Wien
St. 38.
V Gorici, 18. septembra 1885.
po po	„Sofia" izhaja v poSti prftfemanfi Siljaiia:	«ak petek i «H v Gorlri	i velja
	Vse Ii'to    .   .	...:'.	.Jo -a
	Cctvrt Ut&     .	...,.'.	10
	Pri oznauilih in	r:ik» tudi <	:¦;   ..Ji<"
ill	tm'cah" srplacuje vrsto:	z:i nimulu^	HMsMp-
	8 kr. 6e se 7    n   n    « 6   „   „   „	isle». 1 krat 2 »   3    r	
	y,8 vf«?i« fakf	po prn.it on	
ixv.
Posamezne gtevilke se dobivajo po 3 kr. v io!>akariiicah v gosposki ulici
Ml/.u   ,.tr.-li   knui",   na Btarom trgu it. v nantki ul:-i tor r Trsta,   via Co-
:<..-.i : naj n» iifagovoljno poSiljajo n;i'i|.'i-:\i: ,.>W-(- v Hnnci na Travuiku ltf, 1., iiui-'jcTiirm pit upr.ivnifitva~„SoSe" Via doll* Croce fit. *. II.
Rokopisj sc no. vraftajo; dopiB! n»j se hlagovuljuo fruiiKujcjo. — Dclalccm in drugim iieprrinofcnfiH w, naroCnfnn wiizn. ako«f» ojtlago pri opravniktvu.
Juzna fceleznica in nadi liberalci.
Razmere na ooi progi juzne zeleznice, katera tece po sloveaaki zemlji, bile so dosedaj take, kakor da ni Slovencev na svetu. Kamor si priSel, na po-stajo, v vlak, nasel si nemske napise in oznanila, tudi laske, mogjarske, francoske in angleske, a o slo-vengcini nikjer aledii. Ako je priiel slovenski kmet na postajo in je zahteval v svojem jeziku na avoji zemlji od uradnika potni listek ali kaj druzega, do-bil ga je, 2e se je uradniku ljubilo; dostikrat pa 6e le potcm, ko si je uradnik nad ubogira Sloveucem ohladil s psovanjem svojonemlko jezo. Kdo ni ze sum dozivel nevieenih prizorov na postajah po slovenski zemlji le radi tega, ker niso uradniki in drugo »• sobje, ki posljujejo pri juzni zoleznici, bili zuiozui slovenlcine ? Le jeden tak prizor naj tii navederao; Bilo je jeseni leta 1877 ali 1878, ko pride auomasua zenica na neko postajo med Celjeni in Ljubljano, zahtoviijoca listek do pribodnje postaje; uradnik *a-renel v neralkem jeziku nnd njo, naj gre menjati pe-tak. kfcerega je ieniea v rokah driala, da bi placula; on ne more menjavati. A sirotiea ni ga rasumola, ca-ka in eaka in prosi, da bi se ji listek izro&l, a vse zastonj, Zvoni prviS, drugifi, uradnik zap>e blagajno in sirotiea sprevidi, da so vse nje proinje zastonj. Bridko joce in to2i, da je udova, da Xtna donia pe-tero otroSicev, da je bib v urad pozvaua, da mora domov. A kaj ji je vse to koristtloP Nidi V tetnui nofii morala je pel domov tri ure dale6. NovSemo si-cer a tern zaliti uikoga niti trditi, da je bilo vae o-sobje pri inienovani ieleznici tako osorno; nasprotno preprtdali smo se, da je ve&ua gospodov uraduikov in drugih slulabnikov prav pastrefcljva. A kdo bo vedno to2H in ovadaml?—Koliko slufiajev bi lehko naSteli, ko je nase Ijudstvo zamadiio izstoptti, ker seje na postaji klicaio v njemu nerazumljivem jeziku, ter je vsled tega skodo trpelo I Koliko sitnosti in nepotrebnth stroSkov ima nas poaestnik, kateri mora nemske vo-ztie liste drugim izrociti, da mu jih izpolnijo, ko bi slovenske sain lehko napisal!
6e ne pravkoljubje, vsaj ljubezen do bli^ujega in trgovska previdooat  zahtevali bi bili od ju2oe ze-
LXSTLIl.
Zaaimivosti iz zgodovine e. k. kmetijskega
drustva v Gorici.
(Nabral E. Kl.)
(Datje.)
Kmetijska druzba je dobita s poCetka po c. kr. kupdijskemu zboru vsako leto 400 gi. drlavue pod-pore; 250 gl. je razdeijevala v 25 darih po 10 gl. tistim, kteri so se v posameznih okrajih odlikovali v kmetijskih dehb ali znajdbah; 150 gl. pa je potroSala za pisarnl§ke in druge druibioe potrebiSine. Vlada ni dovolila, da bi imela drniba svojega .placanega u-radnika, dokler ni pokazala kaj uspeba, ampak poslu-zevati Me ji je bilo za pisarijo uradnika (attuario) c. kr. kupCijskega zbora; toda it v seji 30. novembra 1765. se je pouudil in je bil sprejet za brezplacnega tajnika duhovnik pi. M o r e 11 i.
Ker ni tmela druzba svoje kmetije, najela si je od de^elnih atanov hotmec BRafuta za goriSaim gra-dom za kmetijske posku§nje. ZemljiSCa na Rat'utu so bila takrat tako pusta in nerodovitna, da se ni nihLe za nje oglasil, ko jih je hotela dezela ua drazbi pro-dati. Kmetijska drutba pa je plafievala od njih 4 gl. letne najem§cine, ktero malenkost so zahtevali stanovi samo za to, da so si zavarovali lastninsko pravico. Zemljeraeree France Visintiui je napravii obris teb zemljiSc in je prejel za to delo 3 „ougare% menda ogersko cekine. Druzba je r&sdelila Bafut deloma med kmete, kterim je dala poduk, kako ima vsaki svoj delei obdelovati, — ostalo pa je ohraoila v lastnem fiOBjHxUmvtt; oft tem dela m pommam dngbauki
leznieo ne ravnati tako s Slovenoom na njegovi zemlji.
Ako znamenja ne varajo, bhLa so h konou sra-motilna doba, ko jo moral Slorenec na lastni zemlji za svoj denar ptujoe proaiti, da mu naravnili pravio ne krattjo. Zastopstvo juzne sSeleznico je menda spre-videlo krivico, ki se Slovenoom na progi med Mari-borom in Gorieo godc, kajti razlidni viri porodajo, da bo6e vse neprilic'nosti v tem oziru odstraniti. Poroca se namre2, da je juzna 2eleznica zo pripravila vse napise in oznanila v slovenskem jeziku (poleg nem-skega seveda) ter oskrbela, da bo osobje, med ime* novanima postajama poslujofie, obeli jezikov zmolno. Tudi slov. vozne liste bo6o kasneje upeljati, ko se odstranijo So nekatere oviro. Nokatori listi pravijo, da so Slovenoi to dosegli vsled prizadevanja slov. po-slanoev. drugi vsled pritiska slov. fiasopisov, tretji po priporocbi trgovinskega ministia barona Pino-ta, ka-terega neki listi prav srdito napadajo.
Naj bode temu kakor hooe, gotovo je, da neha ju^na zcloznica teptati naravno' piavico Sloveucev, da pospegi s tem njih gmotne koristi in tudi svoje, a da ne dela s tem nob^nomu druzemu — niti Nomou niti Italijanu — najmanjSe ikode, najmanjse kriviee.
Navaden 61ovek bi odobroval tako po5etje ali pa bi vsaj pustil zeles&iiico in Slovonoo v niit'u, ker ga zadova ne briga in mu ne daje niti Ikode niti do-bicka, A nasi liberalci, ki nosijo to ime prav pokri-vem, bo ljudje dmge snovi. Znes so iz zagrizenosti in zavisti, v kateri nadvladuje sovraltvo do Slovana. Praiamo, kdo bo na skodt, ako se bode zanaprej na doticni postaji pisalo in klicaio: Adelsberg — Postoj-na? Komu bode v skodo, ako bodo naznanila tudi slovenska, ako bodo uradniki razumeli, kaj slovenski kmet nasvoji zemlji, v slovenski hisl odnjih zahteva, oziroma prosi? Gotovo nobenemu! A citajte graske in duoajske liste, Citajte trzalkega flIndipendenteM in goriskega ^Corriere": MS jim ho5e po6i od jeze, da je juzna zelezniea sklenila odstraniti grdo krivico, ki so je Slovencem do sedaj godila. Kdor ni poznal Se do sedaj teb liberalcev, jih lehko tukaj vidi v nji-hovi polni nagoH.
