56. številka. . i V Trstu, v soboto 15. julija 1893. Tečaj XVIII. „E D I N O S T" izhaja dvakrat na teden, vsako ir«do 1b ■obotn ob 8. ari zjutraj. „Edinost" stane: ca va« leto gl. «. —; izven Arit. ».- g], ta polu leta , S.— ; „ „ 4.50 „ ta četrt leta „ 1.50: , , 2.25 „ Z „Novičarjem" vred : za vwe 1- to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 • četrt „ „ 1.75 Posamično Atovilk« ae dobivajo v pro-dajalnieah tobaka r Tritn po B nor,. v Oorlei in t Ajdovščini po • nov. — „Novi čar" pa po 2 nor. EDINOST OglajMi oznanila m račan« TrNiičJrv petita; s* BMlOTe i debelimi •e plačuje proator, kolikor bi g« obaeglo navadnih vratio. Poslana, Javne tahvale, onutaloe iti. *e račune po pogodbi. Viii dopiai ■« pošiljajo uredništvu Fiazza Caserma it. 9. V »ako pimo mora biti frankovano ker nefrankovaaa •« ne spro- jeraajo. Rokopiai ae ao vračajo. Naročnino, reklamacije ia inaerate pro-j crn« apravaiitvo P iazsa Caserna »t. S Odprte reklamacije o proato poAtnine Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V »41 gost ]• mol. Družba sy. Cirila in Metoda asa* Istro. Odbor te družbe poslal nam je nastopno okrožnico, katero toplo priporočamo vsem slovanskim rodoljubom na uvaženje. P. n. gospod J Razmere, v katerih živi veči del hrvatskega ali slovenskega naroda v Istri, ao jako žalostne. Cela važna sola in oko lice nimajo niti ljudskih šol, a v mnogih krajih, kjer obstoje, so take, da ne nosijo koristi, marveč so pogostoma na škodo, kajti niso osuovane na zdravi podlagi narodnega jezika. Tako nam pogiba ljudstvo z jed no strani, ker nima nikakoršnega pouka in prosvete, z druge strani pa pogiba tudi nafta narodnost pod uplivom tujatva ter njega lažne kulture. Osobito je dosegel tekom zadnjih let svoj vrhunec napor naših narodnih nasprotnikov v tem, kako da bi odtujil kolikor bolj našo mladino svojemu rodu in jeziku. Nismo mogli dalje motriti tega nesrečnega stanja, katero se osobito v nekaterih krajih Istre pokazuje v celotni svoji ne varnosti. Da pospešujemo hrvatsko ali slovensko šolstvo v Istri kolikor tiče nas, zaupali smo polog Božjo pomoči v lastne Hvoje silP, ustanovivši „Družbo ^v. Cirila in Metoda za Istro* *d sedežem v Pulju. Pravila naše družbe potrdilo je visoko c. kr. namoshiištvo za Primorju v Trstu odlokom z dnč 24. februvarja 1893, štev. 2857, vslod česar smo postavno priznano društvo. Udje so U8tanovnlki, kateri vplačajo vsaj 100 goldinarjev ali takoj o prijavi, ali pa čez leto dnij po prijavi. Dotični, kateri doprinasajo rodno vsaj 1 gld. na leto, so letni udje. Nastojali smo, da imamo po raznih primernih krajih Istre evoje poverjenike, kateri bodo nabirali udnino in druge do- PODLISTEK. Selo brez denara. (Iz popotne torbice idealista). Kako bi praznoval lepše prihod novo pomladi, nego da se podam v tajno naročje inatero prirode, v globoko samoto in ondi občudujem bližoča se čuda, nemoten, neopazovan! Tako si mislim in se napotim. Izvolil Bom si za sedaj do cela neznano kraje, čoS, da uprav čutim, da Be nahajam na Bog ve katerem nepoznanem svetu, globoko notri kje v daljni, brezko-nečni večnosti . . . Bilo je krasno jutro, solnce ni šo vzhajalo, ko sem stal že na prvem domačem robu in čvrstim okom zrl okrog. Kako mi jo bilo žo tu pri srci, je težko razo-deti, morda bi me častiti čitatelj tudi povee ne razumel : — mislil sem si, da sem baš privihral na perotih