zdaj P j na tl teža'1 žal H 7^. kaj M* ovili * da! H8>1 SIK vsufcj* I »i0!l , dol"8 rodet0' jev. 8 iiii»tL ns; iDA U-1' NmIoi — Addraus: “NOVA DOBA’* 6111 St. Clair Ar». Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) rtA I (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. uMMMr Til Naša geslo v lem letu mora biti: dvajset tisoč članov do konvencije ;0.G. A* Second Cia*« Matter April 15th, 1S2S, at Th« P««t Offic« at Cleveland, O, Under The Act ef March Srd, 1878. — Acceptance for-Mailing at epecial rate of poatace, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized March 18th, 1924, ŠTEV. 6. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 8TH, 1928. — SREDA, 8. FEBRUARJA, 1928. VOLUME IV. LETNIK IV. dR0BNE VESTI IZ CLEVELANDA Vp v Slo- še kupnih društev J. Nec e^no^e’ ki se Je vršila teris|,’eil° soboto zvečer ili> De!- Domu, je bila ° ^°bro obiskana, če vpo-Si°*očno in vztrajno, na-j adr>o deževje, ki je obli-Ižtio 6 ^ popoldneva in ^ n°č- Za zadnjo soboto Jee J0 .)'e bilo v listih oglaša-feili ^ (^eset veselic raz- slove TEDENSKI PREGLED KAKO DOŽIVETI STAROST p enskih društev v Veli-io|} °Velandu. Koliko jih je Lil Privatnega značaja, je k ■ P* rok« riko' ;°&oče H )lco ki. seti c*" ^ ~e Uganiti. Tudi v oko-tli n‘lSelbinah so se vršile K2 !ak° na primer v Lo- N jl-t'.^arbertonu. “Oj pred- cas presneti. Jut . * % .anJ'e zvezde bodo vzhajale O® Nedeljo, to je 12. fe-|ef J’ ob treh popoldne, in ki Mer UV( Ha ! S* L Mervi irjevi dvorani. naj čita tozadevni zadnji strani. ,{v>a Narodna C'1«« je *»>• ki % l)i ari5 m P' rf čitalnica važna kulturna vrši svoje izobra-^ , el° med rojaki vseh i\ !l1 Prepričanj. Vsi, ki i'bj. 0 čuti jo, so dobrodošli. 2000 knjig najrazno-floVo]S? Vsebine, tako da more i ^itatelje širokih slo-si čitalničarji po-^1(lrio izposoj ujejo v zim-Na razpolago so, či-tudi skoro vsi v 'l 'bajajoči sloVehski ča-v„v ia«or tudi par dnevnikov lltj revi.i iz ' Slovenije. V se i>od pokrovi-pltiij. 1 Slovenske Narodne „0 prirejajo od časa do la?cna predavanja, ki so L a Vse- ki se -%o"aka % . Prostore v Sloven-godnem Domu na St. *•’ za katere plačuje o-'°0.00 najemnine. V »t zanimajo. Narodna Čitalnica V; W.-? ietu .ie izdala za na-^IV;!h knjig in deloma za ;f)to *aci $350.00 'a,nei *Ve- Precejšno letno tudi izdatki etl.1av0 za zavarovalni-naročila inozemskih Slovenske Narodne '0ri članarina čitalni-daj^a 25c. mesečno za hv^itau-v Prostovoljni pri- . NalJi arjev in Prijat;e-ii^Hi ('...°njena so Slovenski • n*ci tudi mnoga ^ Je 0(jln kulturna društva, (i asa časa spomni- li manjšimi svota- K ^ 1 t 'n decembrom 1% si 6, a je S. N. Čitalnica J; ;>a Ve^ja darila: 0c| Va Slovenski Sokol, li a Slovenski ,lama^ičnega dru- cu $10.00; od društva fe^S$10 00; od 1 Jst e 0-Y ----- \ ° SNpj, $5.00. Slovenke ^■00; od dr. Cleve-r Ni'J, 10.00; od dr. 3&c’ OP X *jrisPevali: Lander Adamič št. *5.00. 5-00; Mr' Louis iSt1^ društvo Janeza ;?C5JSKJ, $10.00: ’ l‘.| Slovenke št. !i V° Tri, i dramatično i 1 dro(^na Čitalnica k%. u ruštv°m in posa-ki: o ‘'aležna vsem, ki 1 He J S° ^ozdaj podpira-'° in k 'arikarsko prosvet- H,?valei ' ““korano koli pod-tudi v bodoče. )0 darovalcem za- na 2. strani) V ZVEZNEM SENATU so se končno zganili in kakor vse kaže bo v najkrajšem času uvedena preiskava razmer, ki vladajo v štrajkovnih okrajih držav Ohio, Pennsylvania in West Virginia. Ta preiskava bi se bila morala že davno vršiti, toda senator James E Watson iz Indiane, ki je predsednik meddržavnega trgovskega odbora, je vso zadevo zadrževal. Zadnji teden, pa se je oglasilo več senatorjev, da postajajo razmere v stavkovnih okrožjih take, da zahtevajo preiskavo. Posebno odločno sta nastopila v zbornici senator Hiram Johnson iz Californije in senator Reed iz Pennsylvanije. Oba senatorja sta soglašala, da so razmere, v katerih živijo štrajku-joči premogarji v Pennsylvani-ji nedostojne za vsakega Američana. Zahtevala sta natančno in nepristransko preiskavo razmer, da se potom iste dožene, kako bi se dalo situaciji odpo-moči. Preiskava naj se ne nanaša samo na ekonomske razmere, ampak naj pronajde tudi če se niso premogovne in železniške družbe zarotile, da zlomijo delavsko unijo, in dalje v koliko so bile kršene ustavne pravice premogarjey potom policijskih oblasti in inžunkcij. Senator Johnson je v ognjevitem govoru napadel premogarske operatorje in železnice in na dolgo opisal trpljenje in stradanje njih,clrUŽW- ■ •Tu vse izhaja iz tega, ker so premogarske družbe s Pittsburgh Coal Co. na čelu drzno prelomile jacksonvillsko pogodbo s premogarji. Razmere v štrajkov-nem okrožju so grda obtožba prosperitete, o kateri se pridi-guje v političnih govorih. V Pennsylvaniji, po besedah senatorja, ni samo socijalna revolucija in ekonomska vojska, ampak kar je mnogo hujše, črne pošasti krvave vojne, bolezni, trpljenja, stradanja in tiranije. Pripomnil je, da če se kongres ne bo pobrigal za te grozne razmere v lastni deželi, medtem ko joka nad trpljenjem narodov onstran oceana, ni vreden zaupanja ljudstva, ki ga je izvolilo. IZ WASHINGTON A se poroča, da vsa znamenja kažejo, da bo kongres sprejel ustavni amendment, katerega bo potem treba predložiti v odobritev po-stavodajam posameznih držav, s katerim bi se odpravile tako-zvane “hrome race — lame ducks.” To ime označuje kongresnike in senatorje, ki so pri novemberskih volitvah poraženi, pa kljub temu obdrže svoje sedeže v eni ali drugi zbornici še 13 mesecev po volitvah. Po novem načinu bi službena doba kongresnikov in senatorjev, ki pri novemberskih volitvah niso ponovno izvoljeni, potekla konci decembra istega leta. Tozadevna resolucija, katero je stavil senator Norris, je bila v senatu že dvakrat sprejeta, v nižji zbornici pa so jo obakrat pustili umreti v odseku. Zdaj ko se bližajo predsedniške volitve se zdi, da so v obeh zbornicah pripravljeni glasovati zanjo. POŽAR je v noči 2. februarja uničil velik kos trgovskega dela mesta Fall River v državi Massachusetts. Zgorele so štiri banke, tri gledališča, trije hoteli, sodnijsko poslopje in večje število trgovin in uradov. Uničena so uredništva treh dnevnikov, četrto pa je poškodovano. Skoda se ceni na več milijonov dolarjev. POMOŽNI zakladniški tajnik (Dalje na 2. strani) (Piše Eve/ene Lyman Fink M. D., zdravstveni ravnatelj Life Extension inštituta). Ko so vprašali enega izmed dvojčkov, ki sta dočakala 96 let, kaj ga je po njegovih mislih obdržalo toliko časa pri življenju, je odgovoril: “Kaje- nje.” Ko so drugemu