Da napadiij > sveto corkev in grdijo vse, kar je drugim svetega, to je zalostuo, je brezvestno,   toda
delali razne kmetijske poskuiuje. /^c leta 1766. so nasadili za poskusnjo uekoliko pitanega kostanja in zdi se, da se je poskuSnja sponeala, ker vidtmo 8e zdaj prav iepa kostanjeva debla ua raznih mestih Rafuta, kteri je dan danes lepo obra§6en in skoro ves ohdelan, tako da je pravi kind nase mestne okolice.
V dru^beni seji dne 14. decembra 1765 so se plemeniti gospodje mnogo bavili z vpraiaojem, kako v okom priti kmecki lenobi in poljski tatvini; sklenili so, prositi vlado, naj bi odloCila vsaj edno nedaljo v mesecu da bi kmetje po konfiani slu^bi boiji poprav-Ijali javoe ceste in poti, iistili jarke (grape) itd. Le-nube, kteri zanemarjajo poscstva, naj hi jurisdicenti (gospodje, kteri so imeli sodno pravo) zaoisane imeli in na prinieren nadin silili k dciu. Poljskim tatovora naj bi ne nalagalt globe ali denarne kazni (non casti-gare i n e r e), ampak obsojali naj bi jih v primeruo Stevilo dnin kacega dela; tako imenovane BsottanneK, to je najnize vrste kmete, zasa5ene rii poljski tatvini naj bi pnmorali, da se presele v Oglej, ali druge nezdrave kraje in da tarn ostanejo. Ako bi pa zasa-cili izmed prvih take, kteri bi kljubu nalo^eni kazni §e dalje kradli, naj bi se takim odrezal prvi krat ko-Scek uiesa, in ce to ne pomaga, drugi krat koSCek druzega uSesa, tretjid pa konec. nosa.
Te predloge je dru2beno predaedniStvo v posebni spomeoici priporoSalo vladi; — iz poznejih obravaav pa tiismo mogli posneti, ali jih je oaa odobrila ali ne. Najbrze ue I
Pozueje je dru2ba prcdlagala vladi, naj zapove, da se imajo tak'm osebam ktere uofiejo obdelovati zemlje, niti pecati se s kakim 6Iovc§ki druzbi ko-ristLim obrtom, odtegniti vse obcinarske pravice (iub) in vsi uiitki Y doticni obf:% • dokler se ne po-I tome.
umevno, ker to zahteva njih vera, njih bog, ki jo denar; da nam ne privoStijo niti tega, da ei izdrzu-jemo v mestti z naSim deoarjem za naSe otroke vrt in solo, da javno pozivljajo raostno oiote, naj studi-rajo, kako bi se nam to zabranilo, to je zlobuo, v nebo upijo6o; a umevno, kajti taka je njih Bloboda : „moni vse, drugim nic«; a da so repenfiijo iu kudu-jejo radi tega, ker se ima Slovencu krivioa odstraniti, no da bi imeli oni niti Skode niti dobieka, to je no-iiuveno, — nerazumljivo, Ugovarjalo so nam bode, da niso vsi liberalci taki, da j© med njiml spoitova-nja vrednih moL Tega ne tajimo, o teb tudi tukaj ne govorimo; v miali nuatno le one talmi-liboraloo all la^i-liberalce, kateri zahtevajo slobodo in vie pravico le zji-80, a sosedu ne privoS6ijo niti <5i«toga zraku. Gorje Avstriji in gorje nam, ko bi se tem zopet'po-sL'ccilo vajeti v roke dobiti! Sioer pa so nam njih slepa strast, njih brezmerno sovraStvo do viega, kar ne spada v njih podroejo, in v*& njih nafalu porok, da prej ali slof mora ta stranka popoluoma pr<paati. Quern Doub pordore vult, domontat,
Slovencev rottianje v Frago.
(Dalje)
NaStoti hoftem samo nekatere spomonike. Na Hrad-t5anoh je letograd Ferdinanda I, eden najlepiih apomeni-kov italske rendsanoe. Na „mali strani" waldstejnska pala^a, postavljena od elavnega vojskovodje Albrehta Wallenstejna, vojvode friedlandskega v letih 1621 — 1630. po nafirtu milanskega stavitelja Marinija se so-delovanjem najprvih italskih, nizozemskih in nemSkih umetnikov. Sobe so ohranjene se vedno v istem sta-nu, kakor so bile za fiasov slavnega vojvode. V pa-ladi mnogo znamenitostt, med drugimi se kaze natla-2en tisti konj, ki ga je Wallenstein jahal v bitvi pri Ltitzenu. To je vse na levem bregu Veltave. Da ne bom preobSiren, naitejem le po imenu nektore znameniteje palace, te so: Palada nadskofjva, Oerai-nova, Klam-Gallasa, Kinskih, Lobkovifieva, Nostifieva, Sonbornova, Svarcenbergova itd. Tudi ima Praga vefi
V  seji dne 12. januarja 1766 je dru2ba sprejela v svojo zvezo prvega kmet a, kolona S i m e n a Viola iz Brume pri GradiSkt, kteri je bil znan iz-gleden kmetovalec, v seji 1. marcija istega leta pa kmeta J. Geria-a iz Vilesa. Obema je dala nalogo, naj vsak v svoji obcini 8 podukom iu dobrim zgle-dom pospesujc razumno poljedelstvo. — K zboru dne 20. septembra 1766 sta pripeljala imenovana kmeta stiri svojih ufiencev; gospodje so jih izprasevali o raznih kmetijskih stvareh in ker so se prepricali, da so se res mnogo n&ucilt, podelili so vsakemu 1 gl. darila.
V  seji dne 3. januarja 1767 je dru2ba iaieno-vala posebno strokovnjasko komisijo, ktera je izpra-Sevala k sejam povabljene kmete iz raznih kmetijskih strok. IzpraSevatelji so bili grof Ludvik Attems, je-zuit 0. Datniaui, Primicerio (cerkveni naCeloik) pi. Baronio in zemljemerec France Vicentini. Km-itje, kteri bo dobro odgovarjali, prejeli so I gl. nagrade.
V  seji dne 12. aprila 1867 je sklenila dru2ba naprositi vlado, naj spodbuja ljudske ucitelje, da bi poducevali tudi v kmetijstvu. Tistim, kteri bi se v tem odlikovali, naj bi podeljevala sreberne sveiinje z napisom na eni strani: Maria Teresia Impe-ratrix Regina amore publicae felici-tatis, na drugi strani pa: Optimo agricul-t o r i. Deckom pa, ki bi se z ljubeznijo in uspehom ucili kraeitjslva, naj bi velela podariti tudi sveti nje tako velike, kakor so bile stare petice (della grandez-za d' una P e t i z z a) z euakim napisom na eni strani, na drugi pa: Caadidato agriculturae bo-nae spei.                              j,
(Dalje pride.)
lepih spomenikov slavnih moz: Karla IV., cesarja Franca I. Radeckoga, Iungmanna. Dalje so omembe vredna visokosolska poslopja: Rudolfinum je dom umetnosti, postavljen od ceske hranilnice za 1% »»-lijou gld. Tu notri je konservatorij, glasbena visja Sola, in slikarska Sola z galorijo slik. V koncertni dvorani stojo velikanske in mojstrske orgle, ki so menda stale 20.000 for. G. prof. Forster, brat Iju-bljanskegaFdrsterja, profesor na konservatoriji, bil je tako laskav, da je slovenskim gostom na ljubo preigral vse regiatre. Take cistih glasov nisem se col; osobifco voce umana je tako naravna, da smo s pocetka mi-slili, da za orglami akritf ljudjc pojo. V galeriji 8lik pa iroa clovek priliko oWSudovati ronogokter umotvor doma6ih in nmanjih umetnikoY. Vefiino alikarskih za-klador, katere so Cehom prijazni kralji prej hranili y Pragi, romalo je na Dunaj. —V Karolinu je prav-niaka fakulteta, v Klementinu pa filosofaka. V Kle-mentinn so poleg tege tri oerkve, nadSkofovski seminar, svezdaroa, YeuMcna knjiznica se 150.000 zvez-ki. Opomaiti jo, da seineniski rofoktorij (obedoica) je najdaljSa dvorana v Pragi.