božjega duha akozi kilo a in obstal za trenutek na tej tuini zemlji, da malo pogledam oni žalni svet, o katerem ao čuje toliko tožba pred prestolom božjim ter da v poslednjom hipu zopet šinem notri v brezdaljnoat mimo no-znanih čud večnoga stvar jenja-- brovoljne prinose, ter bodo tudi v ostalem delovali v družbin prospeh. Krstili Brno družbo z imeni naših svetih aposteljev-prosvetiteljev, ker je naš namen in svrba po pravilih, da pouspešujeiuo prosveto v Istri na podlagi vere in narodnosti, kar je po našem prepričanju edina prava pot. Naloga naši družbi je velika, in tudi žrtve posamičnikov morajo biti velike. Stavljamo zato vročo proinjo do vseh rodoljubov po Istri, da uvaževaje pretežki položaj, v katerem se nahajamo, se ne ustrašijo nobene muke in nobenega truda za napredek „Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro«. Ako jo torej kedaj, mislimo da je sedaj prava doba, da rodoljubna naša duhovščina uprav vaplamti svetim žarom rodoljubja ter da se poBtavi na čelo temu našemu kulturnemu započetju. Obračamo se v imenu sirotice Istre posebno do naših najbližjih bratov Hrvatov in Slovencev v drugih zemljah ter se nadejamo zaupno, da nas niti druga slovanska plemena monarhije, osobito bratje Čehi ne puste osamljene v tem poduzetju za prosvetljenje te do sedaj najzapuščenejše zemlje, in za obrambo naše narodnosti, izložene neprestanim valovom tujstva 1 V Pulju, dnć B. julija 1893. Uprava „Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro.*) Dr. Dinko Vitezić, predsednik. Dr. Matko Laginja, tajnik. Dr. Andrej Stanger, blagajnik. Viktor TomiMfi, j Dr. M. Trinajstić, 1 namestniki. Dr. K. Jane^Ut \ * Pismu pošiljajo se tajniku v Pulj (Pola), denar pa denarničarju v Volosko. Tako nekako, pravim, bilo mi je pri srci. Okoli mene bilo je še tiho vse, le ptičice so se žo oglašale iu v solnčni krajini zlatili so so po malem jutranji oblački. Kdo bi mislil, da krije toliko gorja ta mrak pod manoj in tako malo veselja, tako malo čiste, trajne radosti, in kako jo to vse prišlo P . . . Od roba se spustim doli v tiho ravan, pofem pa sprostrem roki, kakor bi hotel objeti mogočno gorovje, ki jo stalo pred menoj--. Gori! tja gori v vaše teiuote, notri v vaše tajno tiho naročje podaja se sin doline — izprejmite me vo blago goro ! — vzdihnem in krepko zastavim korak, ki me po dveurinem poti prineso v podnožje krasnih planin. Mujpotoma cvetelo je vse križem, cvetoče veje jablan in drugih droves pri-pogibale so se doli na pot in se milo dotikalo mojega srečnega čela — oj koliko-kratno zagrnil sem so v njihovo čarobno cvetje in od rajsko radosti skoro prominol 1 Tako tiho, tako rajsko duhteče in polu-mračno sladko jo bilo okrog, kakor da sva jaz in zemlja cvetoča sama : ona, ki srečnim trepetom prenaša korake moje, kakor mati, ki noHe dete svoje Bklenjono na lju- Bog jo razumi — mi je ne moremo razumeti. Njegova ekscelenca vitez Rinaldini uuputoval je v ponedeljek na Dunaj. No troba menda posebnega proroškega duha, da uganemo, kateri vzroki so zvabili našega gospoda namestnika tja gori v sijajno metropolo države naše. To potovanje je brezdvomno v tesni zvezi z dogodki od dne 6. t. m. Dan 6. julija 1893. podčrtati treba prav debelo v tržaškem koledarju, a no rudeče, ampak črno, prav črno. Tega dne zabliskalo je zopet na našom obzorji in ob bliskovnem svitu prepričati so jo mogol