Katolški cerkveni list. M M9> Kaj tlela družba svetiga kriza? I. Zaspane katolčanc drami. Tri slo let so judje in neznahogi (liajdje) /. mečem in ognjem kristjane preganjali, ter liotli vero svetiga križa zatreti. V potokih je tekla nedolžno prelita kri zvestih spoznovaveov Jezusovih. Že so mislili sovražniki Jcznsoviga kriza kristjanstvo iz tega sveta potrehiti, iu grozovitni kcrvolog Dioklecijan jc sebi v slavo v kamen napisal: ..Ni kristjanov več!- Kar se čaru Konstantinu križa veličastno znamnje na nebu prikaže, in na križi goreče napisano : .,V t i m zna mnji boš premagal!- Konstantin napravi veličastno handero z /.namiljeni svetiga kriza, ko se ravno v hud boj s svojim zoper-nikam Alaksenijem napravlja. Srečno premaga svoje in keršanskc vere sovražnike. Gerdo malikovaiijc pade in sveti križ, mogočno znamnje keršanstva. sc po vsim znanim svetu zasvetil. Kcršanska vera premaga, tempelni gerdih malikov se pozaprd. keršanskc cerkve od jutra do večera zidajo. Kakor po hudi zimi vse stvarjenstvo veselo zopet oživi, kader topla vigred ali spomlad zemljo ogreje, tako veličastno se je sveta katolška vera po vsili krajih raz-širala po tej mogočni veličastni premagi. Kar sc je svoje dni godilo, se v naših časih tudi godi. Sovražniki svetiga križa, kterih bog je trebuh, ali pa posvetna čast. ali pa zlato tele po-zemcljskc dobičkarije, hočejo pravo katolško vero pokončati, novo paganstvo (hajdovsko vero) nasno-vati. praviga Doga utajiti in ljudem nekake posvetne nebesa narediti, kakor so jih svoje dni Izrai Iski otroci v Egiptovski sužnosti pri iiadcvanih mesenih loncih imeli. Veliko si prizadenejo ljudi oslepariti kakor skušnjavce Kristusa v pušavi. Abotnim. slabo učenim ljudem ponujajo kruha brez vsiga truda, premoženja na cente, kolikor so komu poljubi, prav po antikristovo ; časti lakomnim ponujajo kraljestva sveta, ako pravo vero zapustivši z njimi potegnejo. \ saka taka obljuba je dušna pijanka za slabo pod-učene, in pa za ne v strahu božjim izrejene ljudi. Kdor v sveti katolški veri dobro podučen ni. in pa po njej skerbno ne živi, je sovražnik svetiga kriza in pa noviga neverstva tovarš. Tcrdi mrak noviga paganstva se vleče po francoskih in nemških deželah . pokriva serca brezštevilnih malovcrcov in žuga izvt iicansko luč katolške vere ugasniti vsim . kteri se križa Jezusoviga . njega božjiga nauka živo nc primejo. Sovražniki križa Kristusoviga bi radi v naših krajih Evrope katolško cerkev zalerli in prav ic-nig.. Doga tako rekoč prisilili, naj bi svoji« bo/je kraljestvo vsim uarodam vzel. iu drugim narodani dal. ki bodo boljši sad keršanskiga djanja obrodili. Kadi bi sedaj ni krivi preroki pravo luč ugasnili, in svoje zmote ljudem prižgali. Pridno svoje najemnike po svetu pošiljajo, mnogo lažnjivih pisem iu zapeljivih knjig ali hukvic med ljudi trosijo, imajo po mestih in tergih svoje derhale rnalov rednih posto-pačev, po vsili krajih razposlane potepuhe dobro plačane, dc ljudi podpihujejo zoper Doga in zoper cerkev božjo, hvalijo kar posvetnim ljudem dopade. grajajo kar ni ljudem po spačeni volji, ter nar več tam opravijo, kjer