Ogledali smo ai oadrobneje tudi mestno sveto-valnico, kjer naa je zupan dr. Cerny vsprijel s pti-srcnim in vzpodbudljivim nagovorora. Njegov tajnik pa nam je razkazoval znamenitosti in tolmacil zgodo-vino tega poalopja. Fred to svetovalnico bili so nsmr-ceni 6e5ki plemenitaSi po nesrefiui bitvi na „beli go-ri". Na zidu te bile je pa slavnoznana prazka ura, umeteljniSko delo, — Nasproti svetoyalnici je tynska eerkev, veliSastna statba z nekaterimi nmeteljniskimi podobami ceskega slikarja K. Skrete. Y corkvi je mannornat nagrobek alovecega zvezdoznanec Tyhona do Brabo. Od 1. 1419—1421 je bila ta corke. glav-no svetiSce stranke „pod oboji", t. j. teb, ki ho se obhajali pod oberaa podobama. Tu je pridigoval Jan Kokican na priznici, ki §e zdaj stojf. — Sicer pa ima Praga §e dragik svetia6 obilo, tako da se po pravici imenujo „stoveLata*. Krasna je osobito nova eerkev v Karlinu, posveeena sv. Cirilu in Metodu, ki notri pa ni ie dovrSena, Sploh se pa vidi v Pragi mnogo predelovanja in popravljanja po cerkvah, kar je dobro znameaje za poboini dob melcanov.
Stopimo za hipec tudi v ceski mnzej in y obrt-nijski mnzej g. Yojte Naperstka. Ceski mnzej, usta-noYljen od grofa F. Ant. Kolovrata se sodelovaojen grofov Sternberkov, je znamenit za razvoj 6eske literature. Ta zavod izdaja gdasopia coakoho musea" in BarheologiSke spominke" in dniga vazna dela. Knjig-nica Steje 150.000 zvezkov, med temi 4000 rokopi-soY, era. rokopis „zelenogorski*, „kraljedvorskitt. — rokopisi Husa, Ziike i dr. velika je zbirka novcev, listin in starin: tu najdes* starodavno koSceno, kam-nato, bronteno orodje in; orozje. Obilno je orozja zlasti iz husitdkih Yojn in iz 30 letne vojske. Tu se hrani med, s katerim so umorili plemenitase eeSke po bell-garski bitki, tu tndi mec Guatava Adolfa Svedskega. Ta imas priliko videti celo egiptovske rakve in dobro ohranjene mumije. — Muzej g. Nap^tka pa je na-polnjen % obrtnijskimi izdelki domacimi in tujimi, cclo iz Kine, Japana in iz Afrike; te poalednje daroval je a&iski potovalec Holnb. Ta muzej je nstanovila mati g. Vojte, Ana Naprstek in ga darovala domovi-ni. Za ceiki mnzej in za Kaprstkov zidajo se nova poslopja, ker so aedanja premijhna.
Ogledati bi si imeli se mnogokaj, toda ze tako je dopis prevec naraatel. Peljem te, dragi ditatelj Ie §e na dva prostora, ki eminentno zastopata nekda-njost Praiko, na dve pokopaliBci, na Yiiegrad^ko in Yoisansko. Visegrad, to imeje dobro zoano tudi naSim bralcem. Tu je menda Libusa postavila si s?oj grad j in y strmi skaii, atrlefii nad Yeltavo, stoje §e dan da- j nes razvaline, ki so nekda ostanki tega gradn. Ha | YiSegradn je cerkv Sy. Petra in Pavla, ki se zdaj vek§a na stroske tamoSnjega proita, slavnega staroste ceskih pisateljev, g. Stuka, ki ima svojo kanoniko blizn cerkve. Ostali kanonici imajo Ysak posebej syojo hwo nedalec od prostOYega bivalisoa. Pokopaliace na YiSegradn ni veliko, a mnogo slavnih mrlicev na njem pociva, n. pr: Hanka, Purkyne, Marek, Halek, Bo-iena Nemcova, Jablonsk^ in — Benes Ti ebizsk^. To-iiko vecj6 je pa grobiSce v Yolsanih, ki meri menda 20 hektarov. Tudi tu so spomeniki mnozega, ki je Yatrajno in vspes.io deloval za narod. Kot posebnost tega pokopalisca naj omenim, da je vse nasajeno z drevjem tako, da je popolnoma podobno gostemu, kosatemn gajn; in v senci tega drevja pogivajo brez-stevilni Praiani od zemeljskega dela in truda.
Tako sem ti podal, dragi bralec kratek in zelo pomanjkljivi zapisnik znamenitosti prazkib. Uadrob-nega popisa ne dovoljuje prostor pa tudi ne moja nio6. To vse mora clovek videti sam na svoje oko: le to ti more dati zvesto sliko zlate Prage.
wmmmmmi_M__-,      (Dalje pride.)
Dopisi           j
Iz Goriskega, 15. sept. - (Castitim go-
s p o d o m y i k a r j e m.) Dne 14- septembra smo se o pribki kanookbe vizitacije seSli mnogi Yikariji k BotOk*, Cemilke in %mbi» &fcu$e, fvgpw m]
je sukal tudi onapravi in napovedifasij zarad nove kongrae. Jedro pomonkov je bilo to-le: Ausfubrnngsverordnung k poatavi kongrue v §. I. dolocuje, da kdor meni, da je po namenu poatave od Id. aprila 1885 opraviceu zahtevati poiisanje svoje kongrue, imanajkasneje do konec septembra 1885 syojo fasijo podati c. k. okrajnemn glavarstvu.
Vsi smo pricakoYali, da nam bo visoka e. kr. vlada po slavnem c. k. okr. glavarstvu naznanila avoje izvrsevalne dolocbo in poslala k fasiji v postavi dolocene tiskovine (obrazee). A to se ni zgodilo na Primorskem do danes. Drzavni zakonik od 11. julija 1883 je pac razglasil omenjene izvr»evalne dolocbe in obrazee, tndi so oni list zakonika najbrie uze pre-jcla nasa zupanstva, a dusni pastirji warn o vscm le nekaj brali po raznih Lasopisib. Nas BConespondenz-Blatt4 je y st. 14. 15. 16 in 17 tudi objavil one do-lo<5be in svojo razlago, a je tndi tega ineuenja, da bodo dezelne vlade razpoalale potrebne obrazee. Mi na to cakamo brezuspc»n% med tem pa poteka cas za podajo fasij.
Quid ergo faciendum? Piravilna in natancaana-prava fasij z zabtevacimi prilogami daje dosti opra-vila in tirja mnogo caaa, posebno kerglede posamic-nib napovedi se nismo vsi edini in ni stalnib dolo^b. Ne ostaja nam tedaj nid druzega, nego da e. k. okr. glavatstvo prosimo za podaljsanje obroka za kake dva meseea, kakor to svetuje priloga b BQuartalachrifttt-i od kanonika Anton Pinzger-a. To prosnjo naj poda vsak vikarij za-se, ker ni ve8 6aaa, da bi se zbirali po dekamjah, ter podali skupne prosnjo. — Enako bodo menda storili tndi oni 55. gg. zupniki, katerim se bo to potrebno zdelo, Tisti pa, ki imajo napraviti fasijetudiza kapelane, ne mo-rejo dela odlasati, ker se bo po dolocbi poatave ka-polanom placa uredila u2e za leto 1886.
Naert prolnje za podaljaanje omenjenega obroka bi bil ta-le:                                                            |
Podpiaaai se Steje na podlagi   postave   od   10. j apcila 1885 opravi^enega prositi  za   poviSanjo svoje kongrue. Ker mu pa do danes niso od nobene strain doali v postavi k napravi fasije   zabtevani obrazci in mu tudi ni znano, da bi na Primorskem oni obrazci bili  napravljeni  in   na  prod a j  v  kaki rivatni   tiskarni,  mu je nemogofie v dolo-enem 5asu  do konec septembra 1885  podati svojo I fasijo.   Zato Bpoitljivo podpisani uljudno prosi:  naj I mu slavao c. k. okmjno glavatstvo dovoli (ali 6e po-j treba pri visokem e. k, namestniStvn y Trstu izprosi) I I podaljlaoje obroka za podajo fasij vsaj do konea meseea novembra 1885.
