tu. lefnllc.
V Ljubljani, dne 15. februarja 1921.
§Sev. 2L
) UGOSIOVANSKI
OBRTNIK
GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
List izhaja dvakrat na mesec, in sicer 1. in 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka I pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-velja2K— Inserati po dogovoru. — Roko- j ništvo; Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
Današnji številki smo priložili položnice, po kateri naj nam blagovolijo vsi Cenjeni naročniki poslati naročnino. Pri Pregledovan u naših knjig se je tudi ugotovilo, da niti lanski naročniki še niso vsi Poravnali svoje naročnine. Prosimo, da nam jo takoj pošliete v svrho zakljačitve r<*iuno >. Kdor se pa ne misli naročiti, naj nam blagovoli glasilo vrniti, da se mi iz-°£nemo ogromnih, nepotrebnih stroškov. Kaor nam glasita sidaj ne bo vrnil, ga °(>mo smatrali kot naročnika in kot od ta-*ega naročnino tudi brezpogojno zahtevati.
Upravništvo.
0, tl časi!
Preprosto je povedal, okorno, a izrabi se je. Kdo? Krojač Tone. Bilo je v decembru; hladna nedelja, K rani maši smo ŠU vsi več ali manj zaviti in na tej poti )e začel krojač Tone praviti kovaču Mih-Četu:	|
»Veš Mihče, hudi časi se ram obe-taio, o kakršnih še sanjali nismo. V sredo 5e® lepo sedel za mizo in baš rezal blago. Kar se odpro vrata; iz davkarije so mi postali listič, majhen, a tembolj pokracan. No, sem si mislil: Zvedel jih boš, da boš 2flal brati kozje molitvice! A povem ti, k° sem bral tiste čečkarije, so se mi kar lasje ježili, ne morda vsled slabe pisave, ^rk bolj kolom podobnim, pač pa vsled končne vsote. Šent, to pa že ni v redu!
po pisarrih je res mnogo gospode, ^ menda znajo pisati, brati in računati, a Pri meni so se gotovo zmotili vsaj za zaa-nio šteliko, če ne tudi za predzadnjo! Le-sem zopet spravil vse, skupaj in čez Par dni odšel na davkarijo. Tam sem jih Sele zvedeli Da še premalo plačujem dav-°v, da bogatim in spravljam cele kupe ^enarja, da ne vem kam z njim. No, ko sem videl, da nič ne opravim, sem zopet odkoder sem prišel in poleg si mislil: •'•»Koli vam ni dovolj, veste kje stanujem, Kad*r je namreč kaj za izterjati, ne veste
pa, ali bolje rečeno nočete vedeli, da jaz jemljem iz malega prihranka za »stara leta« za preskrbovanje družine, živež, obleko, obutal in drugo!«
Mihče je samo poslušal, napravil pomembne poteze na obrazu in siknil: »Če nas prej oskubijo, nas pa kasneje ne bo treba!«
* * *
Da, malega obrtnika oskubiti, to je menda cilj današnje davčne oblasti! Gospoda zna poiskati malega obrtnika in trgovca le takrat, kadar naj da, kadar naj bi mu pa sama morala kaj dati, mu olajšati njegovo žalostno stanje, si pa misli: Kdo bo na vse mislil! Nimamo vsak sto glav!
Od ene strani mu nasprotuje veleindustrija, veleobrt, ki z železnimi močmi in ogromnim kapitalom, nastavlja cene posameznim predmetom kakor ~se ji poljubi. Država pa, ki bi morala ščititi malega obrtnika pred mogotci, ga podpirati in mu dajati pobude, ga še neusmiljeno tlači z vedno novimi davki.
In kaj je zagrešil ubogi obrtnik nad samim seboj, nad človeško družbo, nad celo državo, da sedaj od nje prejema tako velikodušno »podporo«? Njegova napaka je — oprostite mi, da rabim to besedo — da s^ je dolgo dobo let trudil kot črna živina od jutra do poznega večera, da si je prištedil vsaj nekoliko za »boljše« čase. Znoj mu je neštetokrat polival uvela lica in nagubano čelo, žuljeva roka se je krčevito oprijemala kladiva in krampa, klešč in šila, skale so se rušile pod težo njegovega težkega kladiva — vse to, ker je pomagal svojim sozemljanom. in sebi, je zakrivil. Danes pa moia plačevati krvavo si prislužene groše v nenasitni želodec »mlade« države! To je njegova napaka, ker če bi on tega ne bil zakrivil, tudi država ne bi od njega mogla izterjati davkov. »Kjer nič ni, še cesar ne more vzeti!« pravi pregovor.
A ugovarjal mi boš: »Pa če ne plačujejo posamezne osebe, kako naj se pa more država in celo njeno okostje vzdrževati?« — Sam na sebi je ugovor upravičen, toda, koliko, kako in kdaj naj plačujejo! Ali je država mlada kukavica, rejenka malih penic? Ali sme ona skrbeti samo za svoj želodec in naj se potem z državljani zgodi kar hoče? Nismo mnenja, da se more država vzdrževati brez dohodkov, smo pa trdnega prepričanja, da ne sme pod nikakim pogojem takoj vsega pograbiti. Saj ni tr.koj treba misliti na nova vojna pripravljanja, ni treba polniti skladišč z moko, koruzo in — smodnikom. Vse je sedaj najpoprej za državo, bolje rečeno za državna skladišča — ker država smo mi, — Čemu? Da bo potem moka prhnela, neužitna‘koruza za razne špirite, kot se je dogajalo neštetokrat v pokojni Avstriji? Naglica 'ni nikjer pridna In počasi se daleč in zdravo pride! Na ta način bi država — skladišča — sčasoma bili napolnjeni in državljani bi lahko dihali. Pa pravite: Vsak lahko plača, zasluži toliko, 'da mu ostaja in poleg svojega poklica še veriži! Zasluži res toliko, da mu ostaja, papirje namreč; ker za njega dobi bore malo in če si hoče napraviti samo eno »cunjo«, ga mora že skoro nesti polno bisago! A ga nabira in nabira in sklada na kupček — premetavati ali prekladati ga ne sme, ker je že sedaj preveč obdrgnjen in preguljen — da potem dobi zanj kako pajčevino ali pa malo jestvin! To je žalostna slika, katera se zdi gospodom v Belgradu premalenkostna, prepo-niževalna, da bi si jo ogledali pod drobnogledom! Pa kaj pod drobnogledom! Tega niti ne zahtevamo! Samo malo natančneje. — Če bi zdravnik čutil bolečine, ki jih mora pacient prenesti, bi veliko manj mešani! tako pa njega ne boli!
Seveda bi bilo pa tudi napačno in zgrešeno, če bi trdili, da obrtnik ne uživa ravno nikakih protizaslug. Jih uživa, a ta-
kih, k' riso v nikaki primeri z žrtvami, ki jih doprinaša!
Naš obrtnik in trgovec, ki ga je dolgoletna vojna popolnoma upropastila, si je želel ob njenem koncu veselejših, srečnejših, pravičnejših dni; dni, v katerih bi se mogel Aekoliko odpočiti! Kako razočaranje! £0 pretku dveh let se vidi že obdan od vseh mogočih, novih in starih davkov; takih, ki jih morajo vsi obrtniki cele kraljevine plačevati in tudi takih, ki so prihranjeni — samo za njega!
Da,* v državni upravi moramo iskati vzrck nezadovoljstva med našim tako mirnim in pokornim narodom. Ni bilo dovolj, da je obrtniku večglavi belgrajski zmaj pozobal 20 % njegovega premoženja, ni bilo še zadosti, da se je potem izgubilo še čelrt narodnega bogastva!
Taka »začimba« se pa dobi ne samo pri davčni upravi, ampak povsod!
