo. OfHtzicijonalni listi napadajo predsednika Loubeta, ker da ne bi bil smel podpisati zakona proti redovniškim šolam. Republikanci namerujejo baje najodločneje in z vsemi sredstvi nastop ti proti opozicijonalni agitaciji. Včeraj so se vršile v Parizu napovedane demonstracije za in proti redovniškim šolam. Policija je morala napeti vse moči, da je preprečila spopad med nasprotnima si strujama, vsejedno pa se je dogodilo na raznih točkah mesta več spopadov med klerikalci in nacijonalisti na jedni ter socijalisti in republikanci na drugi strani. Ti spopadi pa niso imeli posebnih posledic, ker je policija na konjih povsod kmalu razgnala demonstrante. Tudi v provincijalnih mestih so se vršili slični dogodki v zmanjšani meri. Tržaške vesti. Socijalistom t album. Pišejo nam: Da svet izve, kbka so sredstva, ki se jih poslužuje tržaška socijalna demokracija, dovolite nam, da navedemo sledeči konkretni slučaj : Včeraj zjutraj ob ♦ ». uri in pol se je vračala z dela trojica naših narodnih mož, delavcev. V ulici sv. Marka je srečal to trojico nekdanji narodnjak Krejčič Andrej. Mož je poklical enega iz omenjene trojice na stran in mu rekel pomenljivo in grozilnim načinom : »Vi storite mnogo boljše, da danes ne greste na vri »k nunam«! Na- mož je prijavil stvar ostalima sodelavcema in ti so, ugibaje, kaj naj bi pomenile gornje besede pogodili, da ni varno iti na vrt, kjer je imelo »Kolo« svojo veselico ! Ker se je stvar takoj razl>obnala in ker je doznal o tem tudi odbor »Kola«, sta se podala dva čiena odbora na redarstveni ko-misarijat k sv. Jakobu, kjer sta zahtevala, naj nemudoma pokličejo nasilnega agitatorja Krejčiča na odgovor — kar se je tudi zgodilo. Socijalist Krejčič in junak v — gr, že-nju je junaško tajil gori navedene besede, a je priznal le, da je rekel: »Ne hodite na vrt k nunam, pojdite rajše na »našo« slav-noet na dirkališče!« Da je edina priča izjavila, da morda ni prav u mela prvotno navedenih besed, ni nič čudnega, da-si je ista prej opetovano in kategorično trdila, da je Krejčič izustil gornje grozilne besede ! ( udno bi bilo, ako bi en bilo dogodilo nasprotno, ker kedor pozna brezobrazno nastopanje nekaterih socijalistov — posebno še slovenskih — ve dobro, da so zmožni storiti vse, samo da bi škodili lastnim sodrugom-delavcem, ako niso žnjimi istega mišljenja ! Nas je sram, da se Slovenec poslužuje takih sredstev proti — Slovencu, proti lastnemu rojaku ! Mi smo znali že prošli teden, da socijalisti strastno agitirajo proti veselici »Kola«, a smo molčali. Mol5*1 i smo tudi, ko se je nam trgalo lepake — kar ni bilo, vsaj zadnje čase več v navadi. Sedaj pa ne moremo in ne Bmemo molčati več ! Mi nismo, nagovarjali nikogar naj ne bodi na socijalistično slavnost, kamo-li, da bi bili erozili komu ! Povdarjamo zopet in zopet, da so socijalisti uvedli fanatično agitacijo proti »Kolu«, torej proti društvo, ki sestoji iz samih delavcev ! Cim smo pomislili to, da socijalisti ne pardonirajo niti delavcu, ako jim ne sledi slepo, ako cel6 proti društvu, ki je delavsko pa excellence, nastopajo, tako nasilno, netolerantno in neliberalno, potem dobivamo nekoliko ukusa, kakova bi bila tista svoboda in toleranca, o kateri vedno — govore ! Mi se le čudimo, da ni med voditelji socijalistov ni enega tako treznega in pametnega človeka, ki bi jim povedal, kako s takim postopanjem v očeh vsacega mislečega človeka kompromitirajo sebe in svojo stvar ! Kajti, ako čutijo potrebo, da posezajo po takih sredstvih, kažejo le, da jim mišlje-uje in duh nista v soglasju z vzvišeno socijalno idejo, ki ne pozna netolerance, sovraštva in proganjanja in ki mora marveč z ljubeznijo vabiti ljudij pod svojo zastavo, kakor jim je to tudi povedal na diven način tisti resoični socijalist iz Italije, ki čuje na ime Ferri, in kakor jim je v neki priliki — v gledališču »Rossetti« — povedal tudi sedanji vodja tržaške soc. demokracije, gcsp. i Pittoni. Mi jim ne bomo sledili, mi ne bomo grozili nikomur, ker smo pretolerantni in preliberalni, da bi komu hoteli kratiti osebno Bvobodo, to najviše pravo vsakega človeškega bitja ! Vsakdo naj gre tja, kamor se mu ljubi. Ali, čim smo mi tolerantni in svobodoljubni, zahtevati smemo, da so tudi drugi taki nasproti nam. Čim smo mi liberalni, imamo tem večo pravico, da protestu-jemo proti vsakemu nasilstvu, pa bilo isto tudi — demokratično ! Tudi mi smo delavci in morda bolj delavci, nego mnogokdo, ki vedno kriči: »Mi delavci !