Načrt zakona o čeku. 167
Načrt zakona o čeku.
Vse soglaša v tem, da treba v trgovini uže jako udomačeno in razširjeno prometovanje s čekom potom zakona osigurati in razširiti, tembolj, ker bode po regulovanji valute v prometu treba namestka za trdi denar. V bistvu našel je državnemu zboru predloženi načrt dotičnega zakona z večine priznanje, o posamičnih, pač tudi kardinalnih točkah, so mnenja različna. Najbolj laskavo izreka se o načrtu Griinhut v „Neue Fr. Presse* z dne 19. majnika 1894. 1., popolnem zavrže pa ga Canstein v „Tagespost" z dne 23 majnika t. 1. Prvi pravi: . . . „dieser Entwurf als ein vortreffliches legislatives Elaborat nur mit unge-mischter Genugthuung zu begriissen ist" in . . . „Wenn der vorliegende, mit grosser juristischer Eleganz abgefasste Ent\vurf Gesetzeskraft erlangt, so ist zu hoffen, dass er im gesammten Ver-kehrsleben allmalig eine Reform von unbestreitbarem Nutzen herbeifiihren und das Publicum an den Gebrauch des Cheks und an das Bankdepot allgemein gewohnen werde." Canstein pa ga, primerjajoč z dotičnimi zakoni v druzih deželah, imenuje naravnost „eine Todtgeburt".
Člani enkete, katerej so se predložila posamična vprašanja, izreku so se o načrtu različno, kakoršnega mnenja je pač bil kedo o dotičnem vprašanji. —
Vodilna misel v načrtu je, da mora dolžnik, ki upniku izdd, ček, pri potegnencu (dem Bezogenen) imeti dovolj velik d e p o -z it um in da upnik pri potegnencu zamore v kratkem roku dobiti plačilo, ozir. v clearing-prometu pri potegneni banki prenesti v čeku navedeno svoto od dolžnikovega dobra (Guthaben) na svoje dobro. Glavni temelji čeku so torej: depozitum izdajatelja čeka pri potegnencu, kratek rok za prezentacijo čeka in „da ček mora biti plačilen na vidik" (auf Sicht).
Ček se more glasiti na ime (Namens,-Recta-Chek), na ime-telja (Inhaber) ali na ordro (Ordre-Chek). Enketa se je z veliko večino izrekla, da se pridrže vse tri vrste čeka.
Mimo menice je torej novost, da se bode ček smel glasiti tudi na imetelja. V trgovskem prometu bodeta pač najbolj navadna ta ček in (vsied možnosti indosovanja) ček na ordro.
168 Načrt zakona o čeku.
Največ spora provzročajo te-le določbe načrta:
1.) Z izročitvijo čeka upniku ugasne prvotna tirjatev, tako, da upnik iz prejšnjega naslova izdatelja čeka ne more tožiti, ampak ima tožbo le na podlagi čeka. To velja tudi za razmerje mej indosantom in imeteljem čeka. Boljše bi bilo, da bi se imetelju čeka dala fakultativna pravica, ali na podlagi čeka potom regresa, ali pa na podlagi prvotnega pravnega razmerja tožiti izdajatelja oz. indosanta čeka (Strauss v Jur. Blatter št. 19. in Griinhut v prej navedenem članku.)
Regres na podlagi čeka pa pridobi imetelj čeka le, ako izpolni gotove formalitete (prezentacija v plačilo in protest, ako ni plačila), zastara pa regresna pravica v treh mesecih, ako je ček plačilen v Evropi, sicer pa v šestih mesecih.
2.) Pasivno zmožnost za ček imajo po načrtu jedino le banke, hranilnice in drugi pod javnim nadzorstvom stoječi zavodi. Ta določba bode težko obstala, ker proti njej govorijo zakoni druzih dežela, in se z veliko večino proti njej izraža dnevno časopisje ter so proti njej izjavili se skoro vsi člani enkete. Jedino le izvedenec Herz izrazil se je za proponovano določbo, češ, da si prav lehko misli zelo razširjeni promet s čekom, ako bi tudi le dve firmi s potrebnimi podružnicami bili v celej državi pasivno za ček sposobni. Skoro gotovo pa je, da bode tudi vsem bankirjem podelila se pasivna zmožnost za ček.
3.) Po načrtu sme se ček, ako se še ni izročil prejemniku plačila, in potem po preteku prezentacijskega roka preklicati.
Enketi predložilo se je vprašanje, če naj izdatelj čeka pred pretekom prezentacijskega roka preklicati sme, in velika večina izjavila se je proti preklicu. Proti preklicu je tudi Grunhut 1. c.
4.) Če je izdatelj izdal ček, ne da ob izročit vi (Aushandi-gung) čeka pri potegnencu imel dovolj depozita, plača razen čekovne svote v vsakem slučaji imetelju čeka kazen v visokosti SVo čekovega zneska in provzročeno škodo. Enketa izrekla se je za znižanje kazni, mnogo pa jih je bilo proti vsaki kazni.
5.) Ako potegnenec izplača ponarejen ali prenarejen ček (falscher, verfalschter Chek), odgovoren je za škodo izdatelj čeka. Odpor proti tej določbi je skoro da splošen (Strauss, Grunhut 1. c.) Unger v svojem predavanji „Hande]n auf fremde Gefahr" zahteva, da ima škodo za izplačani ponarejeni ček trpeti potegnenec.
Načrt zakona o čeku. 169
za prenarejeni pa izdatelj, češ da pri ponarejenem čeku ne-dostaje mandata, pri prenarejenem čeku pa je mandat, kajti mandant je ček v resnici izdal in če vsled prenarejenja (n. pr. prenaredba nakazane svote v višjo svoto) nastane škoda, trpeti
0 ima mandant. Po pravici ugovarja se tej Ungerjevi trditvi, da potegnena banka ne deluje le v interesu in na nevarnost mandanta, ampak eminentno tudi v lastnem interesu, kajti banka za dobiček prometuje s čeki. V enketi se je splošno trdilo, da se v praksi ponarejeni in prenarejeni čeki zelo redko nahajajo in da je tehničnih priprav dovolj, da se lehko preprečijo. Reči se sme, da communis opinio je: Škodo za izplačanje ponarejenega
1 n prenarejenega čeka trpeti ima potegnenec.
6.) Ako izdatelj pride v konkurz, odreči mora potegnenec izplačanje čeka (oz. preračunjenje v clearing-prometu), ter mora lastnik čeka v konkurzu svojo tirjatev iz čeka oglasiti. Tudi tu se splošno zahteva, da je to določbo odstraniti in ne glede na konkurz dopustiti izplačevanje čekov do visokosti izdajateljevega depozita.
7.) V fiskaličnem oziru imel bode ček po načrtu nekaj olajšav mimo menice. Splošno mnenje pa je, da je ček, ako naj se udomači in razširi v trgovskem prometu, vsaj začetkom oprostiti vsake pristojbine.
Griinhut pravi v navedenem svojem članku, da z načrtom hoče zakonodavec ne le zato, da se v prometu namesti trdi denar, ampak tudi zato uzakoniti ček „weil er der mit dem Chek, nicht auch mit dem Wechsel verkniipften \virtschaftlichen Sitte Eingang verschaffen \vill, dass Jederman nur soviel Bargeld unfruchtbar zu Hause liegen lasse, als fiir seine taglichen und normalen Bediirfnisse notwendig erscheint, den Ueberschuss aber bei einer Bank, Sparkasse, einem Bankier hinterlege, um auf Grund dieses Depots Cheks ausstellen zu konnen."