Kaj pa carina glede amerikanskih mi-lodarov? Bi), sem sam pričujoč ob neki priliki, ko mi je poslujoči uradnik rekel: »Bkigo te stranke ni toliko vredno, kolikor bo morala plačati same carine!« Kaj pa še ležarina, prevoz in drugo! Milodari postanejo pri nas — drago plačano blago, ker poleg tega tudi poslano blago ni povprečno skoro nič boljše od našega.
Glede davka na poslovni promet bomo še posebej obravnavali.
Drugi veliki vzrok propadanja našega obrtništva je pa — občinstvo samo.
Kamorkoli pogledaš, v katerikoli .panogi, povsod vidiš ali tujezemske ali tovarniške izdelke! Kot okw:.g zlatega teleta se vse naslaja na lični obliki- čeveljčkov, na modnem kroju, na skrivnostno sestavljenih lesnih izdelkih! Nikdo pa ne premisli, da dobi -f- za visoke cene — papirnate čevlje, s pajčevino sešito pajčevino, ki ji pravimo obleka in iz nebroj kosov sestavljene lesne izdelke, ki jih še edino klej drži, da že niso prej razpadli v prah, kot si jih ti v roke dobil. Toda občinstvo ima denarja dovolj, papirja! 'Zato pa raje izdaja velikokrat manjše vsote, namesto, da bi si kupilo enkrat trpežno stvar, samo da je vedno vse po najnovejši modi! Kog^i pri tem občinstvo podpira in koga podira, o tem sejne vpraša! Zato se pa pri nas šopirijo bolj ali man; ali pa popolnoma razna judovska podjetja!
Končno je pa vzrok propadanja tudi obrtništvo samo. Kot nobena druga panoga pri nas, se obrtništvo poteguje za malenkosti, vsakdanjosti, kot dva psa za že oglojeno kost, ne vidi pa nevarnosti, ki mu preti z žugajočo roko. Razkosano kot je, se prepira, namesto da bi nastopilo enotno, kot fronta proti enotni fronti nasprotnikovi. Le potom organiziranja, skupnega in vztrajnega delovanja si bo
bo' moglo obrtništvo opomoči; žalibog moramo konstatirati kot žalostno dejstvo, da pri nas veliko manjka poži Ivovalnosti, manjka onih dalekosežnih in daiekovidnih mož, ki so jih na tem polju pri drugih narodih že imeli, ali jih še imajo.
Obrtnik, pomisli na izrek: Pezdir v očesu svojega brata vidiš, a bruna v lastnem očesu ne! Začnimo najprej pri »brunu« in prišli bomo gotovo do »pezdir-ja«. Brez tega samospoznanja je naše tarnanje in kričanje, lajanje psov, ki se hudujejo nad luno, ki se jim prav porogljivo — smeje.
§p§T Širite Vaše glasilo! Vsak obrtnik ga mora imeti t
Delovanje
urada za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Krvatov in Slovencev v Ljubljani v letu 1919/1920.
Ker je v letu 1920. posebno v začetku vladalo veliko pomanjkanje surovin pri obrtnikih, je urad za pospeševanje obrti posvetil predvsem svojo skrb dobavi surovin.
Dobava surovin.
Po posredovanju bivšega »prehodno-gospodarskega urada v Ljubljani« in ^osrednjega urada montanističnih obratov deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani« se je uradu za pospeševanje obrti posrečilo Skleniti s »trboveljsko premogokopno družbo« po'godbo, glasom katere je slednja dobavljala uradu po znižani ceni mesečno prvotno 10 vagonov' cementa, katera množina se je pozneje zvišala na mesečno 12 vagonov.
Istotako sc je družba zavezala dobaviti 50 vagonov apna po znižani ceni.
S Kraijfsko industrijsko družbo na Jesenicah je bila sklenjena kompenzacijska pogodba, po kateri je industrijska družba prejela od gospodarske komisije za stvarno den*)bilizacijo 240 vagonov starega že-le-ia in je morala zato dobaviti dru*žba uradu 24 vagonov izdelanega železa po dnevnih engvos-eenah loco Ljubljana, Slična pogodba je sklenjena tudi z jeklarno v Ravnah za dobavo 5 vagonov jekla.
Pri jeklarni v Borovljah je nabavil urad večjo množino podlcovskih žrebljev.
Splošnemu pomanjkanju koksa je skušal urad na tn način odpomoči, da je za-sigural mesečno dobavo 1—3 vagonov kovaškega premoga pri premogovniku v Hrastovcu pri Poljčanah in v Stranicah pri Konjicah. Razen tega se mu je posrečilo nabaviti okrog 10 vagonov lesnega oglja po izvar.redno nizki ceni 15—30 vin. kg.
Pri šumski upravi v Deliblatu, Banat, je nabavil urad za ščetkarje za 150.000 K djipovine.
Ker sc se cenc njizarskega kleja ra-pidno dvigale, je skušal urad mizarske obrtnike na ta način ščititi, da je prevzel cd tovarne za klej sam dobavo kleja. Na ta način je razpečal med male obrtnike po engros cenah 10.000 kg kleja. Uradu se je tudi posrečilo pravočasno nabaviti po ugodnih cenah večje množine lesa, vsled česar je zamogel porazdeliti med male obrtnike - mizarje okrog 450 in3 lesa po cenah, ki so bile 30—50% nižje pod normalnimi dnevnimi cenami.
Za .mizarje je nabavil v inozemstvu tudi nekaj šelake in raznih baje.
Ker so se cene rektificiranemu, kakor tudi denaturiranemu špiritu zelo povišale ter špirita dolgo časa sploh ni bilo dobiti, je vzel urad tudi preskrbo špirita obrtnikom v svoje roke. Razdelil je 52 hi dena-turiranega in 66 hi rcktificiranega špirita.
Za sobne slikarje je preskrbel 4 in pol vagonov kaolina po 10—35 vin. kg. Slikarji so se splošno pritoževali nad pomanjkanjem papirja za šablone. Ker je izvoz takega papirja v Avstriji, ki pride pri dobavi papirja v poštev, prepovedan, je zastavil urad pri papirnici v Vevčah svoj vpliv, da je irjeir.oma izdelala za urad 1300 kg papirja za scbnoslikarske šablone.
Ministrstvo vojne in mornarice v Beogradu si je prvotno pridržalo razdelitev smodnika (baruta), vsled česar je bila dobava smodnika jako otežkočena. Da olajša kamnoseškim in stavbenim obrtnikom do-pavo smodnika, je urad za pospeševanje obrti izposloval, da mu je ministrstvo vojne in mornarice v Beogradu, oziroma kasneje komanda IV. armijske oblasti v Zagrebu nakazala 12.2C0 kg deloma navadnega, deloma ojačenega razstrelilnega smodnika. Pri razdelitvi je upošteval urad le tiste prosilce, katerih prošnje je okrajno glavarstvo priporočilo.
Potom osrednjega urada montanističnih obratov je preskrbel urad pri topilnici svinca in srebra v Litiji za lončarje 7550 kg gladice.
Vsled pomanjkanja sukanca je obstojala med čipkaricami, katc.ih. število se ceni na okrog 10.000, velika brezposelnost. Zalo je urad nabavil na Čehoslovaškem za okroglo 300.000 K čipkarskega sukanca ter je tudi zasigural za prihodnjo zimsko sezijo na Čehoslovaškem dobavo potrebnega sukdnca. Privredno-finansijski komi-tet v Beogradu je žel 'pri tem uradu za pospeševanje obrti v toliko na roke, da mu jc dovolil pri izvozu prediva, katerega je moral v kompenzacijo poslati na Češko, carine prosti izvoz prediva ter oprostitev osiguranja valute.
r
Ker je urad za pospeševanje obrti po dveh delegatih zastopan pri gospodarski komisiji deželne vlade za stvarno demobilizacijo, je z uspehom interveniral v neštetih slučajih, da se je pri razdelitvi de-mobilizacijskcga blaga oziralo na veliko potrebo obrtnega stanu. Glasom statistike gospodarske komisije deželne vlade za stvarno demobilizacijo se je nakazalo obrtnikom lesa za 1,920.712 K, raznovrstnega drugega materiala, kakor železa, orodja, strojev, motorjev itd. pa za 2,394.280 K.