« in tega svojega značaja delavskega, na katerega smo ponosni, ne zgubljamo čisto nič s tem, da smo narodnjaki, to je, da se ne izneverjamo svoji krvi, marveč, da jej ostajamo nepremično zvesti, in s tem, da ne gonimo svojega lepega jezika iz mesta v — okolico. Ne ujezilo, ampak užalilo nas je, da ljudje naše krvi mirno dopuščajo, da se uprav demonstrativno povdarja manja vrednost slovenskega jezika s tem, da ga pač pripuščajo na plakate po okolici in ob periferiji mesta, ne pa na one v mestu samem ! In kako naj bi nas ne bolelo, ko naši ljudje mirno molče k temu, da je bil na včerajšnji slavnosti, na slavnosti ljudij, ki hočejo biti mednarodni in nositelji principa enakosti vseh ljudij :n vseh narodov — jezik vsaj polovice njih privržencev, da je bil naš slovenski jezik popolnoma izključen iz oficijelnega programa ! Ti mili Bog, saj umejemo, da sodrugi ne bodo peli kake bojevne slovenske narodne pesmi ! Ali v naši glasbeni literaturi imamo vendar tudi neštevilo pesmi, katere bi mogel mirno vestjo peti tudi najortok-sneji kozmopolit ali najsrditeji internacij ona -list. Mi Slovenci pa imamo tudi prekrasno pesem, ki proslavlja — delo ! Društvo »Slava« jo poje kaj rado. In če že ne dru-zega. vsaj delavsko pesem bi bili mogli peti na slovenskem jeziku. Ali nič, nič! A mi vemo dobro zakai, vemo, da je vzrok v tem, da so italijanski voditelji socijalne demokracije — a ravno ti so zapovedniki, dočira slovenski »voditelji« vrše službo le pokornih adjutantov — preveč italijansko nacijo-nalni ! ! A slov. voditelji socijalistov bi morali —ako bi imeli v sebi le iskro ljubezni do svojega rojstva in le mrvico samoljubja — zaklicati italijanskim sodrugom : Ce je bila naša kri dobra, da ste jo ob februvarskih dogodkih gnali v mesnico tudi notri v sredino mesta, na elegantni Corso, na šetališče ponosnih sinov avite colture, potem pa tudi ne dopuščamo, da ta jezik takrat, ko se veselimo, gonite ven iz mesta, ker se vam menda zdi preordinaren in se bržkone bojite, da bi žalil ušesa laške gospode in — vaša ! !« Končno pa vsprejmite, o slovenski socijalisti, naše zagotovilo, da smo trda kost, katere ne strete vi, najmanje pa z grožnjami, pa bile še tako grozne! Pregloboko je zarisano v naši duši, kar smo dolžni svoji krvi in predragoceno nam je to, kar smo za tO krv iz vojevali tekom let in krvavim trudom. da bi sedaj mogli zapustiti in izdati vse to le zato, ker hočete — vi! ! Vi nočete paralelnega sodelovanja ; dobro, pa imejte boj ! ! In častnejo nalogo vrši vsakako tisti, ki jemlje tlačeno in preganjano manjšino v svojo zaščito, nego pa oni, ki se pridružuje večini in jej pomaga proganjati in tlačiti ! Zalivala. Za velikodušen in znaten dar 400 K, kateri dar je poklonil g. J. Str u-k elj pevskemu društvu »Zvon« na Opči-nah, izrekata podpisana iskreno in presrčno zahvalo. Bog plati in stoterno povrni blagemu dobrotniku ter ga ohrani še dolgo j dobo let čilega in zdravega v prid narodne ! naše stvari. Za hvaležno društvo »Zvon« : F e r d o F e r 1 u g a, F r. B i z j a k, predsednik. tajnik. Obletnica razvitja zastave društva »Kolo«. Društvo »Kolo« more biti zadovoljno v polni meri. To društvo je imelo že mnogo lepih slavnosti in beleži v svoji kroniki .že celo vrsto prilik, ko so se na elementaren način pojavljale simpatije širokih slojev tržaškega slovenstva do tega društva. Ali nam se zd\ da nobenkrat niso bili ti izrazi simpatij toli zgovorni, kakor včeraj, ko je »Kolo« slavilo obletnico razvitja svoje krasne in ponosne zastave. To pot se je moralo »Kolo« boriti z neprilikami, kakor menda še nobenkrat. Včeraj osem dni se je moralo umakniti pred neugodnostjo • vremena. Proti včerajšnji slavnosti pa se je od izvestne strani uprizorila prava gonja, ki se je končno prelevila v divjo agiticijo od osebe do osebe, ki je zanesla med ljudi govorico, da na slavju »Kola« se gotovo »kaj zgodi«. In fakt jc, da nam je sinoči pripovedovalo več glavarjev družin, da si n;so upali privesti seboj žena in otrok . . . ! Zato da so prišli sami. Nadaljnji, za »Kolo« jako neugodni moment je bil ta, da je slavje kolidiralo s procesijo sv. Jakoba. Mnogo njih, ki so najzvesteji prijatelji »Kola« so bili, ker se je procesija završila precej kasno, zadržani. Slednjič niso bile »Kolu« ravno na korist neke mejsebojne razmerice, ki so se pojavile pri sv. Jakobu. Ali skozi vse te megle in meglice je včeraj vendar toplo in prisrčno prodrl žarek starih simpatij do našega »Kola« Okolo 6. ure je bil vrt še prazen, potem pa so začele prihajati truma za trumo, veliki prostrani vrt — na katerem je prostora za nad 10.