vsakdo, da voz naš tiči globoko — v blatu. Ob bliskovnem svitu prepričati se je mogel vsakdo, da bo na odnoSajih v našem mestu ne da kar čisto nič več krpati, ampak da tu treba radikalno trebiti in rano — rezati. Kaj so je zgodilo dne 6. julija P Čestiti čitatelji so menda že uganili, dti nam je na misli izvolitev g. Pitterija županom tržaškim. Ta dogodek je brezdvomno napotil njegovo ekscelenco, našega gospoda namestnika, na Dunaj. Seveda ni treba na-glašati, da vsi, brez razlike narodnosti in stranke, nestrpno pričakujemo vesti z Dunaja, ki nam pove, kako so se odločili odločilni krogi na Dunaji: kakimi sredstvi da hočejo zdraviti zelo bolne odnošaje naše, ali hočejo še nadalje krpati, ali pa — rezati. In nam, ki sodimo stvari s toga stališča, jo vprašanje : ali potrdi Njegovo Veličanstvo našega staro-novega župana ali ne, velikanske važnosti. In vender bi bilo vsako ugibnnjo v tem trenotku gola potrata časa: potrpimo le šo par dni, iu ustreženo bode naši radovednosti. In ker ima v tej zadevi odločiti presvitla krona sama, bilo bi tudi nekako drzno, razmotrivati to vprašanje. UmestnejŠe je za danes, da obrnemo nekoliko pogled svoj — v minole dni, toli znamenite za naše tržaško javno življenje. beče nj ono srce, in jaz, ki sem nje naj srečneje, a tudi najpriprostojo dote, kolikor ima otrok . . . Zavil sem v ozko tiho dolino mod gorami, v ozko a krasno in cvetočo dolino. Ob dolini dvigale so se strme stene k nebu in branile solnčnemu svitu notri v globoko zavetje. Vender je solnčni svit žarel žo v skrajnem konci doline, ki se je tlom dvigala čedalje više in konečno je obesila čez visoko sedlo skalin, strmečih pred menoj. Tu notri pa sem se zamislil v prirodo in njona čuda, prisluškaval šepetanju razvijajočega »H rastlinstva, ki je sililo iz glo-bočin ven na svitli zrak, čul sem duhove cvetlične zdihovati ob koreninicah njinih zalih telos in radovati se trenotka, ko bodo žareli v, žal, tako kratki krasoti njihovega ž i t j a ob solnoi. Danos bodem sročen! vzkliknil sem glasno ; vso se oglaša klicu mojega Hrca, karkoli je čarobnega v tem stvarstvu in skoro da sem proplul ostali del doline, kot bi me bil dvignil čarni duh, stal sem v rajskem sodlu gori na višini ! Tn gori 1 Zares, bil je Bvet, popolnoma meni neznan, ne avet, raj, kakoršnega morda Vlada je razpustila mestni zbor ob nenavadnem trenotku in s tem je pripo-znala na glasen način, da smatra ta zbor v njega prejšnji sestavi kot nevarnost tako za državni interes, kakor tudi za blaginjo mesta samega. Ta korak vladin je bil tem važnojši, ker se je storil vkljub v nanj i k o n s t e 1 a e i j i, ali da govorimo jasneje: vkljub sinćri trojnozvezne politike in tudi vkljub starim, zgrešenim, a, žal, še vedno veljavnim tradicijam, določujočim smćr vladine politike na Primorskem posebej. KazpušČenje mestnega zbora tolmačilo se jo različno, ali o^ledujmo si to zadevo kakor koli hočemo, toliko je gotovo, da vladi iz zelo tehtnih vzrokov n i b i 1 po volji prejšnji mestni »bor. Iz te ■ istine pa ne moremo izvajati druzega zaključka, kakor tega : da je želela, da zasedojo drugi možjo kurulsko stole v mestni zbornici. V ta namen se je začelo tudi res delovati, ali tako nerodno, da se Bogu usmili. Nočemo tu ponavljati vseh vnobovpijočih grehov, s katerimi si je obložila svojo vest tista stranka, ki si nadevlje — Bog jej odpusti ta