Dobava orodja in strojev.
Urad pa ni posredoval obrtnikom samo surovin, preskrbel jim je iz inozemstva raznovrstno orodje, obrtne stroje in motorje. Nabavil je in deloma posredoval nakup 20 kompletnih garnitur mizarskega orodja, 10 garnitur čevljarskega orodja, 584 'parov čevljarskih kopit, 10 čevljarskih strojev, 5 pekovskih strojev, 1 kovaško kladivo »Ajax«, 2 aparata za ayto-gensko varepje, 2 mala parna kotla, 4 lo-komobile, 2 stroja za mešanje kita, 5 mesarskih strojev, 20 elektromotorjev, 4 mizarske stroje, statev za tkanje žičnih mrež za sita.
Splošno pospeševanje.
Glede splošnega pospeševanja raznih obrti je omeniti naslednje: klobučarska obrt v Sloveniji je močno hirala, ker je bil uvoz klobučarskih polfabrikatov (štump) v zvezi z velikimi težkočami. Glede teh je bil klobučarski obrat popolnoma odvisen od tujezemstva. Urad za pospeševanje obrti je zato povzel iniciativo, da se osn -jje domače velepodjetje »tovarna klobukov ,Sešir’ d, d, v Škofji Loki«, ki bo preskrbovala klobučarje s polfabrikati. Urad je nadalje izposloval, da bo družba sprejela vse obrtnike-klobučarje kot delničarje. .
Vsled neugodnega izida plebiscita na Koroškem so se odločili slovenski puškarji« v Borovljah, da se naselijo v Jugoslaviji. Ker jim je mesto Kranj stavilo ugodne predp ogoje, se je v Kranju osnovala pu-škaifLa zadruga, kateri gre urad za pospeševanje obrti z vso vnemo na roko.
V ribniškem okraju se je osnovala za izdelovanje in razpečavanje suhe robe zadruga »zveza lesnih domačih obrti v Ribnici«, kateri je urad izposloval brezobrestno posojilo 100.000 K in ji na ta način zasigura! njeno obratovanje.' Ker je obstoj te zadruge, kakor splošno ribniške suhe rebe že od nekdaj navezan na krošnjare-nje po tujini, zlasti v Avstriji, je urad za Pospeševanje obrfi s prošnjo št. 961/1—5, z dne 23. junija 1920 interveniral pri ministrstvu trgovine in industrije, da bi se • izposlovalo ob priliki sklepanja pogodbe z Avstrijo Ribničanom prosto krošnjarenje.
Za proevit lončarske domače obrti, ki je močno razvita v ribniškem in kamniškem okraju, je vitalnega pomena moderno zgrajena lončarska peč. Z ozirom na to je urad za pospeševanje obrti že v prejšnjih letih dal izdelati tozadevne načrte. Da se omogoči realiziranje se je obrnil z dopisom št. 31,1/399—1, z dne 18. junija 1920 na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu radi primernega prispevka za postavitev prve lončarske peči.
(Dalje prihodnjič.)
Obrtniki in prijatelji obrtništva, dopisujte v Vaše glasite!
Davek na poslovni promet
V začasnem fiaančntem zakonu so se ipo novih predpisih nadomestili členi od št. 110 do 127 z novimi in sicer tako, da plačujejo ta davek sledeči: 1. Vsi trgovski in spekulativni obrati vseh vrst strok, najsi prodajajo blago na debelo ali na drobno. Sem spadajo tudi lekarne in selski dučani, nadalje vsi manjši in mešani cbrati. 2. Vsi obrtni obrati, najsi prodajajo samo svoje izdelke ali pa tudi izgotovljeno blago poleg svojih izdelkov. Obrtniki, ki nimajo svoje delavnice, se smatrajo za krpanje in oni, ki ne izdelujejo novih predmetov, temveč izvršujejo po stanovanjih manjša opravila in brez pomožnega osobja, ne plačujejo tega davka. 3. Vsi cbrati, ki prodajajo življenjske potrebščine, kakršni so: pekarne, mesnice, slaščičarne, restavranti, gostilne, kavarne, pivnice, iz-kuharne, mlekarne, prodaje zelenjave, liberalce kakor tudi vsi cbrati, v katerih sfe ljudje zbirajo zaradi zabave, 4. Vsi industrijski obrati, kakršni so: pivarski, mlinarski, mizarski, opekarski, kamnoseški, livarski in drugi. 5. Vsi podjetniki, stavbni, dobaviteljski, zakupniški in arendatorski cbrati kakor tudi tobačni in drugi, ako peleg monopolnih predmetov prodajajo tudi nemonppolne predmete, in sicer saiiio za te druge predmete. 6. Vsi obrati, vse osebe in družbe, ki se bavijo z denarnimi posli; taki obrati so: poscjilniški, bančni in menjalni. 7. Vsi drugi obrati, kakor kemi-sionarski, spedicijski, posredovalni, agen-turski, kočijaški, težaški itd. 8. Vse delniške družbe in vsi denarni zavodi. 9, Vse prodaje velike živine, za katere se izdajajo živinski potni listi, 10. Vse prodaje predelanih proizvodov veleposestni-kdv. Flačevanje tega davka so med drugi-nji oproščeni: Občine in samoupravna telesa za posle in obrate, ki jih vrše v splošnem interesu, kakršni so: vodovod, razsvetljava, kanalizacije, tramvaji, železnica in druga podobna podjetja. — Prodajal-
ci monopolnih predmetov, srečk razredne loterije in drugih vrednosti in stvari, ki jih država prodaja po določenih prodajalcih z naprej ustanovljeno ceno in z odstotkom zaslužka. — Proizvedi hišne industrije. — Kmetovalci na predajo lastnih proizvodov, razen na prodajo velike živine.
Ako so poljedelske zadruge, članice posebnih zvez in glavne zadružne zveze in ako po svojih pravilih ne delajo dobička, se smejo oprostiti tega davka samo, ako zanje zaprosi zveza s potrebnimi dokazi; prošnje se morajo vlagati pn generalni direkciji neposrednih davkov zaradi potrebnega odločanja. Enako velja za fcon-sumne in vse druge zadruge, ki ne dele dobička in niso članice posameznih zvez, kakor tudi vse humanitarne in (kulturne družbe, ki ne delajo za dobiček in katerih fondi se po prestanku ne dele, nego se določajo v splošne namene. Dalje morejo biti oproščena tega davka samo po posebni prošnji cb potrebnih dokazih tudi samoupravna telesa in druge naprave kako* tudi zasebniki, če zalagajo prebivalstvo z živežem in drugimi ■ neizogibnimi življen-dkim.i potrebščinami ali nabavljajo žival-*sko krmo, kadar je ni zadosti v državi.
Ob ugodni rešitvi se povrne samo ona vsota, ,ki je plačana po dnevu vložene prošnje.
Vsi tisti, ki opravljajo kakršnekoli posle, za katere so obremenjeni z davkom na obrat, s pridobnino, oziroma s tecivari-no na radnjo, plačujejo ta davek pri svo-'ih finančnih (davčnih) cblastvih tako kakor redni davek. Pri iz- ozipoma uvažanju iz inozemstva pa pri izvozu ali uvozu na rarinarnah. Pri izvoznikih, ki so zacarinili sveje blago že pred diiem 6. novembrom 1929, a ga niso vsled raznih nelastnih za-crek mogli izvoziti, ne plačajo tega davka; enako, ne za blago, ki so ga hoteli odposlati pred dnem 26. oktobrom, a niso' imeli na razpolago vagonov ali vlačilnih ladij.