<>0o ljudij — se je jel polniti bolj in bolj in proti uri smo mogli zabeležiti velečastno udeležbo. Program se je vršil račno in točno. Petja ne bomo ocenjevali, ker so se pele že znane pesmi, ali to moramo povdariti, da so pevci — kakor da so posebno vzradoščeni po toli lepi zmagi nad vso zlohotnostjo — pevali posebnim veseljem in ponosom. In razpoloženje pevcev se je širilo dalje tudi med občinstvom. Tudi godba pod vodstvom gospoda Majcena je svirala s posebno vervo in je zbirala večinoma take komade, ki vnemajo dušo našega ljudstva. Poleg tega je bil vrt lepo odičen z ne-številnimi baloni v narodnih barvah, prižigali so se krasni umetalni ognji, ljudi je zabavala tudi šaljiva pošta in — last, not least — pilo se je dobro pivo in pošteno vino ter jele dobre poštene mrzle jedi. Nikako čudo torej, ako moremo konstatovati po svoji duši, da na vrtu našem pri sv. Jakobu že dolgo ni bilo tako animirane zabave kakor je bila včeraj. To je bilo frenetičaih živio-klicev, ploskanja, veselega razgovarja-nja. Bila je že II. ura, ko je bila še velika družba na vrtu. Hvala našim poštenjakom, katerim tudi najzlohotneja agitacija ne more omajati zvestobe in narodnega poštenja. »Kolu« pa naj bo včerajšnji vspeh v vspodbujo, da si ne le ohrani, ampak da si s pridnim delovanjem še poveča svoje lepo ime poštenega delavskega pevskega društva! Štrajk kavarnarskih uslužbencev. — Včeraj zjutraj so kavarnarski uslužbenci stopili v štrajk in so se kavarne mogle odpreti še le ob uri zjutraj ; tekom dneva so stregli gostom gospodarji kavarn in členi njih družin oziroma sorodniki, direktorji in tu pa tam nekateri stari markerji. Kavarne so delalp skoraj kakor navadno, a so se zaprle že ob 10. uri zvečer. V nekaterih kavarnah pa bo se uslužbenci d<}brovoljno podali na delo, medtem ko so zopet drugje nekateri kavarnarji vsprejeli pogoje uslužbencev. Veselica delavskih društev na dirkališča. Včerajšnja veselica združenih delavskih društev privabila je na dirkališč« velike množice občinstva : govori se o kakih 20.000 udeležencih. Dirkališče je bilo razsvetljeno z acetilenskim plinom. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov s sedežem v Celju nam je doposlalo nastopu i poziv s prošnjo, da ga prijavimo : Naše društvo nosi naslov: »Društvo slovenskih odvetniških in n< turskih uradnikov«. Kdor razmer ne pozna, sodil bi, da so v tem društvu združeni vsi slovenski odvetniški in notarski uradniki. In teh je na stotine. V resnici pa je mlačnost med našimi tovariši tolika, da naše društvo, ki razteza svoj delokrog po vseh sloveaskih deželah, še dozdaj ni imelo pod svojim okriljem niti ene stotine uradnikov. Odbor si je dosedsj prizadeval z raznimi vabili, dopisi in pozivi, da bi združil vse tovariše v to društvo, toda pri tem je imel veduo samo izdatne stroške, pa skor> nikakega vspeha. Vsled tega je odbor sklenil, prirediti veČ javnih shodov, da tovarišem razloži in pojasni namen društva ter jih prepriča o važnosti in potrebi stanovske organizacij e. Prvi takšni shrd se bo vršil v Ljubljani dne 3. avgusta 1902 ob 4. uri pop. Opczarjamo že sedaj vse cenjene tovariše, da se tega shoda, komurkoli gmotne razmere le količkaj pripuščajo, zanesljivo udeleži, da s tem pokažejo, da hočejo skupno delovati v priboritev naravno in zakonito pristoječih jim pravic. Celo vrsto let se že bojujemo, ne samo mi odvetniški in notarski uradniki, temveč vsi zasebni uradniki za zakonito uveden je zavarovanja za starost in onemoglost zasebnih uradnikov ter njihovih udov in sirot, za u vedenje nedeljskega počitka itd. — pa niti najmanjšega vspeha ne moremo pokazati. Ce vprašamo po vzroku, zakaj ničesar ne dosežemo, nam služi v odgovor: temu kriva je naša nesloga in indiferentnost ter slaba organizacija. Ako hočemo doseči, kar nam gre po naravi in po zakonih, moramo to združeno neprenehoma zahtevati, dokler nam ne bo ustreženo in če bi se nam ne hotelo vstreči, da storimo vse dopuščene korake v dosego svojih ciljev. Odkar društvo obstoji, je dobivalo neštevilo prošenj za podelitev podpor in zaradi posredodanja služb večinoma od tovarišev, ki ali še nikdar niso bili členi društva, ali pa so svoje dolžnosti nasproti istemu tako slabo izpolnjevali, da se jih skoro ni moglo šteti med redne člene. — Ako bi tovariši vedeli uvaževati potrebo združitve tudi takrat, kadar združene moči ne potrebujejo, kakor jo uvažujejo, kadar so momentano v sili in potrebi — gotovo ne bi bilo na vsem Slovenskem tovariša, ki se ne bi odzval vabilu na vstop v društvo odvetniških in notarskih uradnikov. Ta poziv naj služi vsem cenjenim tovarišem v spod b ujo, da ne pozabijo na svoje lastne koristi. Će tudi nekateri ne mislijo postati sivi v odvetniških in notarskih pisarnah, pomislijo pa naj, da so iz kolegijal-! nosti dolžni pomagati tistim tovarišem, ki so obsojeni v to, do pridobitve njihovemu stanu primerne ekzistence. Na svidenje torej v beli Ljubljani! Vspored zborovanju bo: 1. Nagovor predsednika. 