Konecno naj Se omenim, da nekaterf menijo, da j deielna vlada na Primorskem,  kofc izvrSevalni organ postave, ne bo vikarijev uvrstila med samostojne du§-ne pastirje.                                                             j
Kaj se razkadi to slabo menenje o vladi, in zatronezaupanjev samega sebe. Mari j ne pravi pastava, da med samostojne so steti vsi j awelche.... oder aonst durch den Diocenzanbiscbof j zur selbststandigen Ausubung der Seelsorge besorgfc I I sind.* In izvrsevalna doloeba: fla!s selbstandige Seel- j sorger sind nur die mit eigener Iurisdiction bei mit staatlicher Genelmigung ecrichtefcen Seelsorgerstatio- I nea bestellten Curatgeistlichen anzusehen*. Kedo si | bo upal trditi^ da niso goriSki vikarijati v tem itevi- | lu? Ustanovila jih je eerkvena oblast v e d i n o s t i j z e. k. v 1 a d o. Vlada jih kot samostojne spoznava, I ker jib ima kot samostojne voditelje tudi za dr-l 2avo veljavnih mati5nih knjig, in ker si 2 nji- I mi neposredno uradno dopisuje po namestnistvu, gla- I varstvnt aodniji, davkariji i. t. d. Prizaala je ido cerkev in vlada nekaterim vikarijem pomodaike n. ! p. v Qrgarju je sistemiziran subsidiary, v sent Fe- I rjanu Bcooperator* i. t. d. Da vikarije ne pooblastuje I zupnik (kakor kapelane), ampak je poiilja diocesanai I skof „in einer bestimten kircblicbeu Gemeinde die | Seelsorge auazuuben", o tem ni pravde.                    I
Opisanemu menenju tudi ni nasprotno menenje I odseka drzavnega zbora za uravnavo kongrae, in ne
mnenje  vise  cerkvene oblasti,   __  daJi
ako bo potreba se bo ta tudi energieno potegaila za nas.   Brez strahu trdim, da kakor Ijnbljanski §kof v I BIiaibacher Di6cezattbiatt-u',   St. 8. tako bodo,   ako I potrebno,   vsi avstrijanski §kofi enodo§no  govokli za I pravice in blagor svoje duhovscine.                           I
Ysak vikarij je toraj doI2an — ako bi tudi za- I nemarjal oseben prid — dolzan glede stopnje svoje in I glede obcine podati fasijo zarad povisanja kongraeT I ako njegovi lokalni fasijonirani dobodki u^e zdaj ne dosegajo v postavi od 19. aprila 1885 dolo- I cene kongrue.                                            Yikar     I
Iz Solkana, 16. septembra. Prve dni t. m. bila je pri nas volitev ataresinstva, v katero je v no-vifi izvoljenib devet stareain. Pre§Io soboto pa jebila volitev Zupana, izvoljen je bil zopet jednoglaano gospod Anton Mozetid; za podiupana pa Andrej Gabrijel6i6, in JAndrej Boltar. po izvolitvi zbrali so se vsi staresini z gospodom znpanom na 5elu v iupanovo gostimo, kjer se je nazdravljalo presvitlemu ceaarjn, zupanu, in starelinatvu. Ker so med novimi flUre&ni te4i iMi ^ev«i; mptfoi® je v®L wrod-
nib pesni,  in tako se je prav  navduSeno in  veselo koneal dan izvolitve naSega JSasti vrednega 2upana. _______               Domorodec.
0d S05e, 7. sept. (0. k. okrajni iolski nad-I zorniki.) Y 4. in 5. dan avgusta je zborovalo v Olo-I mucu na MoravsKem nemSko - moravsko uSiteljsko I drnstvo wLehrerbund", kterega shoda se je udelezilo I 600 (sest sto) u5iteljev. —
I         Ker je bilo to zborovaaje zelo vazno in so bile
I razne razprave na dnevnem redu, ktere tudi tias Slo-J venM, poiebtto slovensko ucifoljatvo, zanimafo, podatr J bocemo naaiin 5itateljam jedro reforata, dotikajo6ega I se c. k. okraj. lols. nazornikov, ter doti6ne tofike I slavni nasi vladi in merodajnim krogom toplo pripo-I rocamo. — O tem predmetu flStellung des k. k. I Bezirksschulinspektors im gesaminten Schulorganis-I mus," poroSal je uditelj g, I. Fohner ter stavil proti I koncu svojega govora ali referata nasleduje todke na I glasovanje ktere so se tudi z odobravanjem soglasno | aprojele:
I          a) C. k. okraj. Sols, nadzornik je najvaznejSi
I faktor y organizmu avstrijskega Solstva. Napa&na iz-I volitev c. k. okraj. sols, nadzorniki §koduje golstvu I zelo in* obcutljivo ovira prospeb in napredek katerega I koli okraja. —
I         b) Za c. k. okraj. Sols, nadzornike so sposobai
I oni Solski mozje, ktori so si na Solskem polji i& lepe I zasluge pridobili in od ktorih lahko pri5akujemo, da I bodo duievno vodstvo uciteljstva v okraji prevzeli in j zdatno podpiiali.
I         c) C. k. okraj. Sols, nadzornik naj bode v Sol-
I skih etvareh vsestransko, v teoreticnim in prakticnem
| oziru,  strokovnjak,  posebno pa prakticen ufiitelj. —
| V tej zadevi naj se daje ljudskira in me§6anskim u5i-
I teljem prednost pred siedujololskim u&teljem in pro*
I fesorjem,   Premalo oziranje na ljudske in meScanske
| uSitelje pri imenovanji c. k.  okraj. Sols, nadzornikov
Skodoje stvari in globoko 2ali ljudsko-ufiiteljski stan.
^     d) C. k. okraj. Sols, nadzornik naj pri nadzira-
njj sol svojo pozomost obra5a ne le na posredovanje
uciteljske znanosti in spretnosti,   ampak on naj pazi
tudi na razvoj nravnega-naboznoga znacaja u^enoev,
kajti naloga ljud. Sole je mladino  poduievaje  odgo-
jevati.
e)  0. k. okraj. Sols, nadzornik je vslod njegove slu^be poklicani zastopnik uciteljskih interesov v do-maci hiSi, v obSmi in pri proristojni&kib oblastnijah, on naj se tedaj za pi*avi5ne uciteljeve zelje na me-rodajnem mestu poteguje. —
f)  Predioge za imonovanje o. k. okraj. Sols, nadzornikov naj stavi e. k. del Sols, svet, ker on najbolj pozna Hposobnost uSiteljskega oaebja. Doseda-
I nja navada, da so se c. k. okraj. Sols, nadzorniki ; imeuovali na predlog c. k. oktaj. glavarjev, naj se 1 opusti, ker se ne da priporoSati. —
g)  Zelo potrebno je, da c. k. okraj. Sols, nadzornik biva v njegovemu podrocju izrocenem okraju in da je svoje siu2be (kofc voditelj ali uditelj) za casa svoje dejanske slu2be kofc c. k. okraj. S. nadzornik-popolnoma oproSeen, da zamore lahkeje dani nalogi zadostovati. — Dosedanja dotacija za c. k. okraj. a. nadzornike je nepovoljna in se ne ujema z dostojansfc-vom njegove slnzbe.
b) Ako je zastopnik ufiiteljsfcva v okraj. Sols, svetu imenovan c. k. okraj. S. nadzornikom, naj bi prihodnja okraj. uSiteljska konferencija volila novega zastopnik a v c. k. okraj. sols. svet. —
i) 0. k. okraj. §. nadzornik naj so zvesto dr2i dane mu iustrukc-jo; on naj se ogiba tega, kar bi utegniio ikoditi t-oiteljaki veljavi.
j) Didaktidno-pedagogicni migljaji in sveti c. k. okraj. s. nadzornikov naj bodo prava zvedenosfc in umovanje pravicnega in humannega (Sutstva.
k) Glavna naloga c. k. okraj. S. nadzornika je ueiteljsfcvo v svojem okraju prilicno k nadaljnemu naobrazevanju vzbujati, ter pri vsaki priliki za dobro spoznano sfcvar potezati ae.— Te toSke so gotovo go-vorjene iz nst vsega ljudsko-solskega uiSiteljsfcva, a vender si usojamo, glede Seste (f) to6ke povdarjati, da bi prav za prav boljie bilo, da bi c. k. del Sols, svetu okraj. Solski sveti nasvetovali kandidate za nadzornike, ker oni dobro poznajo u6iteljstvo v okrajib, in ker de2. §. svet u6iteljako osebje pozna le po po-rofiilih d«itienih okrajnih nadzornikov. H koncu si dovoljujemo se eno opazko. Okraj. S. nadzornik naj bode inarljiv in spreten ucitelj, ki odmerjeni mu okraj dobro pozna. Profesorje ne nasvetujemo za nadzornike; njim sicer ne kratimo sposobnosti, dobre volje, i.t.d. ali za take sluiSbe niso ua pravem mestu, kajti le dober in veaten ucitelj bo tudi dobcr nadzoraik. Da je to reaniea, spri5ujejo nam razni c k. okraj. §. Badzorniki poKranjskem, ki so vzeti iz uditeljstva doticnih politicnih okrajev; n.pr. Tuma, voditelj v Postojni; Levstik, voditelj na Yrhniki: JerSinoYP.c, voditelj v Crnomlju i. t. d. *)
Tedaj pozor I
fe Sebrelj.   Ker si velecenjena  flSo6a«  bla-govolila prfobciti porocilo o delovanji Cepovanske ce
P*^*nS!1!tttt        *****
eilj. poddruznice, se usojam poroeati, kako je v tern zmislu delovala Sebreljska poddruznica in sicer od doe ustanovljenja 24 febr. 1883 nadalje.