Vsi tisti, ki opravljajo obrate z mešanim blagom, t, j. ž blagom, uvoženim iz inozemstva, in z blagom, nabavljenim v državi, v kakršnikoli količini, plačujejo ta davek na carinarnicah za uvoženo blago in pri pristojnih finančnih (davčnih) oblast-vih na ostalo blago, za katero se obre-mene s tem davkom.
Industrijska pedjetja plačujejo ta davek četrtletno, najkasneje v petih dneh po preteku vsakega četrtletja, in sicer po knjigi o prodajah blaga, ki jo predlože finančnemu cb.astvu; obenem morajo položiti ustrezno vsoto davka.
Podjetniki, stavbniki, dobavitelji, aren-datorji in druge osebe, ki sklepajo razne pesle na račun države ali samoupravnih S teles, plačujejo ta davek ob prejemu de-
narja pri oni blagajni, ki jih izplačuje. Za posle, ki jih izvršujejo zasebnikom, se obremenjajo in plačujejo ta davek.
Za inozemsiko blage, ki je bilo uvoženo pred polnoveljavnestjo izpremenje-nega finančnega zakona, se mora plačati davek in sicer na ta način, da se sestavi natančen popis še neprodanega blaga, bodisi luksusnega kot neluksu;snega po prodajni ceni in se predloži finančnemu (davčnemu) uradu. V slučaju, da se popis izkaže neistinit, nastopijo stroge kazni na račun davkoplačevalca.
Od oseb, ki prodajajo veliko živine, se pobira ta davek pri prenosu živinskih potnih listov. Pobirajo ga oblastva, ki izvršujejo prenos takih listov.
Za vse trgovske, mešane trgovske, obrtne, transportne, zabavne, dobaviteljske, podjetniške in druge obrate, če se ti posli sklepajo s privatnimi osebami, znaša toliko, kolikor znaša neposredni davek teh obratov v tem letu obenem z vsemi državnimi dokladami. Za vse industrijske obrate in tvorniška podjetja in za vse predelke velikih kmetovalcev 1 % prodanih proizvodov. Za obrate na račun države in samoupravnih teles, 1 % pogojene vsote prevzetih, oziroma dobavljenih poslov; za prodajo velike živine, za katero se izdajajo živinski potni listi, 1 % prodajne cene, Za blago, ki je bilo že uvoženo v državo, preden je stopil v veljavo ta zakon, in za katero je plačati ta davek po popisu, znaša za luksusno blago 10 %, za drugo pa 2 % celokupne vsote popisanega blaga po prodajni ceni. Za blago, ki se uvaža preko carinarnic, najsi je oproščeno • carine ali ne, se plača davek in sicer: ako ni luksusno, toliko, kolikor bi znašala carina na to blago, in še 10 % njene vrednosti. Na ta davek se ne Gcimerja in ne pobira nobena državna niti druga samoupravna doklada.
Kdor se ne ravna natančno po zakoniku, zapade občutni kazni. Natančnejša poročila glej »Uradni list« od 31. januarja 1021,; tam so tudi navedeni najrazličnejši predmeti, bi spadajo med luksusno blago z označbo 10 % pobiranja.
♦ * •*
Obrtnik in trgovec, ki že upog.blja hrbet pod silno težo davkov, bo zepet zastokal. In to ne zastonj. Po drugih državah draginja ponehuje, pri nas pa raste in bo rastla, dokler se va\ davkov ne bo ustavil. Merodajni faktorji Se ne brigajo za to; vsaj zdi se tako. Naraščajoči davki in bremena sploh, so umetno pero, ki navija draginjo. A zvite glavice se znajo izviti s »premetenim« odgovorom; »Mi draginjo pobijamo, hočemo pa, da se tudi država vzdt-ži,« Da, država se bo kot taka vzdržala, a glede draginje je druga. Zakaj rastline
poleti, ko pripeka sc’nce, rastejo ali vsaj rastejo bolj kot v hladni zimi? Ali jih spomladi pomladansko solnce vleče iz zemlje? Ne! Razgreva mrzlo zemljo in daje rastlini le moči, torej jo privabi na dan neposredno! Tako ze z rastočimi davki privabi in privablja vedno večja draginja, katero bodo vedno najbolj občutili nižji sloji.
gjefigT Prispevajte prostovoljnih darov v prid našemu glasilu !
Kaj pa to?
Človeku, ki nekoliko gleda po svetu — preveč ne sme, ker sicer bi se mu način našega gospodarstva ogabil — se milo stori nad današnjo propalostjo. Več bi nam mog^a povedati ljubljanska krojaška zadruga. Znano nam je vsem, da je poštna uprava potrebovala veliko število uniform za svoje uslužbenec. Omenjena krojaška zadruga je vložila svojo ponudbo, toda, ali menite, da je bila uslišana? Kaj še! Mesto, da bi dali domačim obrtnikom kruha, so naročili ogromno število oblek v — Češkoslovaški! Isto se je zgodilo pri južni železnici glede oddaje izdelovanja kap. Ali jih res ne morejo izdelovati nikjer v celi Jugoslaviji? Domači krznarji bodo lahko gledali s prekrižanimi rokami, ko bedo železniški uradniki nosili kape, izdelane v Nemški Avstriji! Direkcija naših državnih železnic je razpisala veliko dobavo službenih oblačil, in sicer zimskih suknenih hlač za poduradnike 1400, za sluge 600, za vozovne nadziratelje in kurjače 300, bluz za poduradnike 1000, za sluge 1000 in suknenih bluz za blagajnice 60. Radovedni smo, kdo bo izdelaval vso to ogromno množino blaga.
Prav, prav, gospodje državni voditelji, le naprej po tej poti! Toda dovolite nam skromno vprašanje: Ali boste poslali, tudi v Češkoslovaško in Nemško Avstrijo ljudi, ki bodo tam izterjali davke od posameznih mogotcev? Najbrž jih boste pustili lepo v miru použivati vsote, ki jim jih boste dali kot masten dobiček vaših naročil! Slovenskega obrtnika bo pa privijala država s svojim davčnim vijakom. Tesnb vprašanje pa nastane, odkod bodo naši obrtniki mogli jemati groše, da bodo plačevali, če sc tudi ne skrbi za njihov •aslužek. Čudno je tudi, zakaj se ha obrt-lika tako pritiska, ko bi se vendar lahko nritisnilo na naše magnate, ki kljub temu, ia zaključujejo letine bilance z na j večjo previdnostjo, izkazujejo večmi-'ijonske čiste dobičke v korist kapitalistu — akcionarju.
Toda zdi se, da so vse te besede bob ob steno. Merodajni faktorji hočejo za-
treti — ali vsaj nimajo smisla za procvit — že v kali vsak napredek našega obrtništva.
V doglednem času se bodo oddajala tudi druga dela: gradnje cest, železnic, pristanov itd. in bojimo se, da država ne bo oddala tudi tega tujim ljudem, tujim podjetjem. Nas domačinov se ne bo niti upoštevalo, k večjemu za kaka navadna dela kot peto kolo pri vozu. Posledica vsemu temu bo Žalosten pojav zopetnega j izseljevanja v tuje kraje. Tako si boste lahko šteli v čast, vi vladajoči mogotci-ministri in vaši pomočniki, da ste pomagali našemu ljudstvu pospešiti — propast. Pri nas naj se pa šopiri brezposelnost, revščina in izseljevanje! Naša država, ki je tako bogata naravnih produktov in je tako redko naseljena, bi mogla preživljati najmanj trikrat toliko prebivalstva! Vladanje te vrste obsojamo in ga imenujemo j korupcijo, proti kateri se bomo vedno in j v vsakem oziru borili.