2. Govor o organizaciji in društvenih težnjah. 3. Posvetovanje radi* ustanove II. Bkupine. 4. Razno. Iz vodstvene seje družbe sv. Cirila in Jletodija. Iz poročila o tej seji, ki se je vršila v Ljubljani dne 10. julija, po3nemljemo, da se deška šola v Trstu s prihodnjim šolskim letom r a z s i r v petrazrednico. Od 1. januvarja do iulija je blagajnik izkazal 19.286 K 91 st. dohodkov in 16.410 K 14 st. str.; torej 2326 K 77 st. prebitka. Dražbe premičuin. V torek, dne 29. julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled taredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- vilu* ajvari vriil« *l*deče dražb« premičnin : uL Fo«eolo 2at koli!« z krčmarsko opremo ; ulica S>rgente 5. hišna oprava; ulica Far-neto 33, hišna oprava; ulica S. Nicoio 14, hišna oprava; ulica S mita 8, tirjatve. Vremeotkl veMnlfc Včeraj : toplom* r ob 7. uri cjutraj 24.1* ob 2. uri popoindn* 27.5* C.* — Tlakom«r ob 7. uri ajutraj 762.0 — Danes plima ob —.— predp. in ob 11.23 p*»p.; "«eka ob 6 7 predpoludne in ob 6 11 popMudcc Društvene vesti. Odbor >Trža>ke^a Sokola« bo imel danes ob H1;.. uri zvečer sejo v »Slovanski Oital niCJ«. I stanov ni oW*ni zbor akademičnega leriialnega društva »A d rij a« bo v Gorici dne 9. avgusta t_ 1. ob uri in pol dopo-ludne v dvorani »Goriške čitalnice* s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Poročilo pripravijalneea odbora. 3. Vpisovanje členov. 4. Volitev: a) predsednika, b» 4 odbornikov in namestnikov, c) i 2 preglednikov. 5. Slučajnosti. — Gostje j dobro došli ! Gorica, dne 26. julija 1902. Za pripravljalni odbor: Mirko Korš;<% K. Podgornik, stud. i ur. cand. iur. Pevski zbor bratovščine družbe sv. I irila in Metodija. Izletu dne 3. avgusta v Tomaj bo nastopni vspored : I. Izletniki se zberejo točno ob 11. uri j zjutraj prfd kavarno »Commercio«, od koder odidejo preko milega Krasa našega v Tomaj. II. Točno ob 4. uri popoludne bo veselica na odičenem vrtu gospe udove Cefuta z nastopnim programom: a) Parma: Mladi vojaki, koračnica, svira godba ; b) Brajša : Istrski Sokolovi, možki zbor; c) Mijcen : Eliza beta, valček, svira godba ; d) I. Bartl: Oj demoviaa, možki zbor; e) I. pl. Zaje: zbor iz opere Zrinjski, godba; f) G. Eisenhut : Poputniea hrvatske g doma, možki zbor; g) Sch\v»b: Moji devojči<*i, serenada, godba; h) Nedved : L-ubezen in pomlad, možki zbor; VoUrič: Vesela družba, mazurka, godba k Umetalni og »ji £. del; 1) Majcen: Slovanski svet, veliki potpourri, godba : tn) Hajdrib : Morje adrjan«ko, možki zbor; n) I. pl. Zaje: Domovini i ljubi, pesem, godba J o) 1 metalni ognji II. del; p) Triškov'ć : Ju hu hu, narodna koračn;ca, godba. Po tem bo svobodna zabava in ples, ki ga priredi godba. Umetalne ognje bo prižgal gospod Zobec. Vožnja tja in nazaj z vstopnino na veselico vred stane 3 krone. Vstopnina na veselico 20 nvČ. — Ples vsaki komad 10 nvč. Vesti iz ostale Primorske. X ^ Opatiji je bilo od 1. novembra 1901 do u ključno 23. julija 1902 15.684 »seb. O 1 17. julija 1902 pa do uključno 23. julija je prirastlo 605 oseb. Dne 23. julija je bilo navzočih 1832 oseb. X Iz Sežane. Tukajšna zavarovalnica za govejo živino bo imela dne 10. avgusta t. 1. ob 4. uri pop. veselico na dvorišču hotela »Trth kron«. Vspored : 1. A. Nedved : Popotnik, možki zbor. 2. Igra : »Napoleonov samovar. 3. Vogel: Cigani, možki zbor. 4. Tombola s tremi jako zanimiv mi dobitki. .">. Ples. — Mej te-ni točkami bo svirala vojaška godba. Vstopnina h koncertu 40 stot., 1'stek za tombolo 4«> stot., plfsai komad 20 st. liv s točo in med hudim viharjem, da ljudje že davno ne pomnijo kaj takega. Po vseh pot'h je tekla voda, namešana s točo, kakor v potokih. Oves, pe*a, zelje in drugo je po-polnom potolkla. Ljudje nimajo kaj živini pokladati. Štiri polne kozolce je vihar prevrnil. Pšenica na polju je vsa polegla in okleščena, pota bo razdrta. Škoda je velika. — V torek pa je toča pobila v občinah St. Janž, Radeče in Bcštanj na Dolenjskem. — Samo v šentjaški občini cenijo škodo na 60.000 kron. Vesti iz Štajerske- — »sreda pri streljanju proti toči. Pri Sv. Katarini na Sp. Štajerskem se je te dni smrtno ponesrečil 9 letni Franc Kos, ki je družbi posestnikovih sinov 19 letnega Širmeka in 13-letnega Antona Medveda streljal proti toči. Strel se je prezgodaj vnel, iBkra je odletetela na preblizo se nahajajoči smodnik, vsled česir je navstala eksplozija. Ranjena sta tudi tovariša Kosova. — Kaj vse je človeku