kristjani vsi zaspani, ali pa veselja posvetniga pijani skerbno ne cujejo in pridno ne molijo, kakor jim je Kristus pred Mojo smertjo toliko scrcno sporočil rekoč: _Cujie in molite, dc v skušnjavo nc pridete: duh je scer voljin. ali meso je slabo-. Sovražniki Kristusovi so culi in sc cu-jejo: učenci Kristusovi so spali in se spijo. Zaspani so /.bezali, zapustivši svojiga Gospoda : eden njih ga je elo trikrat zatajil. V laki strašni nevarnosti so tudi v sedajiiih časih vsi zaspani kristjani Kristusa zapustiti, zatajiti iu njega elo zgubiti na veke. Takih slahovernih je mnogo, in veliko jih spi. Njih zbuditi in za sveto katolško vero prav oživiti, katolška družba svetiga križa želi. Se hudo vreme na nebu prikaze in gerda ura žuga. vse na polji ogibali in pospraviti hiti. de blago božje škode ohvarje. Nar dražje blago nase iz svetih nebes je prava kersanska katolška vera, ktero sveta mati katolška cerkev varje. Za to vsi pravoverni katolčani po vsili nemških deželah hite pravo vero med sabo ohraniti in svojim mlajšim neoskrunjeno pri varovat i. Verni sosedje iu sosede v katolško družbo stopijo. de ložej drugi drugim pomorejo. in ta je katolška družba svetiga križa za keršansko resnico in pravico. k t <* r:* tudi po Slovenskim v nekterih V (Vtertik 25. Maliga travna. krajih veselo živi, in za živo vero pri svojih ljudeh skerhi. Prizadeva si, naj bi krislijani ne hili samo po imenu krislijani, ampak ludi po djanji, naj bi vedili, kaj verujejo in pa zakaj vedno pripravljeni odgovor dali vsaeimu, kteri jih za upanje praša, ki icc družbe svetiga kriza si v roke sežejo, de bodo otroke in rejenke doma keršanskiga nauka skerbno učili in kar sami nc znajo, druge naprosili. Zvečer pred večerjo se po zimi oče za mizo usede, poklice otroke krog mize iu moli z njimi na glas angelsko oešenjo za večno luč. Po tem reče eni m u . zdaj driizimu povedali šest resnic, sedem svetih zakramentov , deset božjih, pet cerkvenih zapoved itd. Na to jim razloži, kar ve keršanskiga tauka. dokler sc večerja na mizo prinese in ohladi. Je mali zjutraj po kuhnji pospravila in zopet po zimi Ii kolovratu sedla, zakliče majhne otročiče k sebi na klop. jih izprašujc, kdo jih jc stvaril? Koliko je Bogov ? itd. Ako so dobro znali, jim iz zgodeb svetiga pisma kako lepo pove. ali jim pa milo pesmico zapoje. Imajo pri hiši rcjcnca. ali rcjenkico, in gospodar ali gospodinja iieiitegnela učili, ga priporočila kakimii p oš I en i m u hlapcu ali pa pobožni dekli. Nevedne učiti božjih reči je dobro delo duhovske milosti, ki več velja ko zlato ali srebro ubogim delili. Po leli. kader je dela veliko iu pa trudni ljudje, se ima ob nedeljah iu zapovedanih praznikih učiti na zeleni trati, v hladni senci pod milim Bogam po cerkvenim opravilu. Imajo pri hiši lepe bukve keršanskiga nauka, bere čedno kdor nar bolj zna. drugi pa tiho poslušajo. To se ima posebno od adventa do velike noči goditi, kader se ljudje ua velikonočno izpraševanje pripravljajo, sveto velikonoč z Jcziisam vredno obhajati. Domači keršanski poduk je svete vere ju-terna zarja, pri kteri hiši keršanskiga nauka