V tern casu se je pevski zbor naucll 2 novih latinskik mas: Stehle-jevo inissa „Salvo Regina" in Schweitzer-jevo Missa Angelorum Custodum.
Po vsem Hturgicno, t. j. z introitom in comunio dotiSnega dneva se je pri slovesnih masah pelo lo 4 krat, ker zahteva spremljava koralnih partij ze!6 vescega orgljavea; 24 krat smo peli latinsko maSo s popolnim tekstom in koralnimi odgovori; drugekrati v sikdarle slovensko, in aicer 90 stevilk Jz BCecifcje,B nekaj pa iz Cerkv. Glasb.
Posebno skrb smo imeli v tern lefcu za gradualo in ofertorije zapovedanih praznikov, tako da jih ima-mo sedaj za 19 priloznosti, vzetih iz Cerkv. Glasbe-nika, „Lauda Sion," Stehlejeve zbirke in Witt-ovih prilog.
Slovesne lat. ve6erniee so se pele o 3 najviSjih praznikih s popolnim tekstom; antifone in vsaka dru-ga vrstiea psalma koralno prod altarjem, druge vrstiee pa po Molitor-jevili ^falsi bordom" raz kora. Sicer pa se je pelo o praznikih 2 Foersterjevih lavrot lita-nij iz Cerkv. Glasb., 1 od ,Grois»a in 1 Pilland«evo, v s e se slovenskim tekstom.
Stan poddruzmce je nespremeojen: 10 udov in 9 pevecev, 2 soprana, 2 alta, 2 tenorja in 3 basi, ki so vsi pridno obiskovali pevske vaje, l'/t uro traja-jo8e ob nedeljah in praznikih popoldan. Za to njih vnemo in skoraj brezplafini trud naj jihm poplaca Bog in bv. Cecilija!      _________
Izpod iavna, dne 9 sept. Pevee iz Prvacine, Cifrnifi, Bifenberga in od drugod navdibnila je dobra inisel, napraviti izlet v AjSevieo. Ko blisk ho jo raz-nesla ta navost od kraja do kraja. Ko so se pevci, nad 40, z doma na pot podali, pridruzilo se jim jo mnogo drugega obclnstva. Na poti v AjSevieo pridruzila so je nova mnozica in tako je rastel plaz od kraja do kraja. Ko smo se v AjSevici ogledali, Steli smo pev-eev in nepeveev, domacik in zunanjih, radovednih in zavcdnih [blizQ 200 osub, Pri dobri kapljici in ubra-nem petji mini! nam je eas hitro, prehitro. Kot Av-strtji vedno zvesti in zavedni drzavljani zapoli so naSi pevci nojprej ceaaisko himno, katero so vsi navzoSi Htojo in odkriti posluSali. 2iviokliei, ki so bo mocno odmevali iz Panovca in razlegali dalec tje po Lijaku, veljali so presvetlemu cesarju, a vcljali so tudi do-movini, katero ljubiino in katero bomo branili do zad-nje kaplje krvi, ako bi tujec zemlje lacen hotel roko stegavati po-nji. Da ni manjkalo tudi napitnio, razumi so ob sebi. Prva je veljala naiemu presvitlemu ceua-rju. Navduienost, s katero se je sprejela, je nepopi-sljiva. Med druzimi naj omeuim tudi uiio preprostega kmeta, kateri je napit vsem Austrijcem, najsi bodo Slovenci, Nenici ali Lahi. Med napilnicami vrstila se j© pesem za pesmijo, nasi slavci so hoteli drug dru-zega prekosiii. Siovesen trenutek je bil, ko so pred odnodom o pol devete ure vsi pevci zapeli naS pre-Ijubljen wNaprej." Vse je ustalo, vse se odkrilo, ko so se zaceEi razlegati krepki glasovi nasega divaega -Hapreja* po okolici. Pohvalno moraui omeniti tudi kremo gospoda Komela. Da si ni vedel o na§em pri-kodu, in dasi nas je bilo mnogo, poatregei nam je prav dobro z dobro kapljico in dobrimi jedjli. Ravno o pravcm casu poslaii so ma bill deklo domov iz zapora; priila je eno uro prej tje kakor mi. Kakor da bi bili gospodje vedeli! — Mvaia naiim pevcem za krasea popoludne, ki nam ostane vedno v spo-minu. Ne bi-ii bilo dobro, ko bi se zopet seSli, ce ne tarn pa kje drugod? Petje je sladilo iivljenja. — Kjer petja ni, tarn ni poitenik ljudi. *)
Politidni pregled.
Nas presvitli cesar mudil se je med 12. in 16. t. m. v Fozegi v Slavoniji. Sprejem je bil jako siovesen, navdusenost je bila nepopisljiva. Deputacije od vseh strani pri§le so se poklonit svojemu vladarjuj ona iz Bosne in Hercegovine je Stela skoraj 500 glav. Nekateri so pridakovali, da bode siednja izrazila ^eijo, naj bi si Avstrija imenovani provinciji prisvojila; a o tem nLbilo v nagOToru in tudi ne * cesarjevem odgovoru besediee. Iz vseh druzih cesarjevih odgovorov, katere je stalno pomagal uredovati minister Tisza, veje neki madjarski vladi prijazen duh. To se posebno razvidi iz ougovorov na duhov-§6ino pod voditeljstvom skofa MihajioviL-a in iz onega iia zastopstvo zagrebskega mesta.
Drzavni zbor na Dunaji imel bode pnro sejo dne 22. t. m,3 prestolni govor bode pa 26.
Na Spanjskern Se vedno hudo vr6; to se d& sklepati   posebno iz kratkiii  teiegramov,   ki se
*) Ifesuunerite, da smo jrftdi pomanjkanja jirostora dopU
t §]» dam, Z» zM&xp Ms* $w$em *<&*>-             ifcato.
navadno glase: V Spaniji vse mirno. Navidezno se je Nemfiija udala ter opustila misel, da bi si Karolinske otoke prisvojila. Nekateri hocejo ve-deti, da je neka vlada knezu Bismarku na uho za§epetala: Spanija ne bode sama braniia Ka-rolinskih otokov, stalno dobi zaveznikov. Dru-gade ni razuraeti, zakaj je postala Nemcya na-sproti §ibki Spaniji tako pohlevna in krotka. Zadostenja zaradi zaljenja in trganja ncmske za-slave se vedno Nem6|ja_ni ^dobi|a... Nckaj. nejtede. gladko v tej zadevi, prihodnost bo razkrila, kaj? Vfieraj osem dni podpisali sti angle-Ska in ruska vlada pogodbo zarad afgan-skega vpraSanja. Anglija udala se je zabtevam Kusije. S tem je izginil porod sovraStva med onima dr^avama. Mir je na tej 6rti vsaj zaSasno zagotovljen.          ___________
Domade in razne vesti,
Naznaiw'am mojim p. n. volilcem v Vipavskem in na Krasu, da mi ni mogGce sedaj tcSno pred ot-vorjenjem dr^avnega zbora ustroM njih Soljam, izra-2enim v pismih do ureduifitva „SoSetf. Ko hitro pa bode ^as dopuSfial, skli^em shod tudi za ta okraj, ako p. n. gospodje volilci to zelijo tor mi njih i&elje ustno ali pismeno naznaniti izvolijo.
V Gorioi, dne 14. sept. 1885.
Dr. JOSIP TONKLI, drSavni poslanec.
Njena cosarska Visokost prevzvi§ena cesa-ridina Stcfanija obiskala jo v minolem todnu Postoj-no, kjor jo bila navduSono sprejota. V postonjski jami mudila so je nad ptldrugo uro; ^arobna lopota to jame naredila jo na visoko gospo dober utis. Vrnivi se z vozom v Mitamar pozdravljalo jo jo Ijudstvo povsod navduleno. Ogledala si je tudi istrsko mesto PoreS in v ponedeljek Oglej, kjor so jo prioukovali nj eksoolonca baron Protis, dezelni glavar grot' Coionini, Lupan oglejski in mnogo druzih dostojaustvenikov. Oglej je bil isti dan v praznicni obleki, sprojem prisrHeu in siovesen. V srodo slav jo N. Visokost v Grudoz. Ogle-dati si namerava §e Skocijan in prirediti misli Se izlet v Reko, v soboto odide nato visoka gospa zopet na Dunaj.