dovoljeno na Štajarskem, ako jle tako dober, da je — nemškutar, priča ta-le dogodek, ki se je pripetil povodom ustanovnega shoda akademiČ-nega ferijalnega društva »Bodočnost« v Ljutomeru predminole nedelje. Pred lokalom, kjer so zborovali naši vrli visokošolci, zbiralo se je opetovano več nemških kulturo-noscev z namenom, da bi demonstrirali. Korakali so goii in doli mimo lokala vskli-kaje psovke in žaljivke. Mej temi sta bila tudi učitelja Voller in Pfe fer — poslednji z nemško trikoloro preko prs — ter dva c. kr. davčna uradnika : adjunkt bsron Gut-schreiber ter praktikant Dernjač ! ! Ali naj ponovimo staro vprašanje: kaj bi se zgodilo učitelju ali c. kr. državnemu uradniku slovenske narodnosti, ako bi se drznil kaj sličnega ? ! Kako vprašanje ! Prav bi mu bilo, ker ne ve, da le z nemškim mišljenjem ee dobiva pravica do — javnega demonstriranja ! Potresi v Indiji. BOMBAV 28. (B) Kakor javlja »Times of India« je v Benderfibhasu vsaki dan občutiti streljanje zemlje. Od 9. julija tabore prebivalci na obrežju. Radi nenavadne vročine vlada huda beda. Stara trdnjava Ormuz je porušena. Mesto Kišm je v podrtinah. Sodi se pa, da je le malo ljudi prišlo ob življenje. Isti list poroča dalje, da je ruski konzul v Abu Čer nakupil razsežna zemljišča na otokih Bahrein. Saheznik, veleposestnica v Vuhredu, g. Tomaž Pavšler, tovarnar in posestnik v Kranju, g. Viljem Pfeifer, posestnik, drž. in dež. posl. na Krškem, g. dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru, uč- g. S. Salez. Pire, dohodkar benediktinskega samostana v St. Pavlu, g. Ivan Plantan, e. kr. notar in drž. poslanec, g. Jožef Pogačnik, c. kr. poštar, drž. in dež. poslanec in posest v Podnartu, slavne posojilnice: okrajna v Ljutomeru, v Trebnjem in savinjska v Žalcu, g. Frančišek Povše, veleposestnik, državni in deželni poslanec in odbornik v Ljubljani, g. dr. Jakob Purgaj, c. Mnogokrat se dogaja, da treba iskati kr. gimn. prof. v Gradcu, p. Štefan Rojnisk, in priporočevati dobro sredstvo v obvezanju c. kr. računstveni oficijal na namestništvu rane- Za ™raen Je najpripravnejše sre l- .. stvo, katero ohlaja in ublažuje zdravljene v Gradcu, g. dr. Mat.ja Schm:rmaul, zdravnik rane ^ vnerju. y drža^ dobroznano v Rajfenburgu, ekscelencija g. baron Jožef pragko domače mazilo iz lekarne B. Frag-Sehwegel. c. kr. sokcijski načelnik v pok., ne rja, c. kr. dvornega zalasjatelja v Pragi, državni in deželni poslancc na Dunaju, g. ! Ker se mazilo ne pokvari, če tudi se dolgo dr. Jožef Sernec, odvetnik, dež. poslanec in j hrauj- P^P^oča. da je za vsak slučaj pri- , , , , . i- j pravljena vsaki družini, deželnega glavarja namestnik v Celju, g. dr. ; r J Jakob Šket, c. kr. gimn. prof. v Celovcu, g. Ferdinand Souvan, veliki trgovec in gra-ščak v Ljubljani, g. dr. Gvidom Srebč, odvetnik v Brežicah, g. Ivan Šepic, tržan v Konjicah, g. Anton Slamberger, c. kr. notar in posestnik v Kranju, g. dr. Ivan Šušteršič, ' odvetnik, držav, in dež. posl. v Ljubljani, g. j dr. Ferdinand Trenz, c. k. voj. zdr. v pok. < v Diažkovičih, g. Anton Theon, trgovec na ] Jesenicah, dr. Anton TVchamer, zdravnik v | v Gradcu, gospod Ivan Vencajz, c. kr. deželne sodnije svetnik v p., odvetnik drž. in deželni poslanec v Ljubljani, g. Alojzij ' Vrsnik, kamenar in posestnik v Ljubljani, g. Bogomil Vošnjak, inžener in posestnik v Gorici, g. Anton Vuković, vir. VuČjidolski, namestništveni svetovalec v pok., dež. in drž. posl. v Zadru, veleuč. g. Ivan \Vieser, mestni . župnik in dekan v Velikovcu, veleuč. g. dr. 3C Ignacij Žitnik, benefidjat, drž. in deželni poslanec v Ljubljani, g. Frančišek Žužek, c. kr. veliki inžener v pok. in občinski svetnik v Ljubljani in g. Karol Hočevar, veliki inžener na Dunaju. (Pride še ) ♦ ■♦a*« elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ngodne 5 W U U cene. K M 5 VILJEM DALLA T0RRE • v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe pohiitvo donesesrefio. ■ ■ * ■♦a Konrad Jacopich r;oe: Vili" Mazza B&rriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-ijalij, navainega in najfinejšega olja, najfinejše te-tenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako lizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na de-elo na debelo in drobno. Ceniki franko. Vesti iz Kranjske. * 72-Ietna starka utonila vsled pijanosti. 