ni, luč svete vere slabo g«»ri: veter skušnjave pihne in ugasnila bo. ker potrebniga stenja nima. (konec sledi, i llazpi* papeža Pija l\. na Italijanske *kofe in ii:ifV. • Halje, i Zdaj gredo s. Oče naprej na liste krive nauke od neke domišljene prostosti in enakosti, s kterim komunisti in socialisti, to je z drugo besedo listi, ki hočejo vso človeško družbo preberniti in vse pravično posestvo posameznih podkopati. posebno delavce in nižje ljudstvo premotiti išejo. Pravijo s. Oce zatega voljo: ..Naj verniki dobro pomnijo, kako de sc lo iz nature človeške družbe izhaja, dc so vsi postavni gosposki v ti družbi pokorni, in de se nič ne da spremeniti v povelji Gospodovim , ktero jc za to stran v s. pismih izrečeno: zakaj pisano je: liodite podložni vsaki človeški stvari zavoljo Boga. bodi si kralju, kakor nar višimu. bodi si vojvodam otl njega poslanim v maše vanje nad hudo- dclniki in v hvalo za dobre; zakaj to je volja božja, de z dobrimi deli k molčanju prisilite nevednost nespametnih ljudi, kakor prosti, in ne kakor de bi prostost imeli v zagrinjalo svoje hudobije, temuč kakor služabniki božji (1. Petr. 2. 13). In daljej: Vsaka duša bodi višini oblastim podložna , zakaj ni je oblasti, razun od Boga: ktere oblasti pa so, so od Boga vrav nane: zatorej kdor se oblasti zoper-stavi. se božji naredili zoperslavi: kleri pa se zo-perstavijo, si sami pogubo na jdejo". „Tudi morate vediti, de v raznih človeških zadevah je naravno in ncpremcnljivo to. de cehi med njimi, kleri nimajo nobene viši oblasti, so eni visi od drugih , bodi si po raznosti dušnih ali telesnih lastnost, bodi si po bogastvu in časnim blagu : in de nikdar pod kakim imenam prostosti in enakosti nc more bili pripušeno, po blagu in pravicah drugih ljudi rok stegovati, ali po kleri koli poli poškodovati. Za to stran so božje postave, ki se sem-tcrlje v svetili bukvah zapisane najdejo, pravsvitle, iu prepovedujejo očitno, ne samo ptujiga blaga se nc polastiti. temuč ga se cehi ne poželeli. (2.Mojz. 20, lo. 17. Mojz. 5, 11). 21.)- „Naj ubožni, naj nesrečni se pred vsim drugim spomnijo, koliko de so katolški veri dolžni, ktera živ in čist ohrani nauk Jezusa Kristusa, kleri je oznanil, dc bo dobro, ki sc ubogim in revnim skaže. lako vzel. kakor dc bi njemu storjeno bilo. In on je naprej vsim napovedal posebin obrajl. ki ga bo sodnji dan za vse dela usmiljenja tirjal, bodi si. dc bi z večnim življenjem zveste poplačal, kteri so take dela spolnovali, bodi si, de bi s terpljenjem večniga ognja nje pošlrafal, kteri so jih vnemar pušali". ..Po tem s varjenj i našiga (iospoda Jezusa in po ojstrih oznanilih, ktere jc storil zastran bogastva in njega nevarnosti, po naukih, kteri sc nespremenjeni ohranijo v katolški cerkvi, je prišlo, de je slan uhozili iu revnih v eliko boljši per katolških narodih, kakor pa per druzih. In ubogi bi v naših deželah še obilniši pomoč dobivali, ako bi v sredi zadnjih prekucij ne bile marsiktere po naših prednikih v njih polajšanje vstavljene naprave oropane ali pa zatcrtc. Naj bi pa tudi ubogi sc spomnili, dc po nauku Jezusa Kristusa jim ni žalostnim biti nad svojim slanam, zato ker je za uboštvo zares ložji pot v večno zveličanje pripravljena, ako svojo revšino potcrpcžljivo prenašajo, in ako niso samo na blagu, temuč tudi v duhu ubožni; zakaj on pravi: Blagor ubogim v duhu. zakaj njih je nebeško kraljestvo". (Mat. 5, JI.) ..Naj bi pač celo verno ljudstvo vedilo, de so stari kralji neverskih narodov in glavarji njih republik svojo oblast v eliko, večkrat in bolj hu .o v napak obračali, in naj bi po tem spozn.