Slavka.
'Kfjij '1'° ip Nto ta vpfcr v ..RlarPevpin gaji." Mmpc sw» jp rudno lesketal . jbT,^'11* "<'l"\sk<>m rtlmkn. na katemn ,j> 1p st*m frr tja blL-stplsi kaka zvpfc-'!§ES|jM>ftL. Xch6 so prepivgnli sivi oblaki... Mcsw se je skril zn »btakfl ^^^^tcr 8P Ie zdaj pa zdaj pufcazal v svoji»j bledej svitlohi. da bi malo jitv *^v sijal po zelenciii lopi... 01» nslavPev*>m frajl" jf tfkrl mirni potofpk, kakor da bi žnborcf; hotol pripovpflovati. dft odhaja io 8 fsel>oj nes^ neko poscbno skrivnofst. Votcv jp prppiliaval in vznemirjal dr*»vje io lifitjo po tU'b ... Ko votcr malp prcsfain1. zaiumelo ji1 subo listje ondu oil starp lipe sem- Bilo jt\ kakor fci nekdo Iioitil. In rcs, polagoma je slopala nibulsi de-klica, kacih petnajnl l^t stara. ondu mimo »tare lipt> in sodla na t.la ob po-toku. Oci je imfila pdlou soizji. jokatu jo in zrla na obia('no noljii. \p daW lm\ ^.aja. j»e I^Ua ^ldttl tiiku kdw !,<?. dukUvfj. %ts.i\WAlo.. ali U«V«,*i wi<tvw\ slvi^ila--Vssifc vefer jc prižla tn srra v flslavč'pv gaj.41 da bi se nj<*no src^ rftzgovarjal0 tajno z ŽHboretim potofkom iti hladno pibajnrimi sjipii'mni. ki sn jo poljtilKr-voIp v njftna mJada. noznu lifa.
Tako jo vidiinu tncli nocajšui vecer. Objokana ji? priSl« . da l»i jokaht. m kar je- še vcf. da bi sc poslovila od ^slavčevega gaja." Blln j^j jo zH» težko pri srci. da bode nmrala zapuntiti ta toliko jej iiriljnltljoni knij. Slavpf jV pi*I na bližnjom drflresu svojo ponoriio pownfirt taku milo. da rso njegoti nežni plasovi fjlohoko sogli dpklioi v src<* in mika Ap vp.fja bridko^t s^ j" pf" iasri. ko so joj ti Hivet*ipp'i glasovi doneli na uho. Zdolo st* jpj je, kakor da l>i tuiii on tožil po njoj. kf*r IhkIr Ttjenut sam^mu zapustiia ta aaniotni traj-In kdft jiJ ta di*k]jra V
Joj si tni otvoku, kat4*ri ne ve zsi svojo staiifte! Tak ntrok j^' ua tfifl svetu žrtva TeUkuinu Irpijniju, katem jja vockrat uže zgodaj piihnit v hludiii grob. Tak otrok jo popotnik. ki hiti zh zvozdo sreče... I5cV jo, misli sK da jo rifii. hoirf jo prijfti. nli ŽEil -*- ko sc jej priblizn — vidi. da iliii v roki hvpiN). katera um od vtharja vsak r.w ugasup. T.-ikraf bridkn zasfuka tn \k!'d išfe. dciklcr inii tiu izgnrf svt>i'a.   Bodno hodi pntoin brcz iuri, )»rt'Z nade. —~
Takn jc bilo tiidi z našo doklico, Ali ona je bila xe lp pop<Hnu*a, 10 je iskala zvozdo nreče. Oiia jp hila otrok. ki ne ve. ali mu Ae ziw ali nft stariši, bntfjt* iu snstrc.   Zaala ji1.  An jt* uluižim in zapuAeena  tcr jp dn sih
dob imela ož6 mnogo imen. Vsak gospodar jej je dal drogo ime. Ta jo jp jtiical ..najdpnko." drugi ^siroto," a tretji sara Bog vedi kaku. Mi jo bumo jmpnovnli Slavko. ker jo vsak vefer vidinio v _shivce?i*m gaji."
