Za poduk in kratek 6as. 0 nemirih v Pragi. Strah in groza je vladala prve dni minolega tedna po zlati Pragi! Nemci in Židje so se skrivali po stanovanjih, kakor ptice, kadar se bliža huda ura. No saj je bilo treba! Kako paso delali Nemci poprej v 2atcu, Hebu, Duksu itd? Noben Čeh si ni bil varen življenja. Posebno hudo se je Čehom godilo v Žatcu, kjer so Nemci užgali gostilnico »Vlastimil«, vse razbili v češki ljudski šoli in čitalnici ter za več 10 tisoč naredili škode rodoljubnemu trgovcu Holegu. Ti dogodki so praške Čehe zelo razburili, ali vendar so še vedno mirovali. Toda ko so v ponedeljek, dne 29. nov. ob 9. uri dopoldne nemški dijaki na vseučilišču pri odprtih oknih peli »die Wacht am Rhein«, in so od tu naredili obhod po mestu in sicer iz vseučilišča v kazino, iz kazine v gostilnico »Schlaraffio« in zopet v kazino, je prispela Čehom jeza na vrhunec; razun tega je še neki nemški medicinec udaril češkega medicinca po glavi, da ima slednji veliko rano. Hitro se je sklical shod čeških in drugih slovanskih dijakov, da bi uprizorili obhod po mestu, a policija jih je razgnala; pri tem begu jih jo innogo dobilo eez glavo, da za trenotek niso videli druzega kot milijon zvezd. V torek je bil drugi shod in vršil se je v redu; toda seme jeze je že vskalilo v srcih priprostega ljudstva, katero se je kakor hudournik valilo sem ter tje po številu kakih 10 tisoč. Do pol 8. ure zvečer je bilo še precej mirno; a tu se na Pfikopih jeden Nemec spozabi in vrže med ljudstvo kamen, kar povzroči velikansko upitje. Kaj je sledilo temu? Slišalo se je vse, krik, kletev, petje, upitje, žvižganje, žvenketanje šip, udar kamenja itd. ter klici: »To za Žatec, to za Heb« in kdo ve koliko Se drugih. Tu policija ni dosti opravila in marsikateri stražnik je odbežal. Na Vaclavskem namestju se je godilo ravno tako. Bil je tu cel polk vojakov, a opravil ni dosti in ubraniti ni mogel ljudstvu, da ne bi razdejalo neke hiše skoro popolno; o oknih pri njej ni ne duha ne sluha; sedaj je vsa zaplankana. Noč je bila seve, zelo nemirna, a vendar ni bilo hujSega. Najhujše je bilo v sredo, dne 1. decembra. Gel dan je bilo razbijanje in pobijanje po Kraljevih Vinohradih in Žižkovu. Glavna stvar je bila zvečer, ko Je ljudstvo v starem mestu ravno pred rotovžem razbilo okna neke kavarne, zneslo vso opravo na ulico in zažgalo. Prišli so tudi mnogi radovadneži gledat, a prišla je policija na konjih ter s sabljami delala pot. Najhujše je bilo na Kraljevih Vinohradih in Žižkovu. Vojaki so bili prisiljeni streljati; štirje so mrtvi; vseh ranjenih je okrog 300, zaprtih pa 600. Sedaj so hiše ob 7. uri, a gostilnice ob 9. zvečer vse zaprte. Od dne 2. dec. imajo nagli sod ali »Standrecht«. Nerodno je bilo, da so vojaki streljali za vsako malenkost; dne 2. dec. pupoldne ob 4. je zagnal neki deček raal kamen med častnike in hajdi: »Habt Acht! Schiessen! Fertig! An-FeuerU Malo se je zabliskalo in počilo, pa so se nekateri valjali po tleh, a drugi so leteli, kolikor so jih nesle noge in kolikor je dovoljevala velika gneča. Vojaki so prišli na pomoč iz Jozefovega, Terezinega mesta, Kolina, Brna, Budjejevic in Linca, vse skupaj 12tisoč mož. Vsled tega je zdaj vse mirno po cestah, ker nihče ne hiti rad srarti naproti. Siuešnica. Neka mati je imela hčer, katero bi rada omožila, ali kaj, ko ni bilo snubačev, ker je hči bila trepasta. Zatorej mati vsakemu fantu in udovcu svojo hčer hvali, kakoskrbna gospodinja še bo, «ker že zdaj vsikdar, kadar žgance kuha, ne umije lonca in kar potem juho v njem kuha, da vsaj več pribrani.« Moža pa še le ni dobila.