zastavili enako vprašanje, je odvrnil: “Zato, ker nisem nikoli kadil.” To dokazuje, kako različni vzroki se navajajo za dolgo življenje. Mnogi ljudje imajo nagnjenje, da radi napravijo splošno sodbo iz enega samega slučaja. Dejstvo, da je tega ali onega praded živel do devetdesetega leta. kljub temu, da se ni brigal za zmernost pri jedi, pijači in rabi alkohola, in da je sploh na debelo kršil vse zdravstvene predpise, se od mnogih navaja kot dober in zadosten vzrok, da naj vsakdo živi kot se mu ljubi, brez ozira na mogoče telesu škodljive učinke raznih strupov, okuženj in drugih kvarnih vplivov. Najdemo ljudi, ki se ponašajo, da njihovemu zdravju prav nič ne škoduje, če so nezmerni pri jedi ali kajenju ali če so telesno leni. Pri tem navajajo v dokaz druge, ki so doživeli visoko starost, kljub svojim škodljivim navadam in razvadam. Človek, ki je tako čvrst in močan, da. prezira yse zdravstvene predpise, prepričan da ne bo plačal za to, brez ozira, kako živi, bo morda prvi, ki bo izrabil svoje zdravje. Na drugi strani pa vpoštevanje pravil higijene, nudi čudovite dokaze za produciran j e življen-ske moči in vztrajnosti. Zavarovalne družbe so prišle do prepričanja, da celo slabotni in bolehni ljudje prežive svoje čvrstejše tovariše, če pazijo na svoje zdravje. Navesti posebna pravila za ljudi v splošnem kaj naj jedo, kaj naj oblačijo, kako si naj ohranijo zdravje in kako naj ga zopet pridobe, če so ga izgubili — je seveda nemogoče. Posamezniki se razločujejo med seboj in ravnati se mora z njimi različno. Vsa zdravstvena pravila se morajo prilagoditi stanju posameznikov, kakoršno je pokazala zdravniška preiskava. V enem prej-šnih člankov je bilo navedenih šestnajst zdravstvenih pravil, ki so obravnavala različne točke higijene — gibanje, obleko, hrano, telesne strupe, okuže-nja in duševno zdravje. Vsako teh pravil je važno, toda v spominu je treba imeti, da do zdravja in dolgega življenja ne vodi enotirna pot. Kakor važno je telesno gibanje v živ-1 jenskem programu samo na sebi, vendar ne more delati čudežev in ne more popraviti vsega, kar smo zagrešili proti drugim pravilom. Zakoni zdravja so medsebojno prepleteni, četudi se jih more označiti v šestnajstih posebnih točkah. Zanemarjanje enega pravila ima do gotove mere posledico, da se zanemarja tudi druga. Sledeči članki bodo kratko obravnavali različna zdravstvena pravila in kako preprečiti bolezen. Seveda se naj navedeni principi vselej izvajajo ob popolnem poznanju zdravstvenega stanja posameznika. Tako predhodno poznanje življenja in telesa posameznika naj pokaže vse fizične napake, kakor tudi napačen način življenja. Odprava teh napak bo po- KAJ JE NA SVETU NEMOGOČE Po izkušnjah, kijjih doživljamo dan za dnem, moramo bolj in bolj prihajati do, prepričanja, da ni nič nemogočiga. Sloveči ameriški znanstvenik, Simon Newcombe, je predfnekaj desetletji matematično v dokazal, da človek ne bo mogel nikdar letati po zraku. BVata Wright sta dokazala svetu, da je mogoče, in danes nihče več ne dvomi o tem. Razni učenjaki šo tudi svoje-časno trdili, da efektiro-magne-tični valovi potujejo samo v ravni smeri, in da ne bo nikoli mogoče pošiljati isignalov na več.je daljave, ker. bodo naravno ušli od okrogle zemlje v ozračje. Kmalu nato je Marconi poslal svoje signale preko Atlantika in danes*) imamo radio že skoro v vsaki drugi hiši. Aluminij je že: dolgo znan, toda pridobivanje istega iz rude je bilo zelo komplicirano in drago. Pred nelfaj desetletji je stala unča aluminija deset dolarjev. Amerfiki študent Charles Hall pa jd iznašel nov, neprimerno cenejši proces. Skoro istočasno je enak proces pridobivanja aluminija iznašel tudi Francoz Heroult. Posledica tega je, da stana danes funt aluminija osemnajst centov. Voda, kot je znano, sestoji iz dveh plinov, to je iz vodika (hydrogen) in kisika (oxigen). Združena ta dva plina gorita in pod gotovim pritiskom topita jeklo kot maslo. Pod drugačnim pritiskom se zamoreta ta dva plina rabiti tudi za kurjavo. Razdeljenje vode v prvine, to je v vodik in kisik, pa je kompliciran in drag proces. Naj se zdaj komu posreči iznajti cen proces za razdeljevanje vode v dva plina, ki gorita, kakšen velikanski preobrat bi to povzročilo po vsem svetu! Ne bi bilo treba več kopati premoga, niti pridobivati olja in drugih kuriv, kajti vode je skoro po vsem svetu dovolj, in kjer jo ni, tja jo je enostavno možno napeljati. In radij, za koliko koristnih namenov ga je mogoče rabiti. Dovolj ga je na svetu, toda tako težko ga je izolirati od drugih snovi, da stane ena unca radija okoli tri milijone dolarjev. Ce se kdaj posreči iznajti cen proces pridobivanja radija, kakšno velikansko bodočnost bo imela ta čudežna rudnina! In kdo more trditi, da je nemogoče? V POMOČ ŠTRAJKARJEM Člani in članice J. S. K. Jed-note v Pittsburghu in okolici naj ne pozabijo, da priredijo vsa pittsburška društva JSKJ na večer 15. februarja veliko veselico v Slovenskem Domu. Čisti dobiček veselice se porabi v pomoč štrajkujočvm premogarjem --------------o— ---- Proti moljem. Kemisti v službi zvezne vlade, so iznašli dobro sredstvo proti moljem. To je mešanica, ki sestoji iz enega dela “carbon tetrachloride” in treh delov “ethylene dichloride.” Prvo se kupi v lekarnah, drugo pa v prodajalnah kemikalij; oboje je poceni. Ta zmes se obesi v omare, kjer je obleka. Plini, ki prihajajo od omenjene mešanice, niso človeku nevarni, pač pa gotovo pomorijo vse molje. kazala pot ne le do daljšega življenja, ampak tudi do večjih zmožnosti in užitkov v življenju. KRIJH IZ TRAVE Znanost je iznašla novo porabo za neke vrste močvirsko tra-j vo, ki nosi ime bulrush. Ta trava raste v obilici v močvirjih ali vsaj na zelo vlažnem svetu ob rekah, potokih in jezerih, in dosedaj ni pomenila druzega kot skrivališče za kače in močvirske ptice in pa vališča komarjev. Ta trava ali ločje vsebuje mnogo škroba. Iz posušene in semlete trave se zamore speči okusen in redilen kruh. V srednji Aziji so tamkajšna primitivna ljudstva že dolgo poznala jedilno vrednost tega ločja. Žene so trgale dolgo in sočno ločje, sušile ga in zdrobile, nakar so iz moke pekle neke vrste kruh, katerega domačini zelo cenijo. Te vrste travo, oziroma ločje so rabili stari Egipčani že v Mojzesovih časih za izdelavo papirusa, ki je nadomestoval današnji papir. Sveže ločje so zdrobili v redko kašo in iz istega delali neke vrste papir, katerega so rabili takratni pisatelji in postavodajalci mesto pergamenta. Egipčani so pustili, da