Slavka je ta <lan iz slufchf* stoptla v graščioi K. ter sklenila iti v kak tttinostan. da hi itndu pn>zirela v svetej sanioti vse svoje življenje. 0 nboga ilokli«'!'! - ¦ ¦ * *im bulj jo srcL boli. čim bolj joka, tein žnlostnpjšp poje slavec svitj ptio. tio. tio!" ilnkler np omolkne in tndi ooa ne zaspi...
Skoxi gjij jp- peljala ozka stozif-a. po katprej j'1 korakol nok km^tski d*M:ok. Tjistjo pod nopimi mu jo sumoJo in dekiica se je prebudila. Uitnt vsUine iu klit-f za dfčkoin. Decek je iz zai-otka misiil! da je to kaka Tila. o kuterih j> uže doatikrat slisiil pripovedovati, da bivajo v tera gaji; aatorej se jt- nfmiili) natrasil. Nn dftkliea ga jp prijola za roko in ž njim iz gaja idoč, iipraševaJa fm je. če ve. kje je kak žpnski samostan. Devek jcj na to vpra-šinjf* ni vedcl kaj povnd&ti ter i\h-i'. da mora liiti'o v bližnjo vas k gospodu /iipoiku. da niii ohjiiri srart mn^ga siroraasoega staj*oka. ]>cklira ga prasi. naj I« jcj povcdal vse. kako jp a tftin starčkoin.    Dpfiek jej pripovedoje:
..Tam na onostran guzda je majliena sjromašna koča iz grmuvja in pra-pntti spletena, v katcrej uže dnlgo živita mož in žpna. Ženajc alopa, in mož, kateri jo jo do sdaj okrojr vodil, ravmt je nmrl. — Tboga slepa žona niina zilaj uikugar, ki bi jo po svetu vodil in inorala bo od gladi nmreti. Rator&j L'r<'in gospodu župniku povpdali ta prigodek, naj hi poskrbpli, da bi dobri Ijudj« stari-ka vsaj pokopali iri slcpo ženo pomilovali."
To rekfii. izmakue se jpj dftcek iz rok in iirno otide. Deklica kliee za njiin. ali zaman; de(rek jej jc bil uze i^pred oci. Ka4a U tekk za ujim, ali prfdaleit je. da bi ga dohitola.
Doliiov prisp(?v«i, leže r posteJj. iznioli goročo molitevco za Jjube stariŠe. lioili si. da so &e na svptu aJi pod zemljo. in todi zase prosi Boga, da bi jej no ndtegnil svojp milosti in sroji.li dobrot. Vso noč joj srr-e ni dalo niiru, tcr jp misliia, kako Iti poraogla slepej žp-ni, ki je ostala brez pomoei na svptn SklenJJa jo. da pojde k njpj. in jo bode sama vodila po stpIii. Da-ai jo je n/,i> hotel spanee premagati. vender vstane. pokriža w in aaprari. da gm iskat rec^np k«6e po bližnji>m gozdu. Vzela je s soboj ono malo stvari, kar jih jp imela. nekaj ('istoga pftrila. nckaj kruba iu flenarja, kar si ^ je pri-iinmila. poslovi sp od gospodinjp in odsla jo ravno z večer. ue vpdoč m? kod .dp kam,
*   *   *
Tso nof in rtan j«1 hi>dilii po gozdu a nasJa ni, čfisar je iskala. Piibliža] se jp veeer, in t njencm žepu je izmanjkalo krulia, kar si ga jc ^ila w Reboj vzpla. Bi!a jp lilpda in trcsla hc jc po vseni životu. ko jo prisla na kraj gozda. 1'ivdno jp Kla iz njegii, nglnkla je na (lesnej strani gozda nokako svitlobo. |u«lolinn opnjenim istram. 1'nhiti dalje r noč in w skiij« kraj Icoloroznega |i'ita za ncko (Ii-pvd ... Tn skrivnostoa nnčna prikazea jej izvabi soke iz oči, vrže so na zemjjo in sc zai-ne jokati od straliu. — Za nekaj knm se spomnp, kaj je to. Sprcvod ae j« pomikal pruti njcj. Starček iz vasi je nesel križ naprcj, na katerem je vilu-ala bola rjuha, za njira je. stopal duhovoik inole6 iiuilitTc za mrtve, a m njira zopet štiri vaš&mi, ki m nesli krsto i mrličem,
5*
8ft                                                            "
a za krsto ni šcl -*— niinV. Kadar dnhovui gospod zaslisijo jolc, rečfijo. d^' naj sprevnd postano... Takuj ng\wiaji> Aekliro. ki je partla pr«l njih n» kolpni, rekof-: ,Jm spjii. k! hočcm od zdaj vnditi ubogo slepo žmio po svetu I' Vai 9p temn zanidijo. tiglpdavši li>po nilaiio rlpklir«. ki w ponnja slppej starej ženi za vodni™. Xato pristopi za krsto icr njuli «w čas za dnši) mjpieftg* sirmnaka.
n.