Strokovne vesti.
Važno za mojstre in pomočnike kovinskih obrti. Na prošnjp deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani priredi poverjeništvo za uk in bogočastje na dež. obrtni šoli v Ljubljani v času od 1. aprila do 30. junija 1921 strokovni tečaj za železni-narje, ki bo pristejpen mojstrom in pomočnikom kovinskih obrtov. Pouk bo trajal vsak dan 6 ur in bo obsegal poleg strokovnih predmetov tudi računstvo, kalkulacijo, spisje in knjigovodstvo.
Najmanjše število udeležencev naj bo 25, največ'40 Stroške tečaja, to so izdatki za učne honorarje in za najpotrebnejša učila bo prevzela naučna uprava. Za vse druge izdatke, kakor na primer za hrano in stanovanje bodo nibrali obiskovalci tečaja skrbeti sami. Mojstri in pomočniki kovinskih obrtov, ki bi se radi tečaja udeležili, naj priglase svojo udeležbo z natančnim naslovom in bivališčem do 15. marca t. 1. Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Udeležence se bo upoštevalo brez ozira ali je mojster ali je pomočnik.
Klej za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani je prejel nekaj mizarskega kleja. Interesenti-obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj, da se bo moglo ozirati na njih priglase.
Knjige za merjenje lesa in krojaške merilne knjige ima Urad za pospeševanje obrti v zalogi, katere oddaja v pisarni na Dunajski cesti št. 22.
V čekovnem prometu se pobirajo naslednje pristojbine:
1. manipulacijska pristojbina 20 vin. od vsakega uradnega opravila, ki se izvrši na računu (od vloge, nakaza, pripisa, obremenitve).
2. provizija od vsake obremenitve pr* dviganju ali pa nakazilu v gotovini, in sicer: V2 per mille do zneska od 10.000 K in H per mille od zneska, ki presega to
vsoto n. pr. pri enem nakazilu od 19.000 kron do 10.000 kron po V2 per mille in 9000 kron po % per millej
3. pristojbina za trajne čeke, po 4 K letno za vsak ček;
4. pristojbina za vnovčenje in pripis Poštnih nakaznic, 10 vin. za vsako nakaznico;
.	5. pristojbina za čeke, ki nimajo krit-
ja in se morajo vsled tega vrniti, 1 krono za vsak ček;
6. pristojbma za pregled pri pogojno aakazanih zneskih (lastnoročno, proti potrdilu vdovstva itd), 10 vin. za vsako nakaznico;
Pod 1. in 2. navedene pristojbine se zaračunajo navadno po odpravi 30 računskih izpiskov od v njih navedenih vpisnih tovk, vsekako pa na koncu leta.
Druge pristojbine se zaračunajo mesečno ali pa po potrebi, vsekako pa na koncu leta.
Nakazdo v kliringii, t. j. nakazilo od enega računa £ri pošt.-ček. uradu na drug račun pri pošt.-ček. uradu so v vsoti neomejena in prosta provizije.
Ako so izjemoma dovoljena nakazila v gotovini od več kakor 20.000 kron z enim čekom, se postopa pri računanju Pristojbin, kakor da je nakazilo izvršeno ' z več čeki n. pr. za 200.000 K kakor bi bil znesek nakazan z 10 čeki.
Stroški za odpravo poštnih nakaznic fe odpišeio (istočasno z dotično vsoto) od v trnovki e lastnika računa kakor jih določajo poštni predpisi, in sicer za nakaznico ln poštnino, isto velja za odpravo vrednostnega pisma, pri čemer se zaračuna t IČ za papir in pečatni vosek.
Za odpis poštnih nakaznic se ne računa provizija.	*
Domsf.
Št, Vid nad Ljubljano. Na protestnem zborovanju obrtnikov občin: Št. Vid, Vič,. Ježica, Šiška, Črnuče, Šmartno, Medvode itd. zbranih okrog 300 po številu v Nedeljo 9, januarja 1921 v risalni dvorani Ob rtne šole v Št. Vidu, kjer je nastopil kot govornik tudi naš predsednik gosp. Ivan Ogrin, je bila sprejeta soglasno in odobrena naslednja resolucija:
Iz časniških poročil smo slovenski °hrtniki zaznali, da pripravlja ministrstvo naredbo, ki bo uredila delavsko zavarovanje po enotnem načrtu po celi naši kraljevini. Obžalujemo, da nas ministrstvo ni Pozvalo, da oddamo tudi obrtniki v tej za r*as tako važni zadevi svoje mnenje.
Da se vlada morebiti post festum ne mogla izgovarjati, češ, da stališča slovenskih obrtnikov ni poznala, si ji v naslednjem dovoljujemo priobčiti naše glav-Ile predmetne zahteve, od katerih ne mo-remo nič popustiti:
1. Načelstvo vseh zavarovalnih zavodov mora biti sestavljeno paritetno tako v Pckraj‘nah, kakor v centrali.
2. Vsaka pokrajina mora imeti najmanj ep svoj samoupravni zavarovalni za-v°d. nad katerim imej centra'a v Bel-š)'adu samo največjo nadzorstveno pravico.
.	3. Zaeno z ošnutkom obveznega de-
lavskega zavarovanja izdelaj vlada zakon-
ski načrt obveznega bolniškega in starostnega zavarovanja obrtnikov. Oba načrta naj se parlamentu istočasno predložita.	>
H koncu poudarjamo še, da mi nikakor nočemo kratiti delavskih pravic in dobrot, temveč se hočemo le zavarovati proti temu, da zavarovalni zavodi ne postanejo ekspozitura kake politične stranke, in da se vlada z enako vnemo briga tudi za obrtn:ke, ki so ravnojtoliko potrebni zunanjih podpor, kakor plačani delavci, ,	____________
Na istem zborovanju so se soglasno in z odobravanjem sprejele še naslednje resolucije:
1. Najodločneje zahtevamo, da se morajo vse okrajne bolniške blagajne zopet upostaviti na prejšnje zakonito stališče, t, j. osamosvojiti in dobiti prejšnjo avtonomijo in odvzeto premoženje, s strogim nadzorstvom od strani članov samih.
2. Vlada se poživlja, da razveljavi dosedanji sistem centraliziranja bolniških blagajn, kjer se s takim dragim aparatom zapravlja denar težko trpečega članstva in da Se namesto tega ustanovi državna zveza bolniških blagajn, kateri imajo pripadati vse bolniške blagajne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3. Poverjeništvo za socialno skrbstvo naj takoj odredi volitve v bolniško blagajno.
4. Najodločneje protestiramo proti sedanjemu določevanju pridobninskih, osebnih dohodninskih ter drugih davkov.
5. Davki naj se izenačijo po vsej državi, da ne bomo prečam plačevali dvoje vrst davkov.
6. Finančna deželna oblast se poživlja, naj nemudoma upostavi zopet davčne komisije za določevanje pridobninskega in osebnega davka, kot so bile v prejšnji drla vi navadne.
Tržič. Obrtniki zbrani na sestanku /'brine zveze v Tržiču dne 9. januarja 1921 ;dločnp protestiramo proti temu, da bi izvršujoča oblast izdajala obrtne koncesije 'judem, ki se v obrtu niso izučili ter zado-tili zahtevam obrtnega reda, kot se je to zgodilo v Dupljah, kjer je dobil gosp. Ivan Jeglič koncesijo za kolarsko obrt, dasi se ?;a nikjer učil ni. Ako zakoni več ne veljajo, naj se raje obrt prosto prepusti.
