Šolske stvari.
0 najnovejših prekucijah učnega jezika na Kranjskih srednjih šolah
se je po časnikih, slovenskih in nemških, marsikaj pisarilo. To samo že spričuje važnost najnovejšega mini-sterskega ukaza. Mi dozdaj še nismo nič spregovorili o njem zato, ker ponatiskovati to, kar smo v časnikih brali, nikakor ni Kazalo, vsaj je vsak kaj druzega po-
------   344   ------
vedal, natančnega pa nobeden. Zdaj pa na tanko vemo, kako in kaj.
Jedro vse novotarije šolske zarad učnega jezika je to, da se jezik deželni, jezik slovenski v srednjih šolah zopet bolj „priti8kuje na steno", — da vrh tega isto ministerstvo meri z dvojno mero, za realko z drugačno kakor za gimnazijo, in da ta mera — če je „Gra-carica" od vlade inspiriran časnik — se opira celo na neresnico, ako se trdi, da so se slovenske para-lelke zdaj zato odstranile, ker so prazne ostale. Kaj tacega trditi, je vendar kolosalna predrznost (in naša ,,Laibacherica" je v 227. listu cel6 ponatisnila to pravljico), vsaj realkinih šolskih letnikov vendar ni „gmajn potok" potopil ali „ogenj Sodome in Gomore" ne požgal, da bi se ne našlo „schwarz auf weiss", da učencev bilo je preteklo šolsko leto na Ljubljanski realki v 1. slovenskem razredu 40, v 2. pa 29. In to oficijozna časnika imenujeta: „an Sehulern gebrach!" Vrh tega je pa tudi še to dobro znano, da učenci v slovenskih razredih so veliko bolje napredovali in skušnje prestajali, nego v nemških razredih, kjer so profesorji morali večkrat še s slovenščino učencem pomagati, sicer bi bili z nemščino prav na cedilu ostali.
Poglejmo v naše srednje šole, kako so zdaj osnovane zarad učnega jezika.
Glede učnega jezika smo z začetkom šolskega leta 1873/4 na naših gimnazijah in na realki — doživeli tretjo dobo. Druga se je bila začela oktobra 1871. — Posebej je pa treba še omeniti Kranjsko gimnazijo, ki se je bila tudi šolskega leta' 1870/1. v tem obziru nekoliko prelevila: postala je bila namreč s tem letom glede vseh predmetov, kolikor se je tedaj njih učenje začelo, na papirju —  slovenska.
V  1. dobi seje slovenščina povsod učila v slovenskem jeziku, veronauk na Ljubljanski realki, kakor nam programi tadašnjih let kažejo, v vseh spodnjih razredih za slovenske učence po slovensko, za nemške po nemško; v gimnazijah pa za slovenske učence deloma do 3., deloma do 5 razreda po slovensko, naprej pa za vse po nemško. Drugim predmetom bil je pa učbeni jezik nemški.
V   2. dobi je bilo od 3. razreda naprej ostalo pri starem. 1. in 2. razred na Ljubljanskih srednjih šolah pa je bil razdeljen v paralelke in odmenjen je bil za ene skozi in skozi slovenski, za ene pa skozi in skozi nemški učbeni jezik; s časoma bi se bil imel ta paralelizem v sledeče razrede popeti, ali pa v teh razredih utrakvizem nastopiti.
V najnovejši dobi je pa v Ljubljanski realki nastopila nemščina kot učbeni jezik po vseh razredih in za vse predmete — razen slovenščine na zgornji realki.
Na Ljubljanski gimnaziji imajo biti spodnji trije razredi paralelni; ako je dosti učencev, se tudi 4. razred razdeli. Učbeni jezik je v enih oddelkih in pa v zgornji gimnaziji nemški, v enih oddelkih pa več ali manj slovenski; po nemško se ima v teh učiti zemljepisje in zgodovina že od 1. razreda, prirodoznanski nauki od 2. razreda naprej; veronauk se bo učil po vseh slovenskih oddelkih, slovenščina tudi po vseh slovenskih oddelkih in pa v zgornji gimnaziji po slovensko.
Kakor v slovenskih oddelkih Ljubljanske, tako bo tudi^učni jezik v Kranjski in Novomeški gimnaziji. Število ur se za slo ven š čin o po vseh spodnjih 4 razredih pomnoži od 2 na 3 ure; obligatna ostane slovenščina le za tiste učence, kateri nastopijo uk v Slovencem odmenjenih oddelkih.
Tako je zdaj.
Da je slovenščina zlasti v realki tako silen korak
nazaj storila, gotovo je to maslo Wretschko-Pikerjevo. „Neue fr. Presse" pravi, da v ministerstvu nauka je dr. Ficker posebno pospeševal realistične predmete v šolah; dr. Wretschko pa je menda „napredek" realke naše še posebno s tem pospeševati hotel, da iz-tira slovenski jezik skor popolnoma. Kar mu je Wretschko svetoval, storil je dr. Ficker; zato „N. fr. Presse" bridke solze pretaka, da iz naučnega mini-sterstva pride na mesto predsednika statistične centralne komisije in da ne bode mogel še dalje podirati, kar je pod ministerstvom Hohenwartovim zidal minister Jireček; zato — pravi „Presse" — se bodo veselili Čehi, Slovenci in farji, da Ficker j a ni več v ministerstvu nauka, kajti Ficker jim je kos za kosom tistega plena iztrgal, ki so ga vlovili pod Jirčekom (Ficker hat den Čechen, Slovenen und Pfaffen Stiick um Stiick ihrer unter Jireček erjagten Beute abgenommen.)
Dokler sedanja sistema velja, bo Wretschko že tudi druge poti našel „gegen das Ueberwuchern des Slove-nenthums".    Le to je dobro, da nič ne trpi — večno.
-----    345    -----