OtroSki vrt v ulici sv. Klare at. 4 jo zopet odprt in ze sedaj dobro obiskovan, da si jo ve5ina nasiu rojakov Se na delezi. Odbor „Slogea priukrbol je novo, izvcstnp vrtnarico, ki bode gotovo v»em zah-tevam p. n. StariSev zadostila. Uverjeni smo, da bode tudi nala inteligenca, vrnivea se iz pocitnic, svojo deco izio6ila zavodu, kjer je v dobrem vatstvu in se mnogo lepega in koristnega nauci.
Slovenska dekiiSka sola v Gorici odpre se 1. oktobra t. 1. v ulici sv. Klare St. 4. Kdor zeli otroke v to Solo upisati, oglasi naj so dne 28., 29, ali 20. septembra. med 10. in 12. uro pred poludne v solskih prostorili. Sprejme se lo 30 deklic. Doklioo, kterih starisi bivajo v mestu, imajo prednost. Opom-niti je, da bosta ze prvo leto odprta dva oddelka, tako da motejo ustopiti tudi take deklice, katere so bile prvo leto ze drugod v hoI1, ne da bi niorate isto, kar so ze ucile, ponavljati. Ker je odbor „SlogeH §. 70. S. z. v vsem zadostoval ter namestnistvu to naznanil, ni nobeno ovire vec gled6 ovtorjenja. Zuano je ze, da odbor izvrstno u&teljico temu zavodu je priskrbel; slovenski stariii smejo tedaj brez skrbi svoje otroke zavodu v poduk in odgojo izroditi.
GoriSki pro§t Msgr. Evg. Valussi je iz-stopil iz mestnega stareSinstva zarad propirov o zi-danji nekega hotela, ki bi imel biti na gimnastiLnem trgu v Gorici.
Slovesnost, ktero so bill vcera prireridili Vi-pavski rodpljubi v spomin ranjkih dusnih velikanov: kanonika St. Kocijan6ica itidekana J. Grabiijaua, so je v prav krasnem vremenu prav ugodno izviSila. Pri-vrelo je bilo v krasno Vipavo mnogo ranjkima pri-jateljev in iestiteljev, posebno duhovnikov in ugite-ljev. Na^teli smo bili 20 duhovnikov iz GoriSkega in le 10 iz Kianjskega. Domafiega ljudstva in ueeneev Vipavske ljudsko Sole pa smo dokaj pogregali. Po slovesni sv. maSi, ktero je ob 10. pel prec. g. dokan Yipavski z mnogobrojuo asistenco, so so gostje s ce-lebrantom in njega azistenzo na 6elu podali pred Solo, ki je bila z avstrijsko zastavo in se slovenskimi trobojmcaml, zelenjem in draperijo ukusno okincana in vze nosila vzidani a pokriti spominski ploS6i.
Pred Solo se je najproj zapela feraana Jenkova molitev, in po tem je celebrant blagoslovil in odkriti dal omenjeni ploSdi. Na to etopi po bogato pregrnjo-nih 8topnicah pred vhod Solskega poslopja. — Msgr. I. Dr. Gabrijeloi<3, vodja bogoslovskega semeniSca v Gorici, ter jasno in krepko govorefi z rozkimi pote-zanu moj8tersko opiSe znacaj in neflmrtne zaslugo tanjke^a It froaimite i.V"4ftfjal p poti *kJ^»
posebno katoliSko podlago, na kteri je ranjkl zidal, in na kteri se je onranil, razvil in se bode razevetel narod slovenski. Za tem govornikom nastopi preiS. g. Yidrigar, zupnik s Podkraja ter ravno tako jasno in mojstetsko naslika zasluge ranjkega J. Grabrijana za cerkev, Solo in narod. I^ivahni klici so govorniko-ma pritrjevali. H sklepu so Vipavski pevei zapeli Vilharjevo molitev in glavni del slovesnosti je bil pri kraji.
Bilo je ravno poludne, — a ker je bil banket nazjianjon za eno uro popoludne, se jo med tem og!o-dalo roJHtnohiSo St.-Kocijancjc'a inSloiejOjhladitpod skalo. Ob onih je bil v Solskem poslopji banket, kfce-rega se je udelozilo 40 gospodov. Po oficijalnib. na-pitnicah Nj. Velifianstvu, presvitl. cesarju in Nj, Sve-tosti, rimskomu pape^u, ^knezonaSkofu GoriSkemu in knezogkofu Ljubljanskemu, dekanu Yipavskorau, govoi'-nikoma, odboiu so se vrstile prav duhovite in razve* dre^o napitnice in vesele poami. Mo^narji pa bo mod com pod bliznjem starera gi'adu pokali, da Be je da-leS na okrog, razlegalo in Vipavoora prifialo, kako m elav6 slavni njih velikani. Izmod napitnio so so posebno odlikovalo Msgr Gabrijolfiova pobratimstvu goriSke in kranjske duhovfi^ine, dekana Vipavskega goriSki duhovSSini, nJuvja s puSo" dvema idejama, krasna in duhovita napitnioa gospoda Budaniflkoga ndvoma zvezdama" goriSke nadSkofijo, ki sto bill ekup trgile, a njih utrinki padali in razsvitljevali narod slovenski, S. Grogor&Sova [v spominanje ranjkih a ne ^ivocih moL, nadalje uciteljekemu stanu, ki naj bo drzi napisa vipavwko Sole „von in oiniki" itd. lie prehitro je pretekel popoldan in blizala se je uze nofi, ko je dru^ba ustala tor si na prijazno povubilo goip, grofa Lanthierija Sla ogledat ajogov grad in potom So „dnigi gnid" zunnijfllco poslopje.
Na to so je diuzba razila, soboj nosofi prija^on spomin na slavljenoa in na lepo slavnost. Tomu in onemu so v6 da je to zadovoljnost grenila novolja, da so je te lepe slovesnosti udoloiilo tako malo — Kranjcev. Sicer pri^akujemo podrobnega poplin.
NajboljSa reklama. Y no<5i med 11, in 10. sept, razbili bo noznani junaki gospodu Forraiiu v BaStelu St. 16. tablo ho Blovonekim napisom, Imeuo-vani gospod, kateri ima jako bogato zalozeno izdelo-valnioo in prodajalnico dezoikov, jo rojou Italijan, ki ljubi svoj narod in ga nikdar in nikjor nezataji, a BpoStuje vse druge. Trgovska opaznost in pravicolju-blje napotila «ta ga, da jo napravil nad svojo prodajalnico napis v italijanskom, nemSkem in sloven-Bkem jeziku. Zarad zadnjega napisa napadan je bil veSkrat v nekom listu najnizje ba^e; tudi ustno mu je bilo napovedano, da je obsojen slovenski napis njegove firme v pogubo. JunaSki din jo sedaj izvrSen. KoJiko krika o surovosti, o barbarizmu bi zagnali gOBpodje skrajne italijanske strani v svet, ko bi Slo-venci kaj jednakega ucinili 1 Mi molSimo 1 Ako mi-8lijo gospodje, da so taka dejanjanjim v dast in ko-rist, naj slobodno nadaljujejo to zapo6etje, nam n i-sovSkodo. — Slovenci, hodite kupovat k svojim in k pravidnim Italijanom, ne pa k vasim sovra^ni-kom!
BCorriereu nas pozivlja, naj doknzemo, da se nieta silila dva Gori5ana dne 8. septembra t. 1. go-voriti slovensko (o iuganju pretepa ne govori vec ko, ae je vrSilo „izivajodo romanje* — to so „Corrierjove* besode — v AjSevico. Imenovani list obljubil je v pred-zadnji Stevilki, da se node v tem oziru natanko in-formirati; ako je to ucmil, zvedel je gotovo, da se ni to in ne kaj jednacega pripotilo, dokler so bili „izivajo8i* slovenski pevci in „romarjia v AjSevici, t. j. med 3. in 9. uro. Od njegovega pravicoljubja bi bili pridakovali, da tedaj prekli6e ono zaljivo vest o nizzivajo6ih romarjih". Namesto tega zahteva od nas, naj mu mi nasprotno dokaZemo. Y to imatno nad 100 pric in potrudili se bomo mi ali drugi da „Corrierjutt ustrezemo.