je omenjeno ločje rast-lo v obilici v nižinah ob Nilu, kajti znanost je bila v Egiptu precej razvita in to je bilo treba ovekovečiti na papirusu. Ni pa bilo v tistih časih še znano, da se iz tega ločja more napraviti okusen in redilen kruh Bulrush-trava raste skoro v vsakem podnebju, in se jo do novejšega časa ni smatralo za kaj druzega kot plevel. Nam, ki smo navajeni le na kruh iz žitne moke, se čudno zdi, da se morejo kruhu ali močnatim jedilom podobne jestvine izdelavati tudi iz drugih rastlin. Toda domačini v Ice-Landiji si znajo neke vrste žgance napraviti iz mahu, ki raste tam v obilici. Ta mah stolčejo in skuhajo, nakar primešajo mleka in uživajo to zmes kot mi kašo ali močnik. V Turke-stanu in Kurdistanu tudi domačini nabirajo različne mahove in lišaje, zdrobe te rastline v lonec, opražijo z mastjo in uživajo kot žgance. V tropičnih deželah rastejo takozvana krušna drevesa, katerih pečeno sadje ima okus in redilno vrednost kruha. Iz tega vidimo, da ne raste kruh samo na naših žitnih poljih, ampak tudi na drevju tropičnih krajev, v vročih puščavah, na sneženem severu in celo v močvirju. ČLANSTVU J. S. K. J. V PITTSBURGHU Skupna društva J. S. K. Jedncte v Pittsburghu prire-dc v sredo 15. februarja veliko plesno veselico, katere čisti dobiček je namenjen fondu, ki ga naša Jednota nabira za plačevanje asesmen-tov tistim članom, ki so vsled premogarske stavke tako prizadeti, da jih sami ne morejo plačevati. Upam, da naših članov in članic v Pittsburghu in okolici ni treba posebej vabiti in pozivati, da se omenjene prireditve udeležijo. Namen prireditve je tako plemenit, tako izrazito bratski, da sem prepričan, da se bomo 15. februarja zvečer sešli v Slovenskem domu vsi, ki smo si bratje in sestre po J. S. K. J. in vsi naši in njeni prijatelji iz našega mesta in najbližja okolice. Na svidenje torej! Anton Zbašnik, gl. predsednik JSKJ. GLASOVI Z RODNE (iRUDE Glasom brzojavnega odloka ministrstva za notranje zadeve je bil g. dr. Dinko Puc s kraljevim ukazom z dne 28. decembra 1927. potrjen za župana avtonomnega mesta Ljubljane. VSAK F0 SVOJE Na občinski seji novo izvoljenega občinskega odbora v Stari Loki je bil dne 12. januarja izvoljen za župana vele-ugledni posestnik g. Ant. Hafner. Pri Juršičih so ustrelili mi-ličarji znanega “kontrobantar-ja” Frana Paternosta iz Loža. Hotel je pobegniti, miličarji so ustrelili, Paternost je padel in med transportom v postonjsko bolnico umrl. Prometno ministrstvo je obveščeno, da so te dni na mednarodni konferenci za določitev voznega reda v Bruslju sklenili, da bo vozil orijent-express odslej skozi Jugoslavijo na progi Subotica-Novi Sad-Beograd-Niš-Caribrod 'in Niš-Skoplje - Gjevgjelije. Skozi Ljubljano in Zagreb orijent-express ne bo več vozil. V kršni Liki živi žena, ki je dosegla redko starost- 115 let. Ker starka živi v bednih razmerah, se je pač naveličala težkega življenskega bremena. Nedavno se je pri selu Kruš-kovcu vrgla na železniško progo, ko je ravno prihajal vlak. Rešili so jo še pravočasno in jo oteli pred zaželjeno smrtjo. Dnevnik “Jutro” z dne 12. januarja poroča sledeče: V januarski številki največjega ameriškega geografičnega mesečnika “The National Geographic Magazine”, ki izhaja v 1,500.000 izvodih, je na 4G straneh izšel opis Jugoslavije z mnogimi fotografskimi slikami. Članek .je spisal Mr. Mal-ville Chater, stalni sotrudnik omenjene, fotografije pa je preskrbel Mr. Hans Hildebrand. Imenovana Američana sta prepotovala leta 1926 za-padne kraje Jugoslavije. V članku, ki je naslovljen “Dalmatian Days” opisuje pisec svoje potovanje od Kranjske gore preko Zagreba v Dalmacijo. Opis je popolnjen s 25 fotografijami. Med fotografijami se nahaja Bled s cerkvico na otoku, Kranjska gora ter številni posnetki iz Zagreba, hrvatskega Primorja in Dalmacije. Zlasti so zanimive ko-lorirane slike: Dubrovnik z zalivom, Dioklecijanova palača, neretvanski most v Mostaru. Split in izborno uspeli posnetki narodnih noš v Dalmaciji. A ko se upošteva veliko število čitateljev omenjenega lista, se lahko približno oceni njegova važnost in vrednost. Po vesteh, ki jih je prejelo •predsedstvo oblastne skupščine v Mostarju, so se med stradajočim prebivalstvom v Hercegovini pojavila v velikem številu razbojništva in ropi. Gladni seljaki napadajo imo-vitejše ter jim s silo odvzemajo hrano. Oblasti so poslale v Hercegovino večje število oro-žništva za vzdrževanje reda. Namesto kruha so torej dobili Hercegovci bajonete. (Dalje na 2. strani) Prvorojenec .jugoslovanske kraljeve dvojice je bil, kot znano, krščen na srbsko ime Petar. Drugega princa so pretečeni mesec krstili na hrvatsko ime Tomislav. A ko se štorklja še enkrat oglasi v Beogradu s princem, upam, da ga kratijo za Janeza: če bo primezinja, pa naj bo Mica. * Italijanska narodna jed so makaroni. Brez makaronov v Italiji ni svatbe, ne krsta, ne rojstva, ne cerkvenih praznikov, ne narodnih svečanosti. Mussolini pa hoče to laško želodčno narodno himno nadomestili z rižem, ki ga Italijani naravnost jsovražijo. Vzroki so seveda ekonomični. Riža pridela Italija letno do sedem milijonov meterskih stotov, za makarone potrebno pšenico ali moko pa je treba večinoma importirati. Car Mussolini je torej izdal ukaz, da mora na pustno nedeljo vsak pravoverni Italijan .jesti riž. Izvzeti so samo dojenčki. Ne navdušujem se posebno za Italijane, pa se mi vendar nekoliko smilijo, kajti s svojim ukazom jim bo Mussolini iz pustne nedelje napravil veliki petek. * O Kitajcih trdimo, da so nazadnjaški m da ne korakajo z duhom časa. Toda v resnici so Kitajci daleč pred nami. Letos imajo že leto 4871, mi pa šele leto 1928. * Jaz imam rad zdravnike in jim zaupam, toda včasi se ti učeni možje le zmotijo. In če se zmotijo na dobro stran, jim prav nič ne zamerim. Za časa civilne vojne je bil odpuščen iz zvezne armade Henry Valentin Schweitzer, ker so zdravniki sodili, da bo vsak čas po njem. Od takrat je preteklo že G8 let in mož še vedno živi v Philadelphiji ter je bil do zadnjega časa zdrav. Star je 91 let in .jih upa dočakati sto. V tem leži pouk za nas vse, da skušamo na laž postaviti zdravnike,, kadar nam prerokujejo kaj slabega. Učeni možje bodo to brez posebne škode prenesli, nam po pa izredno prav prišlo. * Veliki mogul solnčne Maka-ronije, ki se bo kmalu spremenila v Riževino ali Griževino, duce Mussolini je zelo občutljiv. V Benetkah so nedavno obsodili na pet let ječe delavca, ki je vprasnil vžigalico na telegrafskem drogu, na katerem