SoIiipp je denps nenavadno hndn prippkalo. Prah hp je po c-vnti valil, da Tii bilo mogo^e popntniku po r-i>sti, da hi mn no Itil pnvh v nfti nal^tjival, Ri]i> je poletje. Suho in poloo žihio klasovje je pokalo od vroHue na pojj^ in se piipogibaio k zpmiji. Kraj e&atp. m"no nasproti n^kn frraSčinp. RedfiK stc dve ženski: slepa slarka in Slavka. Starka jc rarao jpmala krnh iz pro»> jaSke torbi<'e. katero je Slavka nosila olj vratn, a Slavka je premiMjpvnla zelono travo. na katcrej je tako niirno aedcla. <'ted»la je vosele mutnlje, ki so lnM} po pšemčnem klasovji in premiSljerals razlii-ne drobni> žttžolkp. ki so si zna« šalo živpž v svojp hramo. Mialila jp na biii-elo. katen* okolo uje brnč tcr so bodo flkoraj zbralc donia okolo svojp matico. In ona ? — ona je ubogo za* pnšSeno dcklctce! — Ona up pozna nikogai" nego ubogo slcpo starko. katero vodi už« leto m dan po svetii. — Misiila jft tudi na oni prijetui ^slavoev gaj," katerega je nže davno zapnstila. in kateri jp. dalef. daleč od tukaj. Slcpa starka jo je imenovala svojo hfprko.
,H5erka moja Ijuba," reče starka, cdaj popraSaj tega 'človeka, ki ga slišim po cosfi mimo naju iti, kako se imemije ta kraj. v katerem sre zdaj."
Slavka popra&a in človek jej odgovori: ,To )<• graSHna gospoda grolii V."
nNn. ako jp tpmu tako, potem rai jc ta kraj znan: mndre užo tri dni nisve ni<" gorkega jpdlp. ondu v grašfini l>ove dobile vsoga dosti. Tam j(* dobra gospa in gospod. ki imata rada sironiake-"'
SJavka ppljp ataro alepo žpno preil gražfeino. kjor jo bila uže pripi'avljona miza za prosjake. Na vratih je stala ravno grofinja. katera tekoj \>f\'\o oltfi za mizo in jima sama priapsp v skledipah t^fne. gorke juhe. Hrofinja \c opa% zovala starko in zdela se jpj je nekoliko znana. zatorej jej reče:
nStarka. zdi se mi, kakor da bi vas poznala : ali va« ni jioprej vudi) lifki starf'ek?"
,Da, vodil me ,je, vodil," reč« starka in ss za6no jokiiti, rali on jp umrl, in zdaj mp vodi to pošteno dekletce, katero mo mater imeiiii.jp." — V tem prisko(*ita ilva zala dečka. vstopita si1 pred Slavko in vsak jej daruje po kraj^ earji. — Slavka jp tako ganpna. da sp zafne jokali.
,,Kak6 ti je ime, Ijuba nioja?" vpi^a^a grofinja Slavko. ki jp bila jako zala (lnkliea.
,Ali jaz, milostiva goapa grofinja ?"
,Da, da, ti!" odgovori grofinja.
,,Ne vp.in, kako mi jc ime"------------
»To bi bilo čiidno, da bi toga ne znala ;" rrfp jej groflnja in jo prinie za roko.   Slavka. katerej je sra> od britkosti pokalo, jela je zopet jokati.