Na goriSkem pokopaliSdi morala bi ae se-zidati po prvotnem nacrtu kapela, kjer bi^se za mrtve daritev opravljala in kjer bi se vrSili mrtvaSki obredi za one, katerih niso mogli prenesti v kako eerkev. Ako bomo cakali, da dojdejo potrebna sredstva iz tistih virov, katere so neki gospodje zaznamovali, se kapela nikoli ne bo zidala. Cakajo naniceo, naj umrje toliko duhovnov, ki si kupijo grobiSoa okolo bodoce cerkve ali kapele, da se bo mogla kapela zidati % denarom, ki se skupi za prodana grobis6a. Jasno je ko beli dan, da goriSko dnhovstvo tega nikoli ne sto-ri, ker ne more, in da tedaj tudi kapela, ki je pre-raLunjena na kakih 20 tisoc gld.. je preudarjena le na papirji, ne pa na.dejanski podlagi.
USiteljsko druStvo za ScSanski Solski okraj bode zborovalo dne 24. t. m. v Skocijanu. Zacetek ob 7a 1° u. predp. Dnevni red: 1. Uk. kritika. 2. Yoriflkacija zap. slednjega zborovanja. 3. 0 petju v narodnej Soli 4. Nanveti. Potem sledi izlet v Skooijan-sko jauio. K obilni udelezbi uljudno vabi.      Odbor.
Spored voselici, katero priredi „SIov. Citalnioa Prvaiini" dne 20. sept. 1885.1. Pozdrav. Govor. 2. „Boj-na pjedma"; mozki zbor—Yilhar. 8. Slovanska Ouvertu-raodTitlaevira godba.4. wUetaj"; meSan zbor—VU-fear,$, Lm) vjpWns^ ^ mhwfc &*%*,
B]STaSa zvezda*; mo&i zbor — Vifliar. 7. .Klobak"; yes. igra v jednem dejanji. 8. Samospev, Bpremljan s harmooijem. 9. Slovanski Potpourri od Christop, Bvira gedba. 10. „Slovenskae; inelan zbor — A. Hribar. Ystopuina k vesdliei 20. novcov. Sedez 20. novcev. Zafotek veselice tocno ob 6. ori zvefor. Po besedi pies. Pri besedi in plesu svira vojaski orkester 12.erih moi pcSpolka Ljudevita Bavarskega St. 62. iz Gorico. K obilni ndelezitvi vabi uljudno                    Odbor.
V  Slebreljah napravi tamkajSno bral. draStvo 20. t. m. veselico z jako zanimivim sporedom. Poseb-nift vabil se ne bode razpo&ljalo. K obiini vdeleibi vabi.                                                                Odbor.
Islet Mesto h Kobalarja, bode| letos t sredo doe 23. t ro. ixJet na VeraovJje poleg Kojskega. Ysak kedor te nuaK islet* udeleiiti, mora avojira laatnimpotrebam primenio ^municijo'* se sabo pri-norti. Z viaom si pa lahko is bliznjih gostilnic po-magimo.
Zbirali&e okoli Z. all 10, uri sjutra. Na sdar!
V  Slonenea 15 septembra 1885.
Anton Jakoneie*.
POVOdenj. Nenavadno veliki nalovi dezja so dne 5. in 11. septembranavalili 2ez oepovansko d o 1 i n o. Stari mozje se ne spominjajo tega. Voda jo raztrgala cesto, poikodovala njive, odoasala otavo, zaaipala polje z graicem. Niie leiece hiao so bile polne Tode. Is mnogib hlovov so iivirio, ki je do vratu stala v vodi, komaj resili. Dne 11. septembra je tudi vihar podiral koiolee in ratal ataro nkoreni-njeno drevje.
Enake nesgode so se vrsile tudi po diugih kra-jih naSe deiele.
. Na Kranjskem niso z letino ni6 kaj zadovo-Ijni. Zelje, katerega se muogo pridela in razpoSlje. ni se dobro sponealo. Zacetka ni moglo rasli radi snie, potem je morila mocain naposled so hotele go-seniee vse poireti; toliko jib je bilo in tako nena-sitljivih, da so se celo repe in redkvo lotile. Cena zelja je vsled tega visoka; druga leta stalo je 100 glav l gl, 50 kr. do 2 gl., letos 2 gl. 50 kr. do a gl. 50 kr. — Tudi cebele so se letos slabo obneale, na somenji ˇ Ljubljani delali so cebelarji kisle obia-se pri vaem tern, da so med prodajali. Cena medu je 15 gl. sa stari cent v panjevih. Uolje gro s zivi-norejo. Na zadnji takozvani „6eSpljev somenju pri-gnali so 1455 repov, 760 konj (med temi 300 zrebet), 300 volov, 315 krar iu 80 telet. Kupcija je bilrt. 2L-vabna, posebno mnogo zrebet se je prodalo, cena 6 do 7 meseSnim zrebetom biJa je od 80 do 100 gl. Go-veji zmni je cena pala, ker je meja v Italijo zapita.
Krajcarskapoddrnznica „Narodnega Do-ma* V l|]llb]jani; ki je zacela razposiljati knjizice z markami v prvih dneh meseca julija t. 1., razpo-slala je dosedaj na razlicna poveijeniatva zo nad 200 knjizic, deloma s krajcarakimi, deloma z deaetkraj-carekimi markami Akoravno so knjizice tako prire-jene, da se, ako se placuje v obicajnem redu, izpol-nijo v jednem letu, vendar vrnile so se nam ze v tern kiatkem casu tri krajcarske knjizice polne, prva pod st. 10 ze pred 14 duevi iz Zagorja, draga pod st. 39 od priprostih delavcev v daljnem See-grabnu pri Ljubnem na Zgornjem Stajerskem, in tre-tja pod st. 143 iz Badovljice. Posebno zauimljivo iu p o s h e m n n j a v r e d n o je to, da je zadnjo imo-novanih kupil celo rodoljub H. H. earn. Cast in hvala vaem. Veselo znamenje je dalje, da se, kakor povzemamo privatum porofiilom, jako dobro razpefia-vajo tudi desetkrajcarske marke, Lesar se zacetkoma niamo mogli tako za trdno nadejati. Bojaki, le tako naprej, in po preteku leta, upati smemo, bo fond za zgradbo BNarodnega DomaK v Ljubljani   za   20.000
§t 4050.
fcrintov bogatejsi. (Denar in oglasiia za poverjenistva posiljati je gospodu dr. Josipu Staiecu, blagajaiku sNarodnega Doma" v ljubljani.
Javna zahvala.
Podpisani izreka v imenu svojih sovascanov pre-srdno zahvalo vsem onim, ki so nas pcdpirali v ne-sredi, v ktero nas je bit spravil pokoncevalai ogenj pred letom dni. Zlasti se zanvaljujem pre«5. g. du-bovnom in dragi vSoLiK za nabirauje milodarov. Bog nebeski povrne naj Yam, kar ste narediii dobrega nam nesrecnezem. On, gospodar neba in zemlje, ob-varuje naj Vaa pred takimi nezgodami.
Na Beki poleg Cerknega, 16. kimovca 1885. ANDREJ TAVS.
POTKISE IN BLAtiO
spravlja v
Amerito
najbolje in najceneje
Arnold Reif, m Dumji, I. Kolowratring lijt. 9
(NajstarejSa firma te vrsfe.)
MAZNAN1L0
o proJaji rabljivega lem iz c. k. drzamih (jozdov na Temovem.
Y c. k. gozdnih okrajih ternotskega drzav-ncga gozda: Temovo, Lokvc iu Karnica se pro-daja v secni dobi 1885i86 naslcdnji bukov in jelovJes za zaga, nadalje jebfina za stavbe v raziiinih manjsib in w6ih partijab in sieer:
	Lcs za iago		J*Iot leal »M«b*  inl
	buko\ | jelov		
	gostimeter    |		
V gozdnem okraji Ternovo *          a       Lokfe „           „     Karnica Skupaj	695 999	306 2371 1431	350| 548 270
	2293	4108	1168
EQUITABLE.
zavarovalna drxizba z& zivljenje,
ustanovljena lota 1859.
Skupnn. glavnica konec leta 1884         145,404.813 gld.
Razdelilo se zararovancem leta 188-t       8,041.979   „ Staiijo zavarovanj konec leta 1884              83,699 polic.
Za znesck 773,522.928 gld.