je bil plakat z Mussolinijevo sliko. * V državi Iowa se je v pretečenem letu neki trgovec zadolžil za $860,000, medtem ko je bilo njegovo premoženje vredno le $977. Pa naj reče kdo. da Amerika ni dežela vseh možnosti. * Na Madžarskem, ki je kraljevina brez kralja, ima vlada monopol na papriko. Morda se bojijo, da bi je kak zlikovec ne natrosil na sedež regenta Horthyja, admirala brez mornarice in kralja brez krone. * Indiana spada letos zopet v vrsto dostojnih držav, ker nima nobenega eks-governerja več v ječi. (Dalje na 2. strani) “fio-dci Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. NO. 6 Beseda o družabnosti. XL URADA GL. TAJNIKA Redki so ljudje, ki ne marajo za nobeno družbo, in nam se zde čudaki. Skoro vsak normalni človek si zaželi družbe, vsaj včasi. Pri gotovih delih, za katera je treba zbranega duha, je seveda boljše ali celo potrebno, da je človek sam, za oddih pa si zaželi družbe. Ni potreba, da bi bila družba velika in največkrat ni potrebno niti, da bi bila izbrana. Najboljše izhaja tisti, ki vzame družbo, kakoršna je, in išče v nji razvedrila. Izogibati se družbe, če človeku ni v vseh ozirih po godu, ni bas pametno. Tak človek nekako zaostane in postaja samosvoj in nezaupljiv. V družbi najde človek svoje lastne napake, ki jih na sebi vsled prirojenega samoljubja ne opazi; v družbi se uči tolerance in strpiji-vosti. Družba je v nekih ozirih sploh naša najboljša šola. Vsak izmed nas je seveda rad v dobri prijateljski družbi, le da je ne zna vsak najti in obdržati. Kdor želi od družbe prijateljstva, zaupljivosti in spoštovanja, mora biti pripravljen isto pri vsaki priliki tudi vračati. Kdor hoče pridelati sladkih jagod in zlate pšenice, ne sme sejati čeme-rike in kopriv. Svet nam, kot ogledalo, navadno vrača našo lastno sliko in nas plačuje z našim lastnim denarjem. Z nestrpnimi ljudmi, ki si domišljajo, da edino oni vse najbolje vedo in znajo, more malokdo izhajati. Nikjer ni osredotočena vsa učenost in popolnost, in navidezno najne-znatnejši človek ima včasi odlične zmožnosti, dobre ideje in veliko dušo. Nestrpnost ni na svetu še nikoli nič dobrega povzročila, slabega pa že dosti. l.z nestrpnosti se rodi sovraštvo, ki je najgrsa lastnost človeka. Ali si je mogoče misliti večje budalosti, kot da se posamezniki in tudi večje skupine strupeno sovražijo med seboj samo zaradi razlik v mišljenju, zaradi različnih verskih ali političnih nazorov! Ali je vredno gojiti besno sovraštvo zaradi malenkostnih krajevnih zadev, za katere nihče ne bo več vedel po nekaj mesecih ali letih! Ali si je vredno radi takih reči kvariti zdravje in greniti in krajšati življenje, ki je itak dovolj grenko in kratko! Potrebna je včasi kritika in potrebne so rtvarne debate, da se razčistijo pojmi. Iz tega pa ne sledi da bi se morali zastopniki različnih nazorov sovražiti med seboj. Sicer je na svetu že tako, da skoro nihče ni popolnoma brez vsakih osebnih sovražnikov. Tem seveda lahke pove na pravem mestu in o pravem času, kar jim gre, v ostalem pa se jih ogne, saj je svet dovolj velik. Zakaj bi sebi in drugim povzročali več slabe velje kot je treba! Primeroma Je malo ljudi je, ki bi bili v srcu resnično hudobni, in če so, krive so temu največkrat razmere, nad katerimi nimamo kontrole. Resnično je in logično, da se ne pehamo preveč za koristi naših sovražnikov, toda če bi imeli priliko in moč, da jim povzročimo veliko materijalno škodo ali pa korist, bi se v največ slučajih odločili za zadnje. Slovencev nas je v tej deželi kakšnih 250 tisoč; rajše manj kot več. Raztreseni smo od Atlantika do Pacifika, od eanadske do mehiške meje. Najmočnejšo vez med nami tvorijo naše podporne organizacije in naši časopisi in baš teh dolžnost bi bila skrbeti, da se naši medsebojni odnošaji ne zastrupljajo več kot je potreba. Ni neobhodno potrebno, da bi morali bivati vsi pod enim šotorom, in je v mnogih ozirih celo boljše, da se udejstvujemo v posameznih skupinah, toda čut slovenstva bi nas moral družiti vse. Res je, da smo sc vživeli v razmere svoje nove domovine in da najdemo nekateri precej družabnosti tudi med rojenimi Američani, a prav tako je res, da se najbolje počutimo in zabavamo, kadar smo sami med seboj. Slovenska zavest in smisel medsebojne podpore in družabnosti je postavila naše Narodne domove, je vzgojila in vzdržuje naše podporne in kulturne organizacije. Ni prijatelj naroda, kdor vsled malenkostnih predsodkov neti sovraštvo med narodom in omejuje naše družabno in duševno življenje. Ako smo prepričani, da je podporna ali kulturna organizacija, kateri pripadamo, najboljša, dobro; udejstvujmo se v njej, a pri tem ne prezirajmo in ne zaničujmo drugih. Tako bomo vsak v svoji skupini in vsak na svoj način koristili celokupnemu narodu in s tem indirektno tudi splošnosti. Krajevna društva J. S. K. Jednote obsegajo določene skupine naših rojakov širom dežele. V teh društvih smo združeni v prvi vrsti zaradi podpore v nezgodah. Ta društva pa bi morala biti in so v resnici v mnogih slučajih tudi nekaka družabna središča. Tam se goji prijateljstvo in bratstvo v ožjih skupinah, kar ima blagodejen vpliv tudi na naše splošno družabno življenje. Skrbimo torej, da bodo naša krajevna društva v resnici skupine bratstva, prijateljstva in tolerance in da nam bodo poleg rnaterijalnih koristi nudila toliko družabnega razvedrila, kolikor razmere pripuščajo. To bo vzdigalo ugled in priljubljenost organizacije, to bo lepšalo življenje nam starim članom in bo ob enem največja privlačna sila za nove člane. Korist od tega bo imela j. S. K. Jednota in narod v splošnem. Razpis izrednega asesmenta. Ker se primankljaj v dva in tridolarskem razredu bolniške podpore vedno veča, je glavni odbor sklenil, da se razpiše v razred za $2.00 dnevne bolniške podpore $3.00 izrednega ases-menta na člana za mesec februar; v razred za $3.00 dnevne bolniške podpore se pa razpiše stalni izredni assement po $5.00 od člana. V razredu za $3.00 bolniške podpore smo imeli stalni izredni asesment že od meseca avgusta 1927, toda kljub temu se v tem razredu primanjkljaj vedno veča, zato ni preostajalo drugega kakor izredni asesment zvišati. Od izrednega asesmenta so izvzeti člani, ki so zavarovani v razredu za $1.00 dnevne bolniške podpore in neenakopravni člani in članice. Dalje so od izrednega asesmenta izvzeti vsi novi člani za prvih 60 dni po pristopu. Joseph Pishler, glav. tajnik. -------o-------- VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Neki Mrs. Shelton