,Jaz nimara nobenpga pravega imoiia... Npkatori mi prarijo ,najdenka," drugi zopet ,sirota" in tam Kog vedi, kako vse, a nobenii teh imen ni pravo,
  i ne poznam svnjih staiiSev in tuiii ne ?em, kje so. Glejte, to ataro, slepo [O wm si vzela za mater." lirolinja ohledi in poklite svojega moža.   Ko ta pride, pokaže mu na-lii-o. kattro je nosila Slavka v dcsnem ušesn. in je bila podobna nanšnieam. ere ie nosila Uuli njiju lv.uik;i. lirof ntiAit...   1& nekaj fevsa f» vrae in prinree 17. gradu naniinieo, ki bila popolnoui taka.  kiiknr uiia v Slovkracin   nšesii.   Zdaj jima začnč sro« hitreje liili in preil oi-ini sc jiina  zaLn>'  svitati  mispl, ali l>i ne bila tfl njuo iikrailena Ivanka.   .\ inal« vrailer šc "i* pravosa. Slavka si je bila obrisala .•\ii iz oH ter je jiogtmiala urnifci in (rrotinji r liec Oh» sia jo zafrla glodati ii liinii\u ste spoiBiite. Aa \fs njijii eta«kw«i jakn i)w\»ViTia. Kaij>«sls4 j» jsfifi«fai iZ)iraJpvuti. akn t« npmuina. kjp jp taila najprcj ?
Slavka jima ndgovori, da si> fe nckolikn spomina. da je l)ila z druiimi uii-oei v nckem jjradu. dokler se ni h jrrajskfgn vrta izgiibila, in ljndJD, ki -ii jo nnjli. uilpeljali so jn dal,je. Tndi r«V. da ao jej Ijudjo pozneje pripo-\,'ilnviili, da jc liiln ukratlpna STojiiu »torišem ....
V  leiu tronotkti padi'ta (rrof in irrofiuja v Slavkino  naroAje ter vpgeta: Jvanka! uboga lrsuika ! n li najina zala hi-crka !'  (»trofi. ki »o tsc to videli iu  sliiali,  zaželi  so  tudi  obji'ranti Slavko — nvojn Ijnbo sestro — krKcč po vst<in dvorisfci: ^lvanka. uaša Ivanka jf pvišla !*
Stara, slopa žcna je «K>. to sliJala in začola jokati od veselja nad pre-viiliioatjo liožjo, po katerej ji> sirnta dckliira naila zopet svojc Ijnbe stariSe.
.       *       *
V   irrailu  je  bila pripruvljcna velika  Koslija.    Od vsoh strani j<? priMa .i>|iuilii na knsilu.    (irof ,jim ji' pripnTcdoval, kako jc na&l stojo Ijubo ličer.
|im*o so mu v boji pred donctimi I«'ti upJ^niM njt>govi sovražniki, a mati je 'O.ji-mula in poljulinvala najflouo hčer- S* pifd »nstijo je bila slovesna sv. imiša. |.ii kat«n>j jc lvanka v praznifnej olileki s«'(li>la incd svojimi slarisi, brati in «li'po starko, katero je vednn s|mštovala. Ko so bili na proatiji vsi najboljšc vulje, vatoue mladi jrrof J. ter prosi Ivanko za svojo ženo.
Minula sn Irta, in stora slppa žraa leži po svojej žadujej želji v grobu poleg Hvojejia moia blizu .»iavčevuirs gi»ja." Nadgrobni spomenik jima je dala iiarcditi lvankii, katsra ji- bila zdnj sopniga mlailega grofa J. — Na spome-niku so bile zapisane sledeče besede : rTa spomenik v eretoiem _g»ji !•¦ postavila dvema siromakoma, po katerili je »r«žB» 50« ^tula — Hlavka."                               _____                                      '        "
(ilpjtc otruci! Irauka ,je bila ukradena avojim stariSem. Ali bi bila ona kdaj vidfla svoje Ijnhe stariS<>, aku bl ne "bila Ijiibila siromaiovV ln. aK bi Mli n.icni stariši dnliili kdaj svciin M»r zopet nazaj, akci bi n<> bili imeli tismi-li"n<"!m srca do prosjnkovV Zatoivj ijnbite vsaei>ga siromaka. bodi-si da bi l'ili še liikii boiiati in delite jira radi od svujih nst, <U jim utvlazitr frlad in li«lo. Fominlite, kako je po slarej »lepej boratici po previilnosti božjej naSla Ivaaka svojc prcljubc Rtariše! —                         (Hnatiki »ap.w jM, Jos. Milaković