\io, de je med dobrote naše svete vere tudi lo šteti, ako so se poglavarji keršanskih časov po glasu te svete vere bali ojstre sodbe, ktera bo nad njimi sklenjena. kleri oblast imajo, in pa večniga terpljenja, ki je grešnikam pripravljeno, terpljenja, v kterim bodo mogočni mogočno terpinčeni, in so zategavoljo nad svojimi ljudstvi bolj usmiljeno in bolj pravično gospostvo skazovali". i Konec sledi.) Sedem naglavnih greliov naših sol. Ljudstvo, ktero svoje šole na poduk Jezusa, in nja izveličanske cerkve stavi, je podobno modrimu možu, koji hišo ali hram svoje sreče na skalo zida. Ljudstvo, ktoro svojo mladino materi katolški cerkvi iz duliovskc reje jemlje in posvetni modroti v šolo pošilja, je podobno abotnimu možu, kteri stavi na pesek svoje sreče slan. Vetrovi zapeljivih naukov pripibajo, ploha prekueije priburi, velika po-vodnja zmešnjav nad tako ljudstvo priderc; hiša take vstave, ki na skali prave žive vere ne stoji, sc zverne in njena potertija jc velika. (Mat. 7, 24— 27.) Kar nas večna resnica uči, nam vsakdanja skušnja očitno priča, naj rečejo posvetni vrešaki, kar hočejo. Blizo štirdesct let je že, kar pomnim, kako so se naše ljudske šole po kmetih množiti jele za omiko ljudi. Veliko si je gosposka prizadela, duhov ska iu deželska, močno seje tudi večidel ljudstvo sol hranilo; morale so se šole srenjam nekako vsi-Jiti. Prisiljena reč pa po navadi malo dobriga stori. Tako po večini naše nemške šole po slovenskih deželah. Prava vera je teh štirdesct let zlo med nami pešala, poštenje iz med ljudi ginilo, lepo zader-/.anje močno minilo. Ljudje se niso po teh šolah sploh kaj poboljšali, lahko pa pohujšali skoz to, ker niso šole prav ravnane bile. Šola pa, če prava ni, je boljše, de nje ni. Seme nauka pada v taki soli med ternje, ali pa na skalo, in hitro usahne, ker prave mokrote nima. Dvojno pregreho dosedajne šole po slovenskim sploh imajo, ktere vsak moder in pošten mož lahko spozna in omiluje. ako ni slep. Perva pregreha je . de niso dovolj cerkvene; druga, de niso slo vene, kakor hi imele biti. Otrok veliko tudi po Slovenskim v šolo hodi, pa malo se jih prav po keršansko izšola. Nekoliko brati in pisati, pa nemškovati se seer nauči, živo vero. keršansko zaderžaiijc pa njih veliko z^iibi. (■lava se prebrisuje, serce za Koga pa zmerzuje: dalej ko v šolo hodi, več seer zna, pa vsako leto manj Itoga ljubi. ..Kaj ti pa pomaga govoriti od pre-svete Trojice učene reči. ako pri tebi ponižnosti ni, brez ktere presveti Trojici prijelin nisi? Učene be-sede te ne store svetiga ne pravičniga , ampak le pobožno življenje te Ilogu prikupi. Naj bi si celo -veto pismo iz glave