v New Jerseyu je njena teta zapustila sto tisoč dolarjev. Žena pa kljub temu še vedno dela kot stenografka v nekem uradu. To končno v Ameriki ni nič čudnega, čudno pa me je dir-nilo, da listi poračajo o svoti $100,000 kot o “malem” premoženju. Jaz kot skromen človek bi se popolnima zadovoljil s takim malim premoženjem. * Banditi v Chicagu postajajo vedno bolj agresivni. Celo županu Thompsonu so obljubili, da ga spuste v “luft”. Mož je precej težak in bodo zanj naj-brže skušali rabiti TNT. Oboroženi so ti fantje z najmodernejšim orožjem. Ko so v noči 28. januarja napravili izlet v Milwaukee in napadli Wisconsin Athletic Club, kjer so zaplenili nad deset tisoč dolarjev v gotovini in zlatnini, oboroženi so bili s strojnimi puška-ni. Neki ameriški humorist je te dni dejal, da je bila krava Mrs. O’Leary vsaj petdeset let prezgodaj rojena. Pred dobrim pol stoletjem je namreč krava Mrs. O’Leary brcnila v laterno, kar je imelo za posledico velikanski požar, ki je /pepelil skoro vse mesto Chicago. * Vojni minister Jugoslavije je zapovedal, da mora princu Tomislavu, ki je šele par tednov star, salutirati vsak, kdor ga sreča. Kdo bi si mislil, da ima Jugoslavija prince, ki prome-nirajo po mestu že v starosti par tednov, če po princu naklonjena sreča junačka, bo kmalu zatemnil slavo kraljeviča Marka. * Profesor na Columbia univerzi trdi, pa ptiči ne pojejo, ampak govorijo, po svoje seveda. Torej, da boste vedeli, kadar vaš kanarček katero za-žinga, to ni petje, ampak govoranca. Jaz profesorju verjamem in vsled tega predlagam, da se na bodočih banketih odpravi običajne govornike in da njih mesta zavzamejo kanarčki. * V nekem lokalnem časopisu sem čital, da je govedine vedno manj na svetu. Po mojem mnenju se je urednik dotične-ga lista krvavo zmotil. Samo ozre naj se malo okoli. A. J. T. VESTI IZ CLEVELANDA (Nadaljevanje s 1. strani) vest, da pomagajo splošni narodni izobrazbi. * Umrli so v Clevelandu: Avgust Jaklič, 65 let, doma iz vasi Lopata, fara Hinje. V tej deželi je bival 40 let. Zapušča soprogo in štiri otroke. — Josephine Tekavčič, doma iz vasi Lese pri Krki na Dolenjskem. Zapušča soproga in 6 otrok. — Mihael Filipovič, star 33 let je bil na mestu mrtev ko se je nanj zvrnil stroj za kopanje jarka na cesti; zapušča soprogo in dvoje mladoletnih otrok. — Marija Koffalt, rojena Judnič, bila je zadeta od nekega avtomobila tako nesrečno, da je nekaj ur pozneje podlegla poškodbam. Pokojnica je bila rojena v Sevniku pri Črnomlju, stara 58 let in je bivala v tej deželi 37 let. Zapušča soproga, štiri sinove in eno hčer. TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) Lowman, ki zavzema svoje mesto šele pol leta, naznanja, da je v tem času resigniralo nad 700 zveznih prohibicijskih agentov. Polovica tega števila je bila prisiljena resignirati, da se služba očisti nezaželjenih elementov. ELEKTRIČNI tok je v pon-deljek 6. februarja ubil dr. A. D. Boltona, lastnika Euclid bolnišnice v Clevelandu. Zdravnik je bil baš vzel X-ray sliko poškodovane roke neke male deklice in je sedel na radiator, držeč v roki gumb X-ray stroja. Stroj pa je bil nekaj pokvarjen, nastal je električni stik in zdravnik se je zvrnil mrtev na tla. Poklicani zdravnik dr. Munroe je mogel konštatirati samo smrt. GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) Dne 12. januarja se je vršila v Nišu svečana proslava 50 letnice osvoboditve Niša od Turkov. Ker je v Hercegovini zavladalo veliko pomanjkanje in ni mogoče najti zaslužka, se številni seljaki, zlasti pa obrtniki pripravljajo, da se spomladi izselijo v tuje države. Največ se jih namerava izseliti v Turčijo, kjer upajo dobiti dober zaslužek. V Beogradu je bil nedavno obsojen na dvajset let ječe rezervni pehotni poročnik Branko čorič, ki se je leta 1915. na poziciji brez potrebe udal Bolgarom in v ujetništvu denun-ciral svoje tovariše. Vojake je podil s svojega zemljišča Anton Paravan, posestnik blizu Kanala. Sodnik v Kanalu ga je radi tega obsodil na en mesec zapora. Pri prizivni razpravi v Gorici je pripovedoval Paravan, da je izvedel v gostilni, da stikajo vojaki po njegovem polju, šel je do njih in jih vprašal, kaj delajo tam. Potem je rekel: Pojdite proč! Polje je že dovolj poškodovano po vojni. Kaj boste pobrali še to, kar nam je ostalo? Paravanov branitelj je dokazoval, da kmet ni zagrešil zločina s svojim dejanjem, državni pravdnik je zahteval potrdilo prve razsodbe, sodniki pa so se strinjali z izvajanjem branitelja in so Paravana oprostili. DOPISI. LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisi brez podpisa gredo v koš. Tja frčijo tudi “originalne” pesmi, sestavljene iz odlomkov popevk, katere je na pamet znal urednik že pred desetletji, ko je še kot bosopet paglavec skakal za kravami. To naj izvolijo vpoštevati tisti, katerih se tiče. Pittsburgh, Pa. Na poziv sobrata Anton Zbaš-nika, glavnega predsednika J. S. K. Jednote; so se zbrali društveni uradniki in uradnice društva sv. Jožefa, št. 12, društva sv. Štefana, št. 26 in ženskega društva Marije Vnebovzete, št. 182 J. S. K. Jednote v Pittsburghu, Pa. Na tej izvanred-ni seji 1. februarja t. 1. so gori omenjena društva sklenila, da prirede skupno veselico 15. februarja in sicer za pomoč pre-mogarskih štrajkarjev. Odbor kateri bo prodajal vstopnice naprej, bo poleg tega tudi prejemal denarne prispevke. Zato bratje in sodelavci, priskočimo na pomoč našim boriteljem, ker premogarska zmaga bo ob enem tudi naša zmaga. Ako želi kateri član kaj darovati, to lahko pošlje na spodaj podpisanega. Apeliram še enkrat, da se vsi udeležimo te veselice, ker s tem bomo pokazali, da smo pravi bratje in da ljubimo svojega bližnjega. Naj še omenim, da sem bil podpisani izvoljen tajnikom omenjenih treh društev za čas in delo prireditve. Vstopnice za veselico se dobe pri meni. Torej na svidenje 15. februarja ob 8. uri zvečer v Slovenskem Domu na 57th St., Pittsburgh, Pa. — Za odbor: Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 J. S. K. J. 5309 Berlin Ally Ely, Minn. Članicam društva Marija Čistega Spočetja, št. 120 J. S. K. Jednote naznanjam tem potom, da je bilo na januarski seji sklenjeno, da se naše seje za v bodoče premestijo iz prve na DRUGO nedeljo v mesecu. Članice so prišle do prepričanja, da je iz raznih razlogov druga nedelja v me^e011 bolj primeren čas za seje kot prva. Torej seje društva št. 120 J. S. K. Jednote se bodo v bodoče vršile vsako DRUGO nedeljo v mesecu v navadnih zborovalnih prostorih, prosim članice, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 12. februarja, ker bo treba razmotrivati o mnogih važnih zadevah. S sestrskim pozdravom Rose Svetich, tajnica dr. št. 120 J. S. K J. Cleveland, O. The “Collinwood Boosters” No. 188 J. S. K. J. will hold a Valentine dance on February 11th, 1928, at the Slovenian Home on Holmes Ave. Refreshments will be served and snappy music will be played by a well known trio. A special invitation is given to Lodges “George Washington” and “Betsy Ross.” The admission fee is 25 cents. Bring your friends along as we assure you of a good time. Anthony Laurich, Secretary. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Katol. Jednota Inkorporirana 1. 1001 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn. , t Blagajnik neizplačanih smrfnin: JOHN MOVERN, 412—12th Av«-> Duluth, Minnesota. u.ai Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Colo- Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne jsfS? na) se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na.':j|(j sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in b°in spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. , .te. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Clair * Cleveland, Ohio. „51 Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem JugosloV”> j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se z» ^ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev 5 a|j obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 član članicami. iili ia, 'Ki *ett fcid ilos *del L Ja * članstvo organizacij, je veselični odbor imel 30. januarja izredno sejo in je zaključil sledeče: Svota $51.19 se je poslala na Pennsylvania-Ohio Miners Relief Committee, 611 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.; na glavni urad J. S. K. Jednote se je poslalo $100.00; na glavni urad S. N. P. Jednote $100.00 in na glavni urad S. S. P. Zveze $100.00. Odbor društva sv. Pavla, št. 116, JSKJ se tem potom najlepše zahvaljuje vsem sotrud-nikom, darovalcem in udeležencem veselice, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Alexander Skrij, tajnik. Delmont, Pa. O delu v tej naši okolici ne morem kaj dobrega poročati. Neunijski premogovi rovi obratujejo po 4 do 5 dni v tednu. Dobro pa bi bilo, da bi tudi ti premogarji odložili krampe in lopate in stopili na stran unij-skih premogarjev, ki se že 11 mesecev bojujejo za svoje pravice in potrebujejo naše pomoči. V soboto 28. januarja se je tukaj vršila veselica v korist štraj kujočim premogarjem, katero so priredila skupno društva št. 116 JSKJ, št. 232 SNPJ in 142 SSPZ. Veselica je bila precej dobro obiskana in kljub precej ostri zimi je bila dvorana v White Valley polna veselih obrazov. Veselični odbor se je potrudil, da je nabral od dobrosrčnih ljudi daril v vsakovrstnih oblikah, tako, da so bili veselični stroški neznatni. Veselica je prinesla $274.79 čistega prebitka, poleg tega pa je še veselični odbor nabral $76.40, skupaj torej $351.19. Prebitek te veselice je bil sicer prvotno namenjen, da se razdeli v enakih delih na omenjena tri društva, da vsako društvo pošlje pripadajočo svo-to na glavni urad svoje organizacije v stavkovni sklad za asesment. Ker pa je več strank kritiziralo, da naj se podpira vse narodnosti, ne pa samo Canonsburg, Pa. Člane društva Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje redne mesečne seje, ki se vrši 12. februarja v navadnih prostorih. Na dnevnem redu bo več važnih točk, katei’e bo treba rešiti. Poleg tega je čas, da začnemo razpravljati o izboljšanju naših pravil. Čas gre hitro naprej in konvencija bo kmalu tukaj. Opozarjam torej člane, naj bi vsak pregledal pravila in potem priporočal bodisi na seji, bodisi potom našega glasila, kaj bi bilo dobro za dodati, črtati ali izpremeniti. Kolikor več bomo o tem razmotrivali prej, toliko lažjo nalogo bodo imeli delegati na konvenciji in toliko več časa se bo prihranilo. Društvo Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote priredi veselico v soboto 11. februarja (glej oglas v današnji številki), s šaljivo in zelo zabavno igro “Moč uniforme.” Ta igra je zelo smešna in še ni bila na nobenem odru v tukajšni okolici. Zato vabimo vse člane in ostale Slovence in Slovenke, da pridejo na omenjeni večer in se zabavajo med nami. Posebno člani našega društva so prošeni, da se zabave gotovo udeležijo, ker čisti dobiček veselice je namenjen društveni blagajni v pokritje društvenih izdatkov. Vsakemu je znano, da je najtežje delo tajnika in blagajnika, če mora poročati na seji, da je naložena društvena nakalada, da bo mogoče plačati društvene uradnike in pokriti druge stroške. Pri našem društvu še nismo imeli društvene naklade, odkar obstoji, torej skušajmo, da se je obvaruje tudi v bodoče. Na svidenje torej 11. februarja ! Z bratskim pozdravom Martin Žagar, tajnik. Canonsburg, Pa. Kdor hoče videti, kako krojaški mojster Cviren mesi štruklje, kako mu ukazuje in piska njegova žena Agata, ^ ša krojaški pomočnik ^ ^ magati ubogemu mojstri » ^ se Žigon jezi radi .i°P‘ce\r# ta Majer prodaja šivalne s. ^ ^ kako oče župan s slavn1 ^ ^ činskimi svetovalci vodi ^ ^ sko sejo, kdor hoče videt’ J, ^ kutarja, ki pride zarubi ^ ^ štvo, Jerneja, ki pride ^ , 0 najemnino, Lizo, ki bi s®. ^ ^ z Milkom poročila, Jel'°’...j/ de terjat dolgove, ki P0^ jj) že vso tablo v trgovin* $ ^ pride v soboto zvečer _ p su ruarja v dvorano cli'uS stonjska Jama. Tam in takrat bo društvo Bratska Sloga> j J. S. K. Jednote ljivo igro MOČ UN1?0*' ,111» kateri so vse navede*1® vključene. Igra je P° morja od začetka v ^ Svetujem vsem rojakol11.er f okolici, ki se žele en v^self šteno nasmejati in P0.^'1' da ne zamudijo te P’ .j -|l Poglejte oglas v danaS' ^ vilki. Prepričan sem- J vsakemu žal, ki ne bo P ^ bo zvedel, kako dobro ta pa imeli. “Agata, stra Cvirna le lasa. f skače, mojster plače, , ^ ona nosi hlače!” ToreJ’ vidimo 11. februarja John Clevel*111 NAZNANILO štva Jutranja Zvezda tom obveščam vse tla11 ,p vi J. S. K. Jednote, da se , domača plesna vesel ^ ljo 12. februarja v , B°n .4 tefc \{ H ‘Jn ft. S :»ik kj2i\ >1 >8j k id'. !lfi '.liiiii # nico plačati vsaka c ^ šega društva, pa če p udeleži ali ne. ProS £e V sestre to vpoštevajo- j (fr ? članic ni prejela vS°prij prošena, da se z^abl.:8 v petek 10. februa^vj med sedmo in osmo g, venskem Narodnem soba št- • > za za prijateljico. ^1 ro poslopje, vstopnico zase, na veselico in ni ce, naj to pove, da ® jo dobi. Priporočam številno udeležujeJ0 j/ sej; po vsaki seji b u#* koliko tftl vsaJ te bo*1 J S napravimo ne smeha. Pridite se "fi, varjevi dvorani na in E. 60th St. Zače ce ob treh popoldne. je Ob enem sporočam- . lo no glavni seji mese£ ; * bra sklenjeno, da nlvlillj^ S s Si di % fo ' 2 H 'Jev <1* *N k* k H % '% s s % s zaporedoma, pa pričale, da naše se]V za delo in debate- .