303
Novičar iz raznih krajev.
Na neko vprašanje  je   c.   k.   ministerstvo   pravosodja razsodilo, da pokotni pisači,  ako se prederznejo nare-
304
jati pisma, kterih narejati jim ne gre, naj se kaznujejo v rinarji ali z zaporom od tiste  sodnije,  kteri   so  predložili takosne pisma. — Kakor unidan na Ceskem iu v Gaiicii se Lo nek tudi   kmalo   na Staja reke m austrijanska mera in vaga vpeljala. — Na Dunaj je prišel te dni iz Pariza, kakor pravijo, s posebno važnim sporočilom, baron Hekeereu, franeozki starašina in poseben prijatel cesarja Napoleona.— Gor h a kov naznanja iz Sevastopolja,   da  do 15. t. m. se ondi ni nič novega primerilo.    Pelissier tudi iz Sevasto-polja piše, da mnogo hiš ondi je se v tako dobrem  stanu, da so pripravne   za   stanovališča,   in da je  prostora dovelj v njih za obilno armado.    Namen  francozkega  vojskovodja ]e nek, pomnožiti armado na Čer na j i iu potem sopet napasti rusovsko.    Koliko Francozov je padlo v poslednji bitvi, še ni povedal.   —   Car   Aleksander  je 11. t.   m.  svoji armadi v Krimu poslal sledeče pismo:  „Dolga bramba Sevastopolja,   ki   ji   skor   nobena   ni enaka v letopisih   vojne zgodovine, ni obračala le pozornosti Rusije, temuc vse Eu-rope na se.    Že iz začetka je vverstila ona branitelje Se-vastopolja   v   versto tistih junakov,   ktere   domovina   naša šteje med naj slavniše sinove  svoje.    Skozi   11   meseov je posadka sevastopoljska   pred   močnim   sovražnikom   branila vsako stopnjo domače   zemlje  krog  tega  mesta,   in   vsako njenih del je bilo znamenje naj sjajniše junakosti.  Štirikrat je metal sovražnik kakor iz peklenskega žrela goreče bombe na zidovje naše terdnjave, — al vendar ni mogel stanovitnosti serčnih braniteljev ne zmajati ne zmanjšati.    Z nepo-pisljivo pogumnostjo so darovali oni, kakor se spodobi pravim krietijanskim vojnikom, kri in življenje, ter so premagali aovražnika ali pa padli, nikdar pa se ne udali.  Al tudi junakom ni vse mogoče!   8. dan t. m., ko je bilo šest obupnih naskokov odbitih, je sovražniku še le obveljalo  se polastiti   Kornilove   terdnjave   (Malakova);   višji  poveljnik krimske armade prepričan sedaj, da bi se zastonj prelivalo veliko žlahne kervi, je sklenil, na severno stran se podati, sovražniku pustivši  le   kervave   razvaline.    Serčno obžalo-vaje zgubo toliko  junaških  vojakov,   ki   so  življenje  svoje darovali domovini, in ponižno se uklanjaje sklepom Vsega-mogočnega, kterega volja ni bila, da bi dela njih venčane bile s popolno   smago, si spoznavam za sveto dolžnost, tudi v teh okoljšinah   živo   zahvaliti   junaško   posadko sevasto-poljsko v svojem imenu in v imenu vse Rusije za neutrud-ljive prizadeve, s kterimi je skor celo leto branila v malo dneh napravljene terdnjave, in pri tem mnogo kervi preliia. Ker sedaj ti skušeni in občno časteni vojaki stopijo v versto armade,   ji bodo gotovo  nove izglede vojaške   kreposti dajali.    Ž njimi vred   in njim   enaki bojo vse kerdela   naše armade z edinim neomejenim zaupanjem do previdnosti božje, z edino gorečo ljubeznijo do meue in domovine, vsigdar in povsod se zoperstavljali sovražniku,   ki roko svojo steguje po svetinjah naših,   po   časti   in  celoti naše domovine, — in ime Se vas topo I j, ki je po tolikšnem terpljenji neumerlo slavo si dosegel, bode z imeni braniteljev njegovih na veke živelo   v   sercu   vsih Rusov,   kakor živijo   imena  janakov, ki so slavno smert storili v bitvah pri Poltavi in Borodinuu. — Važno je to carovo   pismo,   pisano   tako rekoč na razvalinah mogočne terdnjave, za prihodnjo vojsko zato, ker v njem vladar rusovski sopet   očitno   ponavlja,   da   Rusija ne bo terpela nobenega ponižanja   ali odbitka svoje celote.   — Tudi kraljica angležka je po vojskovodji Simpsou-u   poslala zahvalno in pohvalno   pismo zavezni   armadi   v   Krim za premago Malakova, in kakor Pariz in London je bil tudi Carigrad razsvitljen. — Od rusovskega čara se je ravnokar govorilo, da gre na Poljsko-v Varšavo; danes pa se bere,   da   ne gre na Poljsko,   ampak   s  tremi velikimi knezi v Nikolajev in v Krim.   —   Pripoveduje   se,   da so Rusi spet zaperli Donavo in da ne puste nobene žitne ladije naprej.   —  Angležka  vlada nakupuje  nek tudi v našem cesarstvu vojaške konje za Krim,   —   Rajni vladika
černogorski Peter I. je v svoji oporoki željo razodel, da naj bi kosti njegove počivale na gori Lovcen, kjer je malo pred smertjo svojo cerkvico sozid&ti dal. Sedanji knez Danilo mu je napraviti dal v cerkvici rako, ktero bo varovala noč in dan straža s 4 topovi; kmalo bojo nek slovesno prenesli truplo rajnega vladika na slovečo goro Lovcen. — Napolitanska vlada se je nek poravnala z a n-gležko proti temu, da je mogla odstaviti iz službe neko veljavno osebo, ki je bila kriva mnozih homatij. — V severni Ameriki so letos toliko žita pridelali, da ga bojo čez 77 milijonov vaganov lahko v ptuje dežele oddali. Ta novica je vesela tudi za E uro p o in sicer toliko bolj, ker v Moldavi in Vlahi i, od kodar se tudi v naše cesarstvo veliko žita pripelje, ni letošnja letina dobra.