znal, vedil izreke vsih modrijanov. kaj bi tebi vse to pomagalo brez ljubezni, in gnade božje? Prazno je vse, in pa brez praviga hasna. ako nar perviga ni: ..Hoga ljubiti in njemu saniimu služiti**. (Toni. Kcmp. I., 51.) — To je sveta reč. pa tudi resnica gotova, de naši šolci dalej ko v šolo hodijo, v višji šole ko stopijo, manj se lloga boje in veliko jih sveto vero clo zgubi, kader svoje sole doverši. Strašna zguba za mlade ljudi! Kdo pa je kriv tolike in take šolske pregrehe? Pervo grešijo s ta riši, kteri se le na šolo zanašajo in otroke doma v božjim strahu vtemeliti zamude. Kar mati pri otroku zamudi, sc težko kdaj popravi: kar oče nad detetam nc stori, šola tudi ne izbavi. Roditelji se zanašajo na učitelje, učitelji pa na stariše, in deca ostanejo srovina. — Veliko očetov pa tudi srečaš, kteri sami brez strahu bož-jiga, tudi otrokam zanj skerhcti jim je malo. ali pa clo nič mar. De otroci gladko čitajo, lepo pišejo, modro odgovarjajo, kar jih pobaraš, to reditelje zlo veseli. Ali pa tudi radi molijo, jeli se v cerkvi po keršansko vedejo in doma pošteno zaderže, to jim ni na skerbi. Mladencč pa pota ne opusti tudi na svoje stare dni. kteriga se je v svojih mladih letih privadil. Samo tam, ker pri otrocih stariši pravo dno keršanskiga izkojenja pri svojih decah vteme-lijo. šola srečno napreduje. Po tem se očitno vidi, dc samo tisti doveršeni šolci še imajo nekoliko božje ljubezni in pa strahu božjiga, kteri so perve temelje verozakona iz očetniga doma v šolo prinesli. (Dalje sledi, i liazglctl |io kcrftaii*kim svetu. K i in. Sv. Oče Pij IX. ho 12. »lan t. m. srečn« prišli v Rim nazaj. Ta dan so zjutraj ob osni Ji odrinili iz Veletre ; spreniljevali so Jib trije kardinali. A-kvini. IMipniit iu Au'onelli. Ob devetih so prišli v Gencauo. kjer so se podali v farno cerkev prejet žepen s svetim rešnjini Telesam: ondi so daii svoj blago-tov praznični muožiei. V Gencaui so Papež tudi blagoslovili Ncapoli-tanske vojake, ki so .lih do tam spremili, iu francoske, ki so Jim do tega mesta prišli uaprot. ko so kmalo potem došli v Ariccio. so ravno tako v ccrkvi prejeli žepen s sv. rešnjim Telesam iu blagoslovili veselo ljudst v«. V Albani. kamur so se ob desetih per'peljali, so se tudi precej podali v škofij-ko cerkev . kjer so jih kardinal Patrici . škof tega mesta in N jih uamc-iuik. sprejeli in Jim dali žepen s sv. rešnjim Telesam; iz i ne višave so Papež blagoslovili zbrano ljud«t\o. k: je od veselja poskakovalo. Potem so kosili v škofii, kjer je b:lo vse imenitno od kard. Patricja perprav Ijenn. To mesto so ob dveh zapustili iu ob štirih popoldne se perpeljali v Kini o neizrekljivim ve-elji in ra-dovauii ljudstva, ki je ves široki l.aterau^ki prostor napotil lo. Francoski in Rimski vojaki, ki so bili na tem prostoru nastavljeni . so jt. Topi iz Anpelskipa prada in glasovi vsili zvonov s.» oznauo-vali mestu veseli in srečni prihod sv. Oeeta. ko so sv. Oče prišli do velike l.aieran-kc cerkve, so kardinal Ilarberiui. ki so tii z vsimi korarji eakaii. odperli vrata. Na to se je perbližala zaea-na no -»na posfocka in Jiiii podala kljm-e