Prosimo, naj se takoimenovani tajni zaupniki za edmerjenje dohodninskega davka odpravijo. Obdavčenje dohodninskega davka naj se vrši javno.
Vpr šanja in odoovor?.
Ribnica. Uscjamo se, vprašati, kam e je obrniti s prošnjo, če hoče dobiti krojač tudi pravico, prodajati svoje izdel-e doma in po sejmih?
Neki krojač izven naše zveze ima dve iče.ica, dela pa brez vsakega obrtnčge Usta in pravice. Naznanili smo ga že glavarstvu, toda on izvršuje nemoteno na prej svojo obrt in se še povrhu lepo nor uje iz naše zveze. Ali je krivo glavarstvo ali pa kako — prijateljstvo, mogoče r možniki — da se mu ne stopi na prste. On z nami drugimi obrtniki prav pridno
konkurira, ker mu ni treba plačevati ni-kakih davkov.
Odgovor! Za one predmete, ki jih j doma izdela in doma prodaja, ni potreba nikake pravice; za predmete pa, ki jih hoče prodajati po sejmih, more to izvrševati na podlagi svojega obrtnega lista, oz. koncesije. Seveda je bolje, če ima napravljen obrtni list za izdelovanje in prodajo, tako se izogne eventuelnim sitnostim.
Glede krojača, ki izvršuje svojo obrt brez obrtne pravice, ga b’agovolite naznaniti, če ste gotovi, da res nima pravice in ker.se Vam nr pri glavarstvu ugodilo, oziroma tiči kje drugje vzrok — naravnost na deželno vlado za Slovenijo, oddelek za trgovino in industrijo.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Ali je dovoljen uvoz rezanega in okroglega lesa ter cementa iz inozemstva in pod kakšnimi pogoji?
Odgovor: Dovoljen je uvoz proti pla-čanju carine; carine so oproščeni samo oni predmeti, za katerega je treba posebnega dovoljenja.
Razno
Zastoj v naši industriji. Kakor sploh po svetu, tako se javlia tudi pri nas v industriji zastoj. Ena industrija ne more delati, ker nima surovin, pri drugi so stroji že v takem stanju, da je nevarnost, da se pokvarijo, tretji manjka premoga, četrto ovira vlada, peta ne more priti do izvoza itd. — tako, da se nobena ne more pohvaliti, da ji cveto rože'. Nadalje imamo tudi tako industrijo, ki ne more vzdržati zunanje konkurence (vsled naših visokih proizvajalnih cen zaradi dragih delovnih moči), in ki bo vsled tega morala prenehati s ooslovaniem. Tak slučaj je z jeklarno v Guštanju (Koroško). To podjetje je v stanu proizvaiati izredno veliko izdelkov, potrebnih za izdelovanje in popravo Vagonov. Tovarna je za to reč opozorila ministrstvo za trgovino in obrt kakor tudi železniško, ali se za to ni nobeden zmenil. Tovarna od države ne prejema nobenih naročil, vagoni s® nam oa kvariio in razpadajo. Imamo slučaje, da je država v raznih tovarnah naročila predmete, katere je vzela, pa jih ni plačala, ali pa jih ni hotela ne vzeti in ne plačati. Zato pač ni čudno, če so gotove tovarne vsled tega, ker ni država izpolnila svojih obveznosti, na robu propada. Iz tega pa sledi pač eno, da na ministrske stolce spadajo 'strokovnjaki, ne pa kaki profesorji matematike, ki sicer znalo znnisati dimku kaj l<mo oeti"o t^da na državne finance, narodno gospodarstvo in podobno se pa prav nič ne razumelo. T*>ke baže mož je bil hivši finssnčm minister Stojanovič, ki »e s^ad^l v šoto mod dilake. ne pa na stolec finančnega ministra, Zato pač ni čudno, da obstoji delo računskih uradov kar pride od finančnega ministrstva ali pa od delegacije le v večnem sestavljanju seznamov in skrižaljk.
Pa/t-n1' rlnr-flr« 'ndus*r!ie k razviden iz nastpdnjih številk: v zadniih 14 mesecih ie bilo ustanovljenih 20tvrdk, dve komanditni družbi, 64 delniških družb s ‘•kupnim kapitalom 92,430.000 češkoslovaških kron, 67 društev, 8 društev z o. ž.
z glavnico 4,475.000 čsl. kron. Da pa ta razmah ni povsem zdrav , za češkoslovaško republiko, priča okolnost, da pripravlja vl^da naredbo, s katero bo pod gotovimi pogoji lahko ustavila poslovanje že dovo^enih družb, katere bi obratovale s preveč velikim madžarskim kapitalom.
Pred packe m cen sladkorju. Neka zagrebška tvrdka je prejela iz Londona brzojavno ponudbo za 500 vagonov sladkorja Java, in sicer po 300 fuaiov vagon, postavljeno v kako jadransko luko. To bi značilo kilogram po 21 kron naše vrednosti. Tvrdka sklepa iz te ponudbe, da se pričakuje na Angleškem v kratkem silen padec sladkorja. Odposlala je ponudbo ministrstvu za prehrano v Belgrad.
Tovarna glavnikov itd. se zgradi pri Ljubljani. Izdelovala bo poleg vseh vrst glav nikov, lasnic, itd. tudi dvojne glavnike in dvoj-rie lasnice oboje za dame in za otroke. Z zidanjem tovarne se prične začetkom letošnje pomladi; stroji najmodernejšega sestava pa dospejo iz Francije.
Odkup južne železnice. V kratkem se prično nova pogajanja z južno železnico glede odkupa onih prog, ki se nahajajo na ozemlju naše države. Uprava državnih železnic je že dala preceniti sedanje stanje prog, lokomotiv in voz.
Plačujte davke pravočasno! Trgovska in obrtna zbornica poroča: Davkoplačevalce vseh vrst nujno opozarjamo da v lastnem interesu plačujejo davke pravočasno. Po razglasu delegacije ministrstva linanc z dne 9. maja 1920 se pobirajo kot eksekucijske pristojbine za zaostalo davščine v Sloveniji in Dalmaciji sledeče pristojbine: Za opomin od vsake polne krone 4 vinarje, za rubežen od vsake nolue krone 4 vinarje za prodajo dva vinarja od vsake polne krone. Opominjevalne in rubežne pristojbine zadenejo torej vsako zakasnitev v občutnem znesku. V primeru zakasnelega plačila zadene stranko trdo novo breme.
20 dinarski bankovci se vzair ejo iz prometa Na podlagi,sklepa svojega glavnega odbora od dne 3. januarja 1921 številka 362G, in z odobren jem ministrstva Ea trgovino in industrijo od dne 17. januarja t. 1., št. 140, objavlja Narodjia banka v »Službenih NovinalK, da vzame iz prometa novčaniee državne izdaje po 20 dinarjev ozir. 80 K in sicer radi tega, ker krožijo taki falzifikati omenjenih novča-nic, da se samo pri posebni pozornosti morejo razlikovati od pravih novčanic istega tipa. Pri izmenjavi teh novčanic se bo prejela polna vrednost v drugih novčanicah. Izmenjava teh novčanic se vrši pri osrednji Narodni banki v Belgradu vštovši det 30. aprila 1.1., pri podružnicah Narodee banice pa samo do vštetega 28. februarja t. 1. S početkom 1. maja t. 1. izgube omenjene novčaniee vsako vrednost in se od tega časa ne bodo več izmenjavale.
Kaj bo z 20 odstotnim odtegljajem o priliki markiranja denarja? Finančno ravnateljstvo je sporočilo zagrebški trgovsko-obrtni zbornici, da bo zneske do 1000 K vrnilo strankam najdalje do 1. aprila t. 1., višje zneske pa bo spremenilo v državno posojilo, ki ae bo obrestovalo s 3 odstotki in ki se bo vrnilo do konca 1. 1930.