„ j ,, ^ jim sledi tudi zab»v ^ j k drilo. Tudi vaše L " nagovorite, da vstof n društvo. (Dalje na [a j' ia»k DOPISI otrokal)eVanie iz 2‘ strani) vpisanih, naj ne odla-K*** naJ jih nemudoma l^i v Wila.dinski oddelek. Me-saiu asesrnent je dovolj nizek, W(]to.petnaist centov. — Na enje 12. februarja! ^trškim pozdravom Mar.V Bradač, tajnica. ;ol°- ton. Ijit J l> izPt£' AV«" fan«"! < se f ni a" iko s' pl ; $ Barberton, O. ^°M imam za poročati ifja lipet Hi v !t, 'Ji novico. Dne 18. janu-neyidna roka smrti že j1 ^08e£la med vrste dru- CMartina-št-44 j-s-K- ja e lr> pretrgala nit živi j e-našemu sobratu Franku p fiajlepši moški dobi 33 “,°ini je bil doma iz va-SlCe Pri sv. Petru na No-p V Ameriko je pri-^ Nekako 16 leti. Poro-e bil sedem let: zapušča °g0 in + • , . v.. ije 11 tri male otročiče. 12o j ,n našega društva sa-talt S’ ^amo zato, ker nas f Ha l -1 ° zaPustil, je pa dal LJ ePši vzgled in odprl oči se ,ltereniu takemu rojaku, ^ ^ brigH a društva. Bil tolnjj pr* njemu> da mu •j,a Prošnjo za sprejem in it ^e'Jem k zdravniku. Ta-i,s .11 Je soproga branila, jeJ s' zdrav, kaj ti je tre-eilega društva? Samo št. 12 J. S. K. Jednote, da se polnoštevilno udeleže te veselice in po možnosti pripomorejo, da bo kar najbolje uspela. Vstopnina je 50 centov. Vstopnice se dobe pri meni in pri sobratu Golobu. Začetek veselice ob osmi uri zvečer. Ne pozabite datuma: 15. februarja' Z bratskim pozdravom Frank Alic, tajnik dr. št. 12 J. S. K. J. riiplif*’''W nakopavaš na glav0' J**.. M je treba itd. Sedaj Pomislimo. % (e'str# 'ttjgj'111 dni potem, ko je bil jj W eti bit '«*5 se v Jednoto, mu je pri-«|{| 'ami slabo, delati ni tn tOV; Ni mu pa bilo la . Več, prišel je domov. l0Je bolehal par dni, bil je Mg ab§i, moral je v bol-za^em ko so i iz hiše, mu je žena nfR, ®lnčka. 11'1 vin 1j' ga vsaJ samo en-i. ^ % ^evet dni po sin- f? Ittih,,r°jstvu ie v strašnih >eb ZaVedno zaspal' nr- ' fr/ p°kojnega je bil civi- } a. H jeR društva sv. Martina, d0| ^ K. Jednote sta ga Oll$ člana spremili , o* !k).^Sl'0 narodno pokopali- , društvo Triglav, št. 48 Jednote in slovensko ‘jj društvo Domovina, j 11 bo lahka ameriška > blag rnu spomin ostalini ! Center, Pa. PROŠNJA ZA POMOČ. — Nihče še ni poročal iz naše naselbine, da smo tudi tukaj na štrajku od 1. aprila lanskega leta. Zato sem se namenil jaz to sporočiti, da ne bo kdo mislil, da smo šli vsi skebat. Tukaj imamo društvo št. 33 J. S. K. Jednote, v katerem je polovico članov, ki smo premo-garji. Do lanskega leta je društvo dobro napredovalo, ne vem pa, kako bo zanaprej, ker dosti članov je, ki nimajo denarja, da bi plačali asesment. Tukaj so tudi družine 8 do 10 oseb, ki so vsi člani našega društva, in ako bomo primorani take suspendirati, ne bo napredka pri društvu in pri J. S. K. Jednoti. Zato prosim v imenu društva, da če kateri more, naj nam pomaga v tem slabem času. Ako se pripeti, da bi čez čas kakšno drugo društvo potrebovalo pomoči, bomo tudi mi pripravljeni povrniti. Bratski pozdrav! Anton Eržen, predsednik dr. št. 33 J. S. K. J. f*\ pri^j •o l1 M°V Icef ’ ; d» rej* i«! N Te”1 dfli [aiiicj a- 4, e < rvall1' i V ra'1 i »L ’ d«1- ;et ir,k° e •>. ^'anom ot°v g° Iti® 4 >si ^ > f J> f ai1" fv J«tvH Pittsburgh, Pa. K- Jednote v sop1 Wlr^ ’ 1(> je št. 12, 26 in x\^ v sredo 15. febru-v pomoč o- n,.;riuia J- s- K- ti ‘Hi h ,dCevarije aessmen-KVHi ‘^ek se bo poslal J. s. K_ jedno_ znano, se bo- "1 ;:,108arii \ %- L ^27ne^ že od meseca ln iniamo društva •J* za svoje pravi- Pittsburgh, Pa NAZNANILO Iz glavnega urada J. S. K. Jednote sem dobil poročilo, ‘Razpis izrednega asesmenta.’ Ker se primankljaj v dva in tri-dolarskem razredu bolniške podpore vedno veča, je glavni odbor sklenil, da se razpiše v razred za $2.00 dnevne bolniške podpore $3.00 izrednega asesmenta na člana, za mesec februar ; za $3.00 dnevne bolniške podpore se pa razpiše stalni izredni asesment po $5.00 od člana. Prosim, da članstvo to vpo-števa. Kdor je zavarovan za $2.00 bolniške podpore, ima za mesec februar $3.00 naklade. Kdor ne bo plačal cele svote od istega se asesment ne vzame. Toliko v prijazno obvestilo. Joseph Pogačar, tajnik dr. št. 26 J. S. K. J. Johnstown, l*a. Skoro vsak dopisnik začne navadno z delavskimi razmerami, tako hočem tudi jaz nekaj poročati glede tega. Po tu-kajšnih premogovih rovih se je delalo skozi vse leto 1927 po tri dni na teden, v jeseni tudi po dva dni in prilično tako se še zdaj dela. Kar se pa tiče Steel Works, tam delajo eni vsak dan, drugi polovični čas, nekateri pa nič, kakor pač njih department obratuje. Iz tega vzroka je tu vedno dovolj brezposelnih in ne svetujem nikomur sem za delom hoditi, ker ga ni za dobiti, posebno za novinca ne. Delavske razmere so tako nekako 35 procentov, torej smo še precej daleč od 100 procentov normale. Kar se društvenih zadev tiče, so pa še dosti ugodne do sedaj. Ne vem pa, kaj bo bodočnost prinesla. Člane društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 J. S. K. Jednote prosim, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje seje 19. februarja, da se pogovorimo in sklenemo, kje bomo v bodoče, zborovali. Gre se za to, da se odločimo, da-li bomo zborovali še nadalje v dosedanjih prostorih, ali dobimo prostor kje drugje. Nekateri člani so zadovoljni s tem dosedanjim prostorom, drugi zopet ue. Torej pridite vsi na sejo, da se zadeva reši v zadovoljstvo vseh in v dobrobit društva. Sliši se, da se nekateri zavzemajo, da bi si postavili Dom, tam kjer je bil prejšni, drugi se ne strinjajo z dotič-nim prostorom. Moje mnenje je, da bi se združili z bližnjimi društvi in si postavili skupni Dom, ki, bi odgovarjal potrebam Slovencev v takozvanem “West End” našega mesta. Dalje opozarjam člane, da plačajo svoj mesečni asesment najkasneje do 24. v mesecu in sicer do osme ure zvečer. Pozneje ne bom sprejel za tekoči mesec. Dalje obveščam člane, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, da plačajo v februarju tri dolarje izrednega asesmenta. Člani, ki so v razredu za tri dolarje podpore, pa plačujejo pet dolarjev naklade do preklica. Toliko v naznanje. Za društvo št. 16 J. S. K. lednote: Mike Tomec, tajnik. NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH Vsi dopisniki, ki se odločijo javno razpravljati o izpremem,-bi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice kot izgovorjena. Marsikaj se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati. Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik vpošteva sledeče: — Z lepo besedo se da mnogo več povedati in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem. Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira tudi nasprotniku. O vseh dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, cla imajo naši oponenti slabe namene. Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih. Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal. Glasom obstoječih pravil sc ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine. Dopisniki naj izvolijo tudi vpoštevati določbo glavnega odbora, katera je bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1927, in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo želeli razpravljati o pravilih. o— ----------- 'to, r.1„ W Vjiti e’ ki ne more- kSt asesmentov. Zato -.1' °stalih članov, L>r,lfn0 na Pomoč in te rlv p0zivljam člane društva — moremo. sv. Jožefa, Chisholm, Minn. Naznanjam tem potom društvenim članom in drugim rojakom, da smo izgubili iz naše srede, dolgoletnega člana našega društva Andreja Tancabela. Poslovil se je za vedno od nas v najlepši moški dobi, star komaj 40 let. Preminul je dne 6. januarja t. 1. v Lyonsu, 111. Pokojnik je bil rojen leta 1888 v vasi Kukiči št. 57, fara Rulca-vac, Istra. Bolehal je dve leti in končno podlegel. Pogreb se je vršil po katoliških obredih 10. januarja iz hiše žalosti na Calvary pokopališče, Chisholm, Minn. Pokojnik je bil član J. S. K. Jednote vse od leta 1910. Reja vider. Ameriška vidra spada v vrsto podlasic in je v divjem stanju že skoro iztrebljena. Njena običajna hrana so miši, podgane, veverice in ptice, ki se drže na tleh. Poda se tudi v vodo, kjer lovi vodne ptice, ribe, žabe in druge vodne ži-valice. Ne zametuje tudi kač kuščarjev in različnih žuželk. Kožuh vidre je dragocen, zato so se nekateri podjetni A meri čani lotili umetne reje vider, Vdomači.jo se te živali hitro in se tudi hitro množijo. Gojiti jih je mogoče na malih prostorih in ne zahtevajo vode za plavanje, kakor se splošno sodi. Zvezni poljedelski department priporoča rejo vider kot zelo dobičkanosno. Sheboygan, V/is. Čas 13. redne konvencije se naglo približuje. Ako bo sprejeta iniciativa društva št. 1, potem je že skrajni čas, da bi članstvo pričelo resno razprav-jati v našem uradnem glasilu v corist Jednote. V tem namenu tudi jaz povem svoje misli. Prav gotovo bo prišlo tudi ime Jednote na dnevni red, ako-avno imamo dosti bolj važnih eči za rešiti. Kdor je zasledo val dopise v našem glasilu, od- GLAS NAROPa, York. 82 Cortlandt St„ New ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh. oW"! Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, $ vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Aflie stari kraj. Pišite ali pridite osebno. RUDOLF PERDAN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko str0*0 spadajoče posle. 933 E. 185th St. Cleveland, Ob«°- Na j več ja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v Amer*®^ cf* Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE 6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O ^iiiiitiimiiiiiiiiMiiiiiiiiimimiisimmmminiHmminmiiEiiiiistiiiiin111 | DRUŠTVO BRATSKA SLOGA ^ št. 149 J. S. K. J. v Canonsburgu, Pa. priredi iEr0 1 “Moč uniforme” R Is Ho. Sl< štvo % >«r’o H (iie ] f Pi fed, 'r'Sl % Pr, frovj % «tn< 'i Št. Nfa i:*1 H i ■ % < ....................f$t< Iva-nkn Anton ......................................................... John. lb,io| agent .,................................................... JacolbT ............ Anto'n Frank 'P' Gl»: ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 W. 42nd Street New York, N. Y. Imam na zalogi že nad 14 let LUBASOVE HARMONIKE vseh vrat in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon Pl., Brooklyn,NY. Edini zastopnik in saloftnik LUBASOVIH HARMONIK ▼ Zdruflenlb Državah ^llllllllllllllllllllllllllllllISBIilllllllBSIlllllg (Lepe I tiskovine xa vafia društva, za trgovce, j£ 5 posameznike, za vsakovrat- ~ ne prireditve dobite vselej 5 | po nizkih cenah ▼ *ryi slovenski linijski tis- 5 karni v Zjed. državah, kjer = dobite ob vsakem času za- = nesljivo in | točno postrežbo Se priporočam društvom, ro- E jakom, trgovcem za vse pri- *5 like. Prevzamemo največja S E kot najmanjša dela. burko s petjem, v treh dejanjih. OS ti B E : Pavel Cviren, krojač .......... *..... Agata, njegova žena ................... Milek, krojaški pomočnik .............. Žigon, lovec Majer Jelenc, župan Kožuh, kmei . Slak, kmet ... Trček, kmet ... Pečka, kmet .. Eksekutor ..... Jernej, hlapec Liza in Jera, dekli ..................... Elizabeta in Režisira ................................... Prireditev se vrši 11. februarja v dvorani dr. Postonjska J št. 138 SNPJ. _ oirf Pričetek točno ob 6.30 zvečer. Vstopnina za odrasle 50c, Frank => Ja«* Frank i'1 if John .A& Jer'nel.jV* Mini'e f'.jf Pavia \ ia# ke od šestega leta naprej 10c. P «ii, ii«j d v cjt, iju v i m i —« SAKSER STATE BANK. „ New Y** d % X lio fes ■tli] v J? % K J tj bi . 'Oi s Hi itt 82 Cortlandt St., VABILO! VABILO! VABfl0 NA DOMAČO Plesno Veselic0’ varjalo duhu casa m pa pra vilom. Bratski pozdrav! Joseph Hiti, tajnik dr. št. 44 J. S. K. J. “ »i, katero prirede članice društva J- St- JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 J p. 00, v Mervarjevi dvorani na Bonna Ave. in E" V NEDELJO 12. FEBRUARY ZAČETEK OB TREH -POPOLDNE! :e je še no, da nas poseti na tej veselici. Posebej so vabljeni |ago a - - -- .... - - - ■ Na ra^rpi •C tcpiftv F»r-- gv^ ne bo odšel domov, dokler nei bodo jutranje zvezde z Cenjeno občinstvo iz Clevela'nda in okolice je čl^V j so vab>Jen' pol*S> članice J. S. K. J. Nikomur ne bo žal, če pride. Na niU2'^’ do izvrstne jestvifte in sveža galilejska voda. In n o, % 'i!:, Ribničan France se razume na valčke, polke, š štajerske in podobne poskočnice. Vsak, čeprav pride •% vam zagotavlja »RIPRAVLJAbN1 OP Imam črno . . .” V poluspanju se je jel pričkati z nekim nasprotnikom, ki je rekel, da še ne sme sedeti | pri restavracijskem oknu. Na-1 ~ v.. 'm to je smatral kočijo za j iztegnil je glavo skozi o vpil na ulico po češko nemško: “Nymburk, PreSj li'”