veei»ig:i oo*-la. s per-meruim iiagovoraiu. na kteriga so sv. Oee odgovorili z besedami polnimi vse ljubeziijivosli. ko so iz * <»z;i stopili . so .lih sprejeli častiti kardinali. kterim je bila zaeasna vladba pap«že*ih dr/el i/.roceiia. in čast. kardinal vikari z v s« duho\šino eelipa mesta. Per lopi so Jim vsi poslanci, ki se per svetim stolu /najdejo, dolžno ca«t ska/.ali. Na to mi dobili v veliki cerkvi žegen s sv. rešnjim Telesam in polt i/no počastili glave sv. aposteljnov Petra in Pavla, iu se oberuiii potlej iia pot v Vatikan. Vse pohištva so bile slovesno okinčanc. vse ulice in vsi prostori bili z brezštevilnimi množicami obsuti in ncpreiiehljivi glasovi ploskanja so ozuanovali serčno vdanost. ki v perjih Rimljanov do sv. Oeefa gori. V veliki ccrkvi Vatikana .lih je sprejel častitljivi zbor kardinalov. kteri so Jih spremili do altarja (della confessione). kjer je bilo izpostavljeno sv. rešnje Telo. Zdej jc bil slove-no zapet Tc Pcuiii in potem so sv. Oče šli na drugo stran altarja. kjer so se kazale drage svetinje, in perbližajoči se podobi sv. Petra . so kušnili njenje noge iu spremi jcvaui od kardinalov iu poslancov. sc podali v Vatikansko poslopje. — Zvečer je bilo vse mesto praznično razsvetljeno. Veselo je slišati, de se per tolikih brc/številnih množicah ljudstva prav nobena nerodnost ni pergodila, na vsih obrazih sc je serčno ve-eljc bralo. 12. dan Ma-lotravna je imeniten dan za celo keršanstvo. Hvalimo z enim gla-am svojih hvaležnih sere vsigamogoeniga vladarja cerkve, ki svoje neveste nikdar ne zapusti, temuč ji podeli zmago čez vse sovražnike in ohrani pod-stavuo skalo nepremakljivo! ((iiornalc di Roma.) I.aško. V Arpinu (kjer jc bil slavni latinski govornik Ciceron rojen) jc bil 1. Grudna p. I. prav vesel dan. Očetje družbe Jezusove — Jezuiti —- so ta dan spet posedli svoj samostan, imenovan kollegium Tullia-num. Arpinški iu Sora-ki plciiicnitniki so jim poslali svoje kočije naprot. Ljudje, mestna gosposka, dva duhovna reda in korarji so jim šli naprot in jih s častjo v inesto. ktero jo bilo na večer lepo razsvitljeno. spremili. — Tudi v Vero ni in v Bcnclkah jim je poljni maršal Radecki blagovolil se spel vseliti v pohištva . iz kterih so jih bili gerdi puntarji v I. 18 48 i/podili. Ker I' rot cst a n t j e na zahodnim Svajcarskim katolške duhovne tolikanj preganjajo, de jih je veliko .svoje cede popustiti in na Francosko perbežati moglo, jc nadškof v Parizu, čast. gosp. Avgust Maria Sibour. za te marternike katolike cerkve v I!), stoletji, ne pred ma-likovavci, ampak pred protestanti, ki si po hinavsko ime cv angeljeanov perlastujejo, — nahero milih darov vpeljal. — Drugo spričevanjc od hudobije iu grozovitusti protestantov do katoleanov v sedajnih časih je Irski otok. kako uboge katolčanc na Irskim, kterih je I. 184? osmi del od lakote timerlo. njih protestanški gospodarji derejo. nam pove katolik Standard od 1. (»rudna 18 4!) v tih besedah: V Modeligu so 4 protestanti, nobene protestanške cerkve ne duhovna. ali ubogi katoičani morajo na leto 440 liber štcrlingov na desetini za pro-tcuansko cerkveno opravo ^Cultus") plačati: v Sckli-naneu so 'i protestanti, ni cerkve ne duhovna: desetina znese 335 liber šterl. — V Rlcrmu jc 17 protestantov, ne cerkve ne duhovna: desetina 559 liber šterl. 