greh, mi ga jej ne moremo — ime „konservativna", ampak konstatujemo le, da je bil izid volitev zelo žalosteu, ali popolnoma naraven, to je: primeren nerodnosti, neodločnosti, neiskrenosti in breznačelnoati konservativne stranke. Konservativna stranka je doživela po-polen poraz : prikorakala je v novo zbornico v odločni manjšini. Ali tudi kot manjšina bi bila lahko častno vršila svojo nalogo. A kakov je bil nje prvi korak P Tak, da jo morala izgubiti pri sle-harnem človeku zadnjo mrvico spoštovanja. Kolikor sploh more kaka stranka grešiti v pogledu nedoslednoBti, grešili so naii konservativci: v nedoslednosti šli si do Hkrajue meje. Prezirati so takoj jeli našo patrijotiško, zares konservativno četorico in jeli eo koketovati s kompromitovanimi ljudmi, o katerih je rekla sama „Trieeter Zeitung" dne 31. maja t. I., da je ž nji m i malokdaj gloda človeško oko — ; kaj bi ga opisoval, — dvignite se na perotih sreče in splavajte v njegove vrte ! Tu gori boden sam, dem sam pri sebi, sam in se stvarnikom samim bo bodem pogovarjal 1 Solnco je že razlilo svoj svit čez ta raj in jaz korakal sem v tem svitu dalje mej cvetjem in žarki, brez steze — dalje, vedno dalje . . . II krati pa se zaklene svet in skalovje dvigne se pred menoj ; trebalo je skalovje prekoračiti, ali onkraj odpre se mi novo čudo, — čudo zares ! V globoki dolinici, obdani od skalovja, počiva malo selce, zavito skoro v košato zelenje dreves, pokrito se sadonosnim cvetjem. Malo štcvilce hiš bliščalo so je moj zelenjem in cvetjem in na prvi pogled prepričal sem ao o nenavadni naselbi — človeški P Morda pa bivajo nenavadna, celo nad-zemska bitja v tej skritej, od ostalega sveta ločeni Bamini P rečem, bližoč se naselbi skoro po prstih, kot boječ se, zbuditi sladki mir iz nežnih njegovih sanj. Na prvi hip sem obsupnil, tako me je iznenadila slika, ki so je tu odkrila mojim očoro. (Daljo prih.) vsakoršna ukupnost nemogoča. Pisala je namreč: „Z italijanstvom kacga notarja ali odvetnika, zapriseženega na avstrijske zakone, bi se že se dalo izhajati, če tudi dela včasih stranske skoke, s kandidatmi progrese-v i m i, izvoljenimi v IV. razredu, pa je vsaka ukupnost nemogoča. Ta volitev pomeni žebelj v rake? italijanstva tržaškega', In storila je konservativna stranka se več: P r i v o 1 i t v i župana oddala je svoje glasove jednemu istih kandidatov, s katerimi je baje vsakoršna ukupnost nemogoča. In tudi da ni bil novoizvoljeni župan moj onimi kandidati iz IV. razreda, naši avstrijski konservativci ne bi mu bili smeli dati svojih glasov že zato, ker je predsedoval prejšnjemu mestnemu zboru, katerega razpustiti je bila vlada primorana iz vzroka* ker se je s m o r mestne politike preočitno križala z interesi avstrijske državne misli. „Triesterica" je rekla dne 31. maja 1893., da volitev v IV. razredu utegne izzvati naredbe, dišeče po reakciji. In potem je vskliknila: „KJo bode moral zagovarjati to pred sodnim stolom prihajajoče starosti P Ali mi, ki smo vsikdar priporočali previdnost, ali oni, ki so svojim narodnim in kulturnim težnjam icpodtnaknili postavna tla P" Tu bi pripomnili na to tirado, da „Triesterioe" dolžnost je bila in je, odkrivati rane, ne pa prikrivati jih ; in zato mora zahtevati od vsakega človeka odkritosrčnosti, ne pa „previdnosti", ki je pri naših razmerah — zlasti pa pri „konser vativcih" — navadno podobna