Za progo Brežice —* Novo mesto — Brod. Poslanca, Jugoslov kluba Sušnik in Nemanič sta poselila ministra za promet ter mu predložila pismeni predlog naj se zgradita železniški progi Brež.ce—Novo mesto in Straža— Vinica—Brod. V predlogu se poudarja velika
gospodarska in strategična važnost teh železniških zvez ter se zahteva, naj železnišVo mi nistrstvo čimprej udejstvuje zgradbo novih železniških prog. Minister za promet je vzel na znanje predlog ter obljubil da bo vse potreb no ukrenil za uresničenje teh načrtov. Obenem sta zahtevala poslanca Jugoslovanskega kluba naj se osnuje v Rosalnicah postaja za osebni promet.
Glede kolkovanja prošenj za dovolitev vpogleda v dohodninske priredbene r.pise in odločb davčnih oblastev o takih prošnjah velja — po informaciji delegacije ministrstva financ — sledeče: Ker so prošnje za dovolitev vpogleda v dohodninske priredbene spise po čl 61, točka 4 izvršilnega predpisa z dne 18. marca 1914 drž.'zak. št. 62 k IV. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 — pristojbine proste — se tudi takse po tar. postavki 5 zakona o taksama za odločbo ne plača, ako davčno oblastvo predmetni prošnji ugodi Če pa davčno oblastvo zavrne tako prošnjo kot neutemeljeno, tedaj je' plačati za to odločbo gornjo takso toda šele takrat, ko poslane odločba izvršna.
Koliko je Nrmčija dosedaj povrnila? Re paracijska komisija objavlja poročilo koliko je Nemčija povrnila do 31. decembra 1920, t. j. tekom enega leta, odkar je stopila versajska mir. pogodba v veljavo. In sicer: 17 834.949 ton premoga, 19.000 amonijakovega sulfata 2 934 723 ton ladijskega prostora, 38.730 ton rečnega plovidbenega materiala 360.173 kosov živine 10 787,827 kg barv, 57.823 kg lekar n:ških izdelkov, 7571 lokomotiv, 129 555 vagonov, 5000 težkih tovornih avtomobilov, 140.000 ton s.elezijjškega materiala, 131.505 industrijskih strojev, 15 podmorskih kablov. Od stvari,1 ki jih je Nemčija zaplenila in odpeljala iz Francije in Belgije, je vrnila: 13.500 poljedel- ■ skifi strojev 271.207 ton industrijskega materiala, 407 lokomotiv, 18.928 vagonov. Poleg tega še množico vrednostnih papirjev, mobilij in umetniških stvari.
Nemška konkurenca na svetovnem trgu. Francoski listi priobčujejo zanimive podatke o nemškem blagu, ki preplavlja zopet svetovni trg in uspešno konkurira francoskemu in angleškemu. Nemci ni prodajajo inozemstvu samo po ceni dobro blago, marveč dovoljujejo celo dolgoročne kredite! Kako je to mogoče, ko so nemška država nahaja pred bankero-toni? Francozi si razlagajo to tako: Nemški zasebniki so ob premirju previdno spravili na-vanio množine dobre inostrane valute: dolarjev, šterlingov, peset in švicarskih frankov. Potem so od Angležev in Amerikancev za do* bri kup nakupili maso surovin, izprijenega vojnega materiala itd. Te stvari obdelujejo zdaj v mnogoštevilnih tov arnah iz vojne dobe. ki so izvrstno opremljene in ne potrebujejo popravila. Delavce plačajo v ničvrednem papirju inozemci pa plačujejo nemškim tovarnam v zlatu. Anglež ki plača doma surovino in delavca v zdravi valuti, naravno ne more na *a način konkurirati z nemškim tovarnarjem.
Plačevanje v inosiranstvu. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Ekspozi tura centrale za plačevalijfe v inostrane,tvu v Ljubljani je ukinila svoje poslovanje 20 januarja 1921. Vse posle, ki so v zvezi z likvidacijo centrale za plačevanja v inozemstvu (kontrola izpolnitve obvez, osvoboditev položenih garancij po kavcijah ali garantnih pismih itd.) bo od tega dne naprej vršila > Devizna centrala v likvidaciji v Belgradu*. Izvozniki, ki
imajo obveznosti, nastale pred uveljavljenje®	s
nove uredbe o reguliranju prometa z deviz:*'	r
mi in valutami (Ur. List št. 120 z dne 19. okto-	^
bra 1920), se poživljajo, da se v lastnem iatf	^
resu v vseh teh zadevali obračajo neposred'	j
no na »Devizno centralo v likvidaciji v Bel'	2
gradu« in ne več na tnkajšnjo ekspozituro **	j
plačevanja v inostranstvu.
Tobak za pipe. Državni monopol je dal predelati slabše vrste tobak v Bosni in Herc<3' j govini in ves tobak iz Hrvatske Slavonije i*1 Vojvodine v tobak za pipe, ki se bo prodaja' v zavojčkih po 2 K. Računa se, da bodo Hr'	:
vatska, Slavonija in Vojvodina dale okrog dva in pol milijona kg tobaka, kar bi zadostovalo ža ves konsum v državi.
Slab bolgarski izvoz moke. Edini izvoz-ni trg Bolgarije je bil Carigrad, kamor je i*' vozila letošnje leto samo 400 vagonov moke’ Egipt je za Bolgarijo izgubljen. Sedaj pa ,ie prišlo v Carigrad toliko avstralske in ameriške moke, da je popolnoma izpodrinila bol' garsko moko. Tako stoji sedaj Bolgarija prp gospodarsko katastrofo. Moke ima dovolj, iZ' voza pa nobenega.
Poštni promet z Ameriko. V Prago je dospelo 460 ameriških paketov na Jugoslavijo kot prva ameriška pošiljatev. Paketi bodo v nekaterih dneh odposlani v Jugoslavijo. NaŠ® jugoslov. pošte bodo sprejemale pošiljatve /-3 v Ameriko ko bodo prišla iz Amerike potrebna obvestila.
Padec cen železnini. Iz Londona poroča' jo, da tam še vedno padajo cene železnini-1
Obvezni t?oluletni tečaj na državni
podžrovski šoli v Ljubljani se prične dno L apri!a 1921.
Za vstop v tečaj je vložiti pri vod' stvu državne »podkovske šole v LjubljaO1 do dne ^ 5, marca 1921
prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstu* lisi; 2. domovinski list; 3. zadnje šolsko izpričevalo; 4, učno izpričevalo; 5. ubožfl* list; 6. nravstveno izpričevalo.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen' Učenci dobivajo redno državne podpor* ter imajo prosto stanovanje v zavodu! skrbeti pa morajo sami za hrano in po’ trebile učne knjige.
Poleg podkovstva se poučuje ogledovanje klavne živine in mesa.
Državna podkoveka šola v Ljubija^' dne 10. februarja 1921.
Cene lesa v Trstu so v zadnjem času nekoliko padle in so sedaj sledeče: Hrastova debla prvovrstne kakovosti 1500—2400 krof' y.ii kubični meter, drugovrstne kakovosti 800. do 1000 kron, hrastov furnir 3000—4000| krofli hrastove deske do 50 mm debele 3000—4500 kron, prvovrstni bukov les 600—750 kron, ž3* gan bukov les 1-100—1800 kron, prvovrstna j3' vorova debla 1000—2000 kron, brzojavni drogi 100—160 kron, železniški pragi iz hrasto* vega lesa 140—170 kron, železniški pragi i* bukovega lesa 110—130 kron, oglje vagofl 14.000—16000 kron.