V poroltvo aTstrijskim zavarovancem polozenih je pii danajski bankt „Union"' 105.000 gld, t aratrijskih driavnih dolznih pismib z obrestuii 5%.
Vse poliea ,,Equitableu-ore so po treh letih nepreklic-ljive, to jo: ko preteto ta obrokr „EquitabIe'* pla^a zavarovano vsoto tudi todaj, ce kdo umrje v drobojt, po samomoru ali rsled postnvnc obsodbo ali 6e kateri podatki r ogla^u so po-kazejo lieresnicni. „Equitable'- ne zahteva nikakih spri^evanj in plafia nemudoma ko je potrjena smrt. Ven dobifek pripada zavarovancem (leta I8d4 bilo je rezdeljenih 8,041.979 gld.) in na navadne police placa se v gotovini uze po drugem rplaCilu premija (vaakoletnega doneaka na ra&un zavarovalnegs lista ali police) pri policah, dosmrtns rents ali polovtSne tfosmrtBs rents (prihodkov) Be pa uakupidi in se izplaCa konec zavaro-vano dobe.
Vzgled v poja&njenjo nairta polovitine dosmrtne rente. Za zavomvnje po tej leatvici v znoskn 20.000 gld., sklenjeno v 43. letu, iznaSa na podlagi pogojov, voljavnih pri nafriu za poioviSllO doSlhrtno renlo, za dobo 15 let tsukoletni premii (vplaiilo) 1j83 gld. 80 kr.; v 15 letili tedaj 14.757 gld.
Po raznib racunih izna^ala bt vsota zavarovanca pri zaiogii poloviSne dosmrtne rente po preteklih 15 letih blizu 7.890 gld., kacero zararovaneo lahko obrne po eni Stirih potij, navedenih v uvodu, namre6:
1.  proda svojo polieo z dobifiki in pravicami druzbi, in r tern slucaji bi dobil najbrze okolo 19.180 gld^ a katerimi se unitijo njegove pravice do druzbe;
2.  ali pa dobi zavarovanec namesto sroje izvirne police drugo, ki je ze popolnoma vplacana, ki zapsde ob srarti in ki dosega blizu Taoto 34.000 gld. ;
3.  ali pa se odpovo svojim koristim (dobiekom), polica zapado ob smrti za 20.000 gld. in druzba mu placuje do smrti rento r zneaku blizu 8l8 gld. na leto;
4. ali pa zavarovanec dobi r gotovini nakupiceni dobifek okolo 7.890 gld. in za polieo se placa ob njegovi smrti 20.000 gjldinarjev.
Nadaljna pojasnila daje R. H. VERVEGA, menjalec v nlici mestnega vrta (Via Giardino), h. at. L, ki je zastopnik za Gorico in dezelo.
Prodajalniea divjaeiue in knretniue
ill DINI PfflLII
se je  prelo^ila iz  ulico Via
Pismene ponndbe se najdalje do 28. septembra do 10. ore zjutra 1885 pri c. k. vod-stvu drzavnili gozdov in posestev ˇ Gorki vspre-jemajo.
Te morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr. ter imefci prilozeno poroStvo 10 ofl sto, potem morajo biti razloCno pisane m natan^no podpisane.
NatanCnojsi pogoji te prodaje kakor tudi /apisnik posamnfh prodajalnih sredk z dotidntmi sefininii kraji, z mito^inami in vrstamt lesfl ter s klicnimi cenami so na ogledu pri opravnistvu (ekspeditu) tukajsnjega vodstva in pri c. kr, gozdnih oskerbniitvib na Ternavcm, v Lokvah Karnici in Dolu.
C. k. vodstvo driavnih gozdov in posestev. V Gorici, 12*. sept. 1885.
ulico Via del iUunlclpio b. st,
dudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega
To priprosto in naravno zdravilo jo prava dobrodejna pomoft in ni treba mnogib bo Modi, da so dokaJe njihova Cudovitn moc. Ce oe le rabijo nekoliko dni, olajSajo tin prezenejc prav krnaia najtrdovratniloie-f lodene bolcBti. Prav izvrstno vstraziijo zo-per hcmorojde, proti boleznim na Jetrlh in na vranlel, proti firovcHoim bolcznira in proti giistam, pri zenakib meaecnin nadleinoatik, zoper beli tok, bojaafc, zoper bitje area ter diHtijo pokvarjono kri. One no pregznjajo sumo oraenjonih bolezni, ampak ma obvarojejo tudi prod vsako boloznijo.
Prodajfjo ho v   vsoh   glairtiU  Iekarnicah na svetu \% narofcbo  in po&iliatro pa edino v lokar-nici Cristofoletti V Gorici, v Trstu v lckami C. Zanetti in Q, B. RoviS in viekarni Alia Ma-donna v Korminu. Enu Htoklenica Htano 30 novcev.
SEJEM V TOMINU
za zivino, poljske pridelke, gospodarsko in kme-tijsko orodje.  Stacunsko blago i. t. d. bode na SV. MATEV&A dan 21. sept, in na SV. JURJA dan 23. aprila vsako leto. V Tolminu 2. sept. 1885.
^upanstiro.
BS Ketod^ne bdeKiii
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino iu nepresegljivo ^elod^no zdravilo.
Izbrati v raznih ?,elod6nih boleznib zdravilo, katero bi v reanici odgovarjalo namenu, ni lalika ytvar dandanes, ko m prodajajo vaakovrgtna taka zdravila.
Vedji del onili kapljic, i/.l>i5kov itd ltd., ki ae oznanjajo in priporocajo obfiinatvu z visoko lotofiimi bBacdami, ni druzega ko provar % pogo^to fte SkoiHjiva.
Samo Jeruzalemski balzam, uzo dafno znan po avoji priprosti aeatavi in po ozivljajofi avoji moLi na zelodfaie zivee, si je prtdobil prednost pi-ed vsomi dru-gimi do zdnj znanimi pomocki, kar potrjujo njegova razprodaja, ki vedno ra»to.
Ti* balzam, bogat kropi'ajoi-e mofii Icinelkoga ra« barbara, koreniko, ki je sploh znana po avojem pro* bavnem «§pehu, daje gotovo aredatvo proii zelodfinini alabostim, izvirajofiim iz nerednega probavljanja. Zato ae priporoca, ko jesti no diii, proti neprijetni aapi, gnjusu, rigauju, zabasanju, hemorojdalnim teiavam; pomaga turn proti zlatenici, giistam in boleznim v drobu.
Steklenica s podukom 30 kr. Glavna zaloga v lekarni Q. B. Pontoni v Gorici. V TRSTU pri ii. B. Rovis, v KORMINU pri A. Franzoiii, v TOLMINU pri C. Palisca.
LEKARXA TMfiOCZY
* zraven rotovza, na velikem mestnem trgn v Ioubljani "ma
priporoda in razposilja a poitnim povzetjem
s?a zelodec,
k ate rim se ima na tisoCe ljudi za-bvaliti za zdravje, imnjo izvraten vspeh pri vaeh boleznih v zelodci in so neprekoaljivo sredstvo zoper: pomanjkftnje slasti pri jedi, Blab zelodec, urak. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, kre v zelodci, biye srea, zabasanje, gliste, bolezni na vranici. na jetrih in zoper zlato zilp.
S iTARILO I Se jedenkrat nam I je omeniti, da set te kapljice izpo-stavljene velikemu pbnareja-nju. Mnogo ljudi je. ki >ie znajo pripravljanja ten kapljic in pod imenom ^Marijacaljake kapljice* razpecavajo slednje kot ponarejene kapljice mej nevednim ljudatvom. Te kapljice zaradi svoje brezvspes-nosti neao prave ,Mar»jaceljske zalodfine kapljice". Kdor torej ieli pravih „MarijacelJ8kih. zelod5nih kapljic", pazi naj pri kapovanji vedno na gorenjo podobo Matere bozie, ki je za varstveno znam-ko postavno zajamcena in mora biti na vaaki ate* kleaCiei.
Dobhajo ae v lekarni Trnkoczy zraven rotovza v Ljubljani, so najboljse in, kakor mnoga za-hvalna pisma potriujejo,^ najakugenejle in proapelnejS© kapljieo zoper vse ielodcne bolezni in njih nasledke. flET* 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld.,
5 tncatov samo 8 gld. *•« RazpoSilja ae a porto najmenj jeden tucat ateklenic
Nasiov: Lekama Trnkoczy v Ljubljani.
v Crond,
jgj^|ilfj| ift
mtoik; M, I0J$ift *- Tmt 9U9*&m** mm»<