72 letna Mina Rebolj iz Teoetišča v kranjskem okraju je izpila baje četrt litra žganja. Pijača jej je zmešala glavo, da je zašla v vodo, kjer je utonila. * Iz Št. Petra na Krasu nam pišejo dne julija liH^L* : Tudi na naših oddaljenih, kraških tU h pričelo se je delo narodne proevete. Kakor se sliši, snuje g. Janko Ulaganje, učitelj v Smihtlu : Pevsko društvo »Slovane z sedežem na Kalu. Z veseljem pozdravljamo novo bodoče društvo posebno zato, ker na vsej Pivki nimamo niti enega sličnega društva. Drugič kaj več. » Pivčan«. " Toča. »Slovencu« poročajo iz Preddvora : V četrtek poj»oludne okoli 5. ure nam je teča pobila pridelke. Bil je tak na- Razne vesti. Uravnava plač dijurnistom. »\Viener Z9i-tunge je objavila naredbo skupnega minister-stva, ki uravnava plače diurntstom. V državni službi je okoli l^.TO> diurnistov. Od teh jih okoli 7(XH) dobi gotove mesečne plače. Vlada pa pripravlja uravnavo plač tudi za davčne izterjevalce, katerih je okoli 800, in za razne pomožne služabnike. Število vseh, katerim bodo v kratkem plače zboljšane, znaša nad :?0.0<) st.. 2 kroni 40 st. in 2 kroni 20 st. Razbojniki odveli pet učencev. Iz Bukarešte javljajo, da so bolgarsko makedonski briganti ujeli 5 učencev trgovske šole v Sani ni, ko so se le-ti vračali domov iz Si-nine. Odvlekli so jih v goro, da za njih iz silijo odškodnino. Brigantov je bilo 25. Najmlajše in najsiromašneje iz med učencev so izpustili, da sporočijo doma, da briganti zahtevajo 50000 lir odkupnine. Takoj so bile odposlane vojaške patrulje za br ganti, ali brezvspešno. Istodobno javljajo iz Sanine, da je zmanjkalo tudi nekega učitelja in enega učenca ljudske šole romunske, pa se je bati, da so briganti edveli tudi nju. Nesreča na železnici. Ruska brzojavna agentura poroča : Trije vozovi vlaka, v katerem se je vozila kraljica grška v Pe-trogrsd, so pri Granici skočili s tira. Poškodovan ni bil nihče. Drugi izkaz daril »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Gradcu« za leto UMU— 0*2. Od 9. februvarja 1902. do 13. julija t. 1. poslali so temu društvu : (Dalje) po 10 K : g. Mihael Korbes, c. kr. notar v Ložu, g. Jožef Koršič, c. kr. rud-n Ški veliki oskrbnik v Idriji, g. dr. Andrej Kukar, c. kr. notar v Žužemberku, g. Artur Lokar, c. kr. notar v Kanalu, g. Frančišek Lončar, tajnik posojilnice v Celju, gosp. dr. Matija Murko, c. kr. vseučiliški profesor v Gradcu, slavno slovensko omizje v Beljaku (po g. Ivanu Hochiriillerju), g.a Marija Brzojavna poročila. Vseslovanska umetniška iu industrijalna razstava. PETROGRAD 28. (B) Pod protektoratom velikega kneza Aleksandra Mihajlo-viča bo v letu 1904 prva vs^lovanska umetniška in industrijalna razstava. Razburjenje na Francozkem. PARIZ 27. (B.) Popoludne so krščanske žene Francije priredile pojavo na ► Place de la Concorde«, kamor so došli tod socijalisti. Močni oddelki redarjev peš in na konj;h so zaseli 'trg in ločili obe stranki. Vzlic temu je prišlo do spopadov. Mnogo oseb je bilo ranjenih in mnogo aretiranih. Na druzih krajih mesta so se vršili pretepi in so redarji razpršili izgrednike. Ob 6. uri zvečer so nehale pojave. | LYON 28. (B.) Na »Place Bellecour« ' in na različnih drugih točkah mesta je prišlo do spopadov. Mncgo of»eb je bilo ranjenih, nekaj pa aretiranih. Šft proti 10. uri zvečer je bilo p<> m93tu veliko gibanje. , PARIZ 28. (B.) Na »Place de la Concorde«, »Rue Rovale« in na »Boulevard Made-, leine« je vladalo ves večer veliko gibanj. —j Redarstvo je trikrat razpršilo manifestante, i ne da bi se bil pripetil kak resen dogodek. O poluneči je bil vspostavljen mir. Tekom dneva so redarji aretirali kakih 100 oseb ; 12 oseb je bilo težko ranjenih. Dvojna nesreča v gorah. REGENSBURG 28. (B.) U Parten-kirchena na Gornje Bavarskem javljajo, da je v soboto popoludne, ko se je spuščal niz-dolu s ,Zugspitze', realčnega učitelja Kreutherja zadela kap in je ostal mrtev na mestu. To pa je tako prestrašilo njegovega spremljevalca, nekega azistenta, da je padel v globino in tudi ostal mrtev. Obe mrtvi trupli so prinesli v PartenkircheD. Kolera KAIRA 27. (B) Tu je kon3tatiranih 52 sluSajev, v Asijuti pa 12 slučajev kolere. Aleksandrija ni okužena. V obče je opažati zboljšanje. Viliar. LONDON 27. (B) Minolo noč in danes zjutraj je vihral tu silen vihar, ki je izkoreninil mnogo dreves ter je na mnogih krajih mesta uničil dekoracije za slavnosti kronanja. Tribino, prirejeno na obrežju, je preobrnil ter je bilo ranjenih miogo mimoidočih. rs 3> m m g rs is MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI z omejen!« Jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela nryo slov. zalop pohištva iz odlikovanih in svotovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a tratera se nahaja v Trstu, Via Piasza vecohia (Rosario) St. 1. (na deacl strani cerkve ar. Petra}. Konkarenoa nsmogoda, ker Je blago Is prve roke. Msanisr Lm Mlnzi Prva In največja tovarna pohiltva iteh vrst. •J T R S T J4 TOVARNA: ZALOQB: Via Teta, i Plazza Rosarlo it 2 vogal I (Šolsko poslopje) Via Llnltanea In Via Rlbsrgt it 21 Telefon it. 670. -MOM-v— Velik Itbor tapecarij, ircal In slik. li vrfnje caročbe tudi pn posebnih načrtih. Gene brai konkarenoa. ILOmOUII CIIII ZASTOI! II FBA1K Predmoti postavko se na pa. o'.?roi aH žeitšznsco »ranKO, m & & & Sf & 35 m s* V najem se oclda meblovana soba v ulici Tor-rente št. 34, I. — Vprašati je tam v krojaču i ci. Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hisi). Popolno vplačana glavnica 2, 000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske bipotekarne m menične banke v Monakovu. Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu, Biva dei Pescatori št X. Telefon 469. Iščejo se povsod zastopniki in agenti. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu z-mven cerkve »v. Petra tPiazza Rosario pod ljud šolo) Botrsta zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe In otroke. PoStne naročbe »e izvrže takoj. Pošiljatve so pošt-»ine proste. Prevzema vsako del« n« debelo in drobno ter »e HvrSuje * največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe *e toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča e. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. geaeraln h skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. priv. avstr. Lloyda. TOUflRNfl POfllŠTUfl | IGNACIJ KRONI Dvorni založnik. Ustanovlj. 1848. TRST uI. Cassa
  • ečj od map like v velikem izboru, sama novc-t, bodt-i glele risanj I barv. Snov sestaja od same stanovitne ztrn-Ije. Izključna zaloga za 'J rs', Frmorje in Dalm*ci'n slavnon anf in odiiknvane tovarne za peči Bratr.v i*'eliu* v Blanskfm (Motava) ustanovljena 1848. Pri f«-h pečih se prihrani M)(l ° na kurjavi. La»tna i«.varna štedi'n'h p»-c iz fceleza ali udelanth z m*j"liko. Izvršitev po in*ri in nizkih cerah. ZALOGA DALMATINSKIH TIN iz lastnih kletij in ar ISTRSKI TERAN, ki se toplo priporoča družinam, gosp krčmar-jem in restavraterjem Simeon Pavlinović, ul. Chiozza 11. Živic i dr. (Selilvltz A Comp.i) Zaloga stnijer, teMničnib predmetov in materijala. Delavnica. — Inženjerski urad. TRST. - Trgovinska ulica štv. 2. - TRST pri tr«m vojašnice. == Prodaja se : MOTORJE na par. na plin. petrolej in bencin. STROJE za obrtnjistvo in kmetijstvo, za dom in sploh za vsako rabo. PUMi'E za vodo. vino, špirit, olje itd. ŽELEZNE CEVI in njene sklepe. CEVI iz drugih kovin, iz gume in p'atna PIPE in VALVE izaklopnicet in druge meden*1 ali bronene predmete. MAČILNE ULOGE t. j. plošče, svitke in dr. iz gume, asbesta. bombaža. SITE in druge priprave za mline. PASE iz usnja in drugih materjalev. OLJE in MAST za mazanje strojev. Posebno se priporoča posestnikom Raznovrstne železne pluge, mlatilniee in čistilnice za žito, slamorezniee. stiskalnice za vino, olje in seno, škropilnice proti peronospori, elastične trake, gobe za cepljenje itd. Izdelujejo se načrti za napravo tovarn, vodovodov. vodnjakov, cest itd. in se tudi dela prevzame. xxxxxxxxxxxxxxxx Zahvala. Vsem znancem in sorodnikom zahvaljujem se presrčno za čast. katero so izkazali na pogrebu nepozabnega mi brata Ivana zlasti pa se zahvaljujem c. kr. okr. glavarju g. A n t. Rebeku, c. kr. dežel no-sodnemu svetniku g. J os. P 1 a t z e r j u, prerasti ti duhovsčini p. 11. g. uradnikom in cenjenim gospem, dalje slavnemu starešinstvu in g. L. M a h o r č i e u, slavnemu ueiteljstvu in šolski mladini, pevskemu zboru za ganljivo petje v cerkvi in ob grobu ter ognjegasnemu društvu. V Sežani, dne 2G. julija 1902. Terezija Renčelj. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih jenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena primerno /niža. Cglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in bu'elfkah. Parkirno laltnh u!ic«del,e Act*ae 12- rOrudUl JdlVUU Zftloga vsakovrstnih vin in buteljk. PoBtrežba točna, cene zmerne. Nepresorljive mrežice. |> v Trstu. Piazza Negozianti št. 1. V I1U&. \J. priporoča slavnemu občinstu avoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in v*e druee priprave za plinovo luč „Auer." Anton Šorli Kavarne. priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti Bhajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pe karna in sladčičarna avež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domaČi kruh v pecivo. Postrežba točna Najstarejša slovenska tovarna lit zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv- Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča avojiro cenjenim rojakom evnje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno p>litirano, kakor za spa ne, jedilne in vizitie sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkraišem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za ob Ine naročbe pe toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v Lmisiu gesla : STOji k svojim ! Anton Breščak X OfllitOTana 1894. Odlikovana 1894. 