19 šilingov. — V Klinu HI protestantov, ne cerkve ne duhovna: desetina 320 liber šterl. — V Filberstovnu 8 protestantov, ne cerkve ne duhovna; desetina 250 liber šterl. — V Alahooiiaghu 8 protestantov . ne cerkve ne duhovnu: desetina 500 liber šterl. — V Kilediu 12 protestantov. ne cerkve ne duhovna; desetina 484 liber šterl. 12 šil. — l»o tem takim živi v tih 7 katolških farah 02 protestantov . kterih vsak uhogimu katolškimu ljudstvu po 40 liber štcrlingov veljati pride, iu vonder ne cerkve ue duhovna nimajo. ( I libra irskih šterlingov zuese po našim 10 gld. 50 kraje ) V Budicgoviški škofii obhajajo zdaj ligorian.dii minihi ljudske misijone z velikim pridani za Cehe. Čudno. Judje in druga soderga rogovilezev so jih bili v I. 1848 iz Dunaja izgnali — in niinisterstvo Pillcrsdorf je njih naoiostane zaperlo . zdaj pa delijo oni Ceham duhovni kruh. Tudi ob času aposteljnov so Judje preganjali kristjane. ki so sc tako mogli razkropiti, ali ravno to je bil vzrok, de sc je beseda božja še bolj po svetu oz-nanovala. | Djanj. a post. 8, 1- 4.) Jeruzalem ob času sv. Štefana in Dunaj v I. 1S48 sta si podobna. S. Xa Dunaji jc 500 oiestiijanov v skupni prošnji vlado prosilo, de bi sc list rl» u n c hu zaterl. ker se v njem toliko zasmehovanja in zasramvanja vsiga, kar je božjiga. znajde. — V drugi prošnji z veliko podpisi želijo Dunajski mestnjani . de bi sc samostani Ligorianskih muihov in nun. ki so bili I. 1848 od puntarjev izgnani, spet njih duhov skim posestnikam od-pcrli. - - To so lepe znamnja, dc na Dunaji katolška vera še ni popolnama v nič djana: ali to se bo zgodilo, če bojo Dunajski listi tako prosto, brez vsiga opovera-nja. kakor se zdaj godi. smeli katolško cerkev in njene postave sramotiti! Nar navadniši listi, kakor „Llovda, rOsnleutsel»e Tosl-. r\Vandereru, rPresseu, rRcith>/.ei-tungu. .Humorist-1 itd., ki jih večidel Judje vredujejo. so polni *tr«pcniga serda zoper katolško vero. kakor se je vidili* un dan, ki so se toliko trudili vlado pregovoriti. de bi tako imenovan Placet še ohdcržala . to je. vse pastirske liste in ukaze papeža in škofov poprej pregledovala in njih razglašt-nja od svojiga dovoljenja odvisne delala. To pa Hog ne daj, zakaj po vstavi zamore avstrijanska vlada tako dobro v rokah Judov in krivovercov kakor katoleanov biti. \a vprašanje, kako je mogoče, de se na Dunaji. ki je v stalili obsede, take reči natisujejo odgovori „Sion": Veliko veliko vikših vradnikov, zatopljenih v duha cesarja Jožefa 11., je do sv. vere merzlih in njih življenje dostikrat nekeršansko. Tih rane , ki se katolški ccrkvi delajo, ne pečejo, ja marsikteri sc k obrekvanju ccrkve, kakor ga vredniki Safir, Bahnian itd. v svojih strupenih listih po svetu trosijo, še posmehujejo. nanicst de bi ga ustavili". Razmere med cerkvijo in deržavo. Nekaj od sklepov, ki so jih lansko leto škofje na Dunaji sto-lili. jc že poterjenje od cesarja dobilo. Celo delo pa -e per ministerstvu ni dokončano, ker je v nekterih reč. It posvetvanja s Papežem treba, nektere pa so z orugim. deržavnimi zadevami v tako tesni zvezi, dc jih ni moe doveršiti. dokler tudi lete niso po novih permerah osnovane. Za prihodnje posvetvanje še ostane, kar cerkveno premoženje, kloštre in postave v oziru sv. zakona zadene. Zdej pa so že marsiktere pravice, ki so bile ccrkve dosihmal kratene, cerkvi spet nazaj dane. Škofje in verni sploh sinejo v prihodnjič brez posebniga cesarskiga pervoljenja v cerkvenih rečeh Papežu dopisovati. Brez dc bi bilo treba dcželsko gosposko vprašati, bodo zanaprej škofje svojim duhovnam in vernim naukazc dajali; samo per takih ukazih, ki očitne opravila zadevajo, bodo ob enim. ko te naznanila razglasijo, jih tudi deželski gosposki naznanjc dali. — Cesar si perderže prav ico škofe in nadškofe t zunej Solnograškiga in Olo-muškiga. Sekavskiga, Lavantinskiga in zazdej tudi Kerškigaj imenovati: vonder bojo per tem svet škofov zaslišali. — Oblast, duhovne, ki se namenam cerkve nasprot obnašajo, odstaviti, in sploh cerkvene kazni naložiti. bodo škofje brez opoverc po cerkvenih postavah rabili. — kjer jc večina prcbivavcov katolške vere, bo tudi zanaprej ob nedeljah in praznikih katolške cerkve, kakor dozdej, prepovedano, šumeče hlapčovske dela opravljati in očitno kupčevatr. Gradec. Shod (Konfcrenz"). h kterimu so čast. Sekavski knezoškof korarje, konzistorialne svetovavee. bogoslovskc profesorje in vse dehante svojih škofij povabili, jc bil 17. in 18. t. ni. deržan. Seje so terpcle dopoldne od 9 1 . in zvečer od 6— 9. Začele so se s tem . de so knezoškof oznanili sklepe lan»kiga zbora škofov na Dunaji, ktere so pričujoči s serčno zahvalo zaslišali. Potlej so govorjenje napeljali na mnogotere reči, ki h podbudi duhov niga življenja v duhovšini in v ljudstvu tekniti zamorejo: vsak je smel svoje svete in vošila odkrito povedati. Pogovorili so se zastran vpeljave pastirskih sogovorov ( Pasloral-konfereiizeii) — v mestu vsak mesec, po deželi vsake kvatre — zastran obhajanja eksercicij za duhovne in misijonov za ljudstvo, zastran prazničniga opravljanja perviga otročjiga obhajila: sklenili so ustanoviti in podpirati katolške družbe in bratovšine itd. Gotovo bo ta shod . ki je škofijski zbor ( Dio-cesan-Sv n«»de) nadomestil, veliko k pozdignjenju katolš-kiga življenja pcrpotiiogcl in njegov sad sc bo kmalo v djanji pokazal. (^Vahrheitsfreund.) Še n t - Andrej. V tednu pred biukošti bodo duhovni Lavantinske škofije imeli v Sent-Andreji eksercicije. Ljubljanska škofija. V tekočim mescu sta dva duhovna umerla. namreč gosp. Janez Tomšič, fajmošter v Studeuim ( kaltenfehi) 17. Malotravna, in gosp. Jožef Dagarin. fajmošter in dehant v kranji, izslu-žen profesor naravne za bogoslovce in veroznanstva za učence modroslovja, 22. Malotravna. " j Tudi gerdi roman Evgenija »Sue : ..Skrivnosti ljudstva ali osode proletarske družine", zoper kteriga sc je sodniška oblast v Parizu vzdignila, se na Dunaji prestavlja in natisu je !! — — Natiskar: Jožef Hlaznik v Ljubljani. Odgovorni vredmk in založnik: Janez Kr. Poyačar.