Razdelitev lokomotiv bivše monaf' ; hije. Reparacijska komisija na Dunaju r j sklenila, da odpade na Avstrijo in Maža*-' ; slco 1503 lokomotive, na Jugoslavijo P samo 177 lokomotiv. Da bodo s tem v B«*' gradu zadovoljni, o tem ni skoro nobeneg dvome, sa*j smo prepokorni otroci enteflte'
skrbne Italije, divje Albanije itd. Podpiše-1110 pa itak vsako pogodbo, če ne poprej, P& po polnoči enkrat, ko je že preveč šampanjca. Rapalska pogodba nas uči, kjer ni °no Slovencev, pač pa Židinja Vesničeva } ministrskim predsednikom, ostale gospe ln gospodične zunanjih zadev.
^govorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in Vložnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani.
Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
n tEHHt ii um
Mu i n g
Pontu a po zmerni ceni:
fraserze 33 e n profil,
portJandcesnent,
gfijarsfto orodje,
Bfasnoolonisjte droge,
krampe,
lopat , kj> d oa, žico.
@rod e za kipEasnifai' e:
naiioo/il ,	7
ortaln^ r^gle, r.z soike,	/
s a ali ti
Jmtr e za pložeei o.
L juda *-ia posojilnica y Ljub jani
v lastnem doma - Mikloš čeva cesta b
obrestuje hranilne vloge po čislih
3%
Ljudska posojilnica v Liubljair je največja slovenska p sojenica in	^
je imela koncem leta 1918 nad 43 tri lijonov kron vlog iu nad 1,100 000 kron rezervnih zakladov.
Ludska p sušilnica stoj pod ueposred nim drž vmm nadzorstv m
r
i
i
u
□aa
□
U
0
L
0
u
L
M
0
«»
u
u
u
u
&
Vm?'
VAŽNO A V AKEGA OBRfMA!
Urad za p sueše an e brti Lubj u
priporoča obrtnikom v nakup sledeče knjige:
Obrtno pravo in delavsko zavarovanje. Sestavil dr. Bogomil Senekovič. Stane 10 K. — Namen, razvoj in organizacija obrtnega in stroko nega šolstva drugod in pri nas. Spisal Mihaei Presl, profesor na drž. obrtni šoli v Ljubljani. Stane 14 K. Pomočniška izkušnja za rokodelske obrte. Se stavil Henrik Podkrajšek, profesor na drž. obrtni šoli v Ljubljani. Stane 12 K.
Obrtniki, izobražujte se 1
p
i
\
ODrino Mm r
r. 2* 2 tl* 2,
v Ljubljani, Pražakova ulica St. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope računov, eskomptira menice itd.
m
® !1 S ® S ® ® II H® IU ® @ 0 m D UH S US 1)
|	'	»	i)
i
0)
I
f
f
I f
I
f
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vo ni poškodovanih kra e r. z. z o. z. P> riakova ulica št. 3
sprejema naročila za vsa stavbna in druga opremita dela. posebni) naročila za večji1 n iprave, . k mtorji, šole, zasebna s anovauja itd.
oddaja jpa tudi v večjih množinah razna dela posameznim članom -obrtnikom. V slučaju potre e nudi tudi p .trebuo orod|e.
^ Načrte stroškovnike in dru ja tehnična mnenja ob p »verbi dela brezplačno.
^ Sr,..
3E:
SZS ss
 	..	  I	I	'&u	23CSES	0.3232	SS-	5SSCr	35	*	•
XX	XX
GOSPODARSKA ZVEZA »
ii
centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav
Stavbna pisarna
Ivan Ogrin
Ljubljana,
Gruberjevo nabrežje št. 8.
jj Prevzema vsa zidarska in druga stavbna (j ‘leia. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje lj	načrte	in	proračune
&eio solidno. E) Primerno nizke ce e,
^caca^^3cii3acaac3U»lSb£B3EXA^uhaB3BdL3BsaBfi^A.ifliuBiiKSsgBabgB a. 2» ».3*. a.a,.2ŽH
I
Siama zaloga oljecJeiskib strojev: motorjev, mlatilnic, villjev siattio- in n p ireznic, brzopnri nikov, plugov, bran. čistilnikov i. t. d.
,j	Prodaja	umetnih	gno|d . kolonimlnega in špecerijskega	H
i	blaga	tir pol skih pridelkov.	f.
t	«
^	Za	oga	pristnega	domačega	in	ogrskega	vina	žganja	i.	t	d.
 	'	'	M
W Lastna izdelovalnica	in	preka	evalnica klobas. “1*8 ^
Lastna	zeljarna.	.M
x---------------------------------------------------------------------   A
Brzojavni na lov: JADRANSKA,
Telefon St. 257,
tiezerve: nad H. 10.0.0.000
gospodarska banka
i;	======= ^ate tr90vs^e bredite, eskomptira menice. %
x	^	<k»	UDlfani	lombardira vrednostne papirje	kupuje ip	|
* ^	•	•	|	^	r5
*	>sui z	e sn v he st	Pa Eedružoe	tv ze	prodaja tuje valute ip devize,	sprejema	|
£	i	qo/i	^	vloge v tekočem računu in na vložne knji- S
3 ^Duna s a cesta oo/i.	..	.	...	,	. .	1	|
£	9	zice ter preskrbuje vse bančne ip borzne g
i	^	transakcije pod naji g iclnejšimi	pogoji. x	Is
s	*
©00©©©©©I©0000©©
I llniH zaisrovsliiioa 1
C9 ©
^ valm zavod, ki zavaruje X pz proti požarnim šKodam po- X X slopja, premičnine in poljske x © pridelke. . Spreiema živ- X lienjska /a arovanja v vseh X 0	kO’	bi	ocijah.
v L ubijar&i	©
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam po-
De ni ka tjlavmea: K 30.000.000”—.
Jadranska banka
Podružnica Ljubljana
Centrala:
Trst.
Podružn; .e: Dubrovnik, Dunaj, Kotcr, Metkovič, Opatija, Split,
Š bemk, Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupui? in predaia dev ze, valute, vrednostne papirje ;td.
Eskontna menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite po* najugodnejšimi pogoji.
Pre vzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant nejo.
POiiištvo iz upognjenega lesa je trpežno,
f*laroč Ir spre} raa tovarna lesnih udobno, izdelkov in upog lenega pohištva pOCCttl.
i. BAHO - EC nasl.
Dup ca, p. Kamnik.
Ko i e ne oprave za hotele, gostiln«, restavracije kavarne, šoi«’, zavod«, uledišča, dvorane i. dr.
Fine z us j m tapetane garniture za stanovanja Založnik in trgovci d* 'he posebne pi (niste
 i Iž-jsgSHSSiSA	-i
Vsakovrstne slamnike
gg. trgovcem in cenj * ibčins'vu priporoča & FRA JO CERAR, to arna sUimn kov,
i
Sod) p. Domžale pn Ljubljani
!£ja£E2=3"E»s
0	*3>@> (3X557» J^><;
I
w
Cebelni vosek
suhe satine n odpadke sveč
kupuje po1 tiaivišji dnevni ceni
J. Kopač, svečar v Lubijani
Celovška cesta S . 90.
Karol Maje e i drug
čevl|«rski mojster
Radeckega cesta tev. 6
se priporoča za vsa v čevl arsko stroko spadaioča de a. P o taja izgotov jene č v e io čev.tarske pot eoščin..
St oino mizaislvo Pe.Bf MA
v Spodnji Šiški, Gosrosvetska cesta 136
p.evien n vs « rti' r>ko !>trok p* jo a del.', zlasti tav en■< >t<U stvo. — Ce e prnrierue, elo sol dn“ post cžt>;i to na