1891. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega pohištva \m Dflljat ? Siiai pii Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. Lastne žage. Tovaira rszpolaga z mizaiji. veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako. da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tu ii meblirsnje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. — = Za miiaije. = Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljar?kih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vs^h drugih mizarskih potrebščin. Vsaka kor.kvrf iw a iytlj«eera. kfr fe t]fla ^amo iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vet tu rini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh alogov za vsak stan od najboljšega izdelka V zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime-patatno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Trgovina z izgotovljenimi oblekami. Qo|or»ini Ponte della Fabbra štv. 2, vogal OSIctlini ul. Tor rente. Podmžnica l* 1 i c a P o s t e n u o v e št. 3. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke priporoča posebno za binko-tne praznike in birmo; obleke za moške od gld. 0 do 24. za dečke o t gld. 4.f>0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. do Iti. Volnene obleke za dečke od 3 do 1*2 let od gld. 2.50 dc od plntna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleškina (zlodjeva kožai za delavce, izgotovljene v histni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost : črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah Jak o Iv Jellen v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan avež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga moke iz prvih ogerskih mlinov. Pekarna in sladčičarna Odlikovana v Rimu Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in se zlato kolajno in zaslužnim križcem. častno diplomo. Milovana tovarna za čopiče in ščetke Ivan Angeli ulica Canaie 5 nasproti cerkve sv. Antona novega. Etini specijalist za izdelovanje zidarskih \ in slikarskih čopičev ; lastna špecijali- v deta čopičev za barvanje s pokostjo. * Pleteni naslanjači francoskega sestava C * in nedosežne kakovosti. * ) Se ne boji nikake konkurence glede / zmernih cen kakor tudi izvrstnega ^ izdelka. ) Čuvati se je dobro da se ne za-\ menja moja tvrdka s konkurenti v ^ jednakega imena. ^ ooooooooooooooco FERDO GUŠTINCIČ klesarski nu»j*t*'r TRST ifia Mani lil — BARKJVL1E zrdfea p^aiišia Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr. : oltarje.^ spomenike. kipe, poprsja. — Razna dela iz mramorja. cementa in gibsa, kakor tud; slike po' fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Već slik je na ogled v »Narodnem domu« v Barkovljah. Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor. Cene po pogodbi in jako nizke, Priporoćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani Ferdo Guštinčič klesarski mojčinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povei-ala prostore s tem. da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cenj. odjemalcem. V obeh prodajalnieah vdobiva se razno blago najl>olše kakovasti in najmodernejše iz prrih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike, ovratnice. tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor snovij za narodne zasut ve in trakov za društvene znake. Sprejema naročbe na moške obleke rt po meri, katere izvrši najtoČneje in najnatan-T neje po cenah, da ni bati konkurence. Poskušaj, da se preprićaš! 0 o o o 9 0 * 0 l tvrdke m EDVARD KALASCH ■ Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V j>ro-dajalniei ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno n;zkih eenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Spoštovale slovenske psplje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo too< Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli Št. 30. DELAVNICA za pzlačevanje in dekoracije Sprejema vse v to stroko spadajoče PI f 1Jff £|001I6V0 poprave, toliko za cerkve kolikor za 9 • o o o zasebnike. Velika in izbrana zaloga CIKOTIIO« latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. JAKOB BAMBIG trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, cer moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in probno. — Cenike razpošilja franko-