hinavstvu, kakor jajce jajcu. Da ponovimo še enkrat! Vlada je razpustila mestni zbor, želeč drugih mož; na to je „konservativna" stranka delala tako nerodno in — nepatrijotiški, da je volilce z bičem gonila v tabor progresovcev. — Po vsem, kar se je dogodilo pred volitvami in mej volitvami ni preostajalo druzega, — tako je sodil vsak pameten človek — nego da konservativci v mestni zbornici nastopijo pot najskrajnejše opozicije proti radikalni večini, a v svoje začudenje smo videli, da so začeli koketovati z istimi radikale!. — „Triester Zeitung*, torej po-klioano glasilo, je rekla dne 31. maja t. 1., da je s kandidati, izvoljenimi v IV. razredu, nemogoča vsakoršna ukupnost, a isti konservativoi, katerih glasilo je ista „Triester Zeitung", dali so pri volitvi župana ■voje glasove jednemu istih kandidatov, izvoljenih v IV. razredu !!! Bog jo razumi tako politiko, ■lije ne moremo pri najboljši volji! In tako se je zgodilo tudi takrat, da je le naša slovenska okoličanska četorica držala krepko v roki — avstrijsko zastavo. in napredek je njega geslo in po tem bodo ved no tudi delovalo. Primerno poučno in zab avno berilo, slični razgovori in predavanja, razne društvene veselice in blagoglasno slovansko petje so sredstva, s katerimi bode budilo, oživljalo in utrjevalo narodnostni čut, zavednost in ponos, pre ganjalo nevednost in surovost ter skrbelo za pošteno zabavo in kratek čas. Ali, da da se vse to čim vspešneje doseže, potre buje društvo vsestranske pomoči. Oprimite se tedaj vi, vrli in narodni prebivalci vsega Brega v lepi slogi novega društva ter pokažite svojo rodoljubno9t in vnetost za dobro in lupo s tem, da v prav obilnem številu pristopito kot udje. Korist, ki jo bodete od tega imoli je v primori se stroški gotovo velika, kajti društveni doneski so tak o skromni, da jih gotovo lahko vsak zmore. Pristopnina je za posamezne domače člane (Boljunčane) 1 gld., društenina pa po 20 kr. na mesec. Vsi drugi priBtopivŠi zunajni udje plačajo pa le polovico teh zneskov. Člani z družino plačajo polovico več od posumičnih udov. Do sedaj šteje društvo že okoli 40 udov, kar je pa za tukaj&ne razmere gotovo še vse premalo I Združimo in ne vdajmo se tedaj, ampak stojmo zvesto in neustrašeno na braniku za narodnost, omiko in prosveto milega nam naroda. Na svidenje tedaj v nedeljo dne 16. t. m. pri občnem zboru. DOPISI. Iz Boljunca dne 11. julija [Izv. dop.] Z odlokom z dne 15. junija t. 1. št. 10.011/1^ potrdilo je visoko c. kr. namestništvo v Trstu pravila novoustanovljenega .Slovenskega bralnega in pevskega društva v Bo-ljunci" in s tem spolnila se je vroča želja mnogih po tem, res prepotrebnem društvu. Nujno potrebo takega društva mora vsakdo priznati, kajti v vsem Bregu, ki Šteje okoli 3000 prebivalcev ni bilo do sedaj ni jed-nega društva, katero bi bilo skrbulo za napredek, omiko in pošteno zabavo ljudstva. Ni se torej čuditi, ako se v tem, od bližnjih nam Tržačanov (seveda večinom Italijanov) tako rado obiskovanem kraji, sliši pogostoma vsakega rodoljuba žaleče italijansko petje (ali kaj bi rekel) in da se tudi, posebno naša mladina večkrat rada spakuje .nella favella del doloe si". Vnem tem in drugim »ličnim neprilikam, ki so na škodo in sramoto našemu ljudstvu, skušalo bode novo društvo po svojih močeh v okom priti, kajti pouk in zabava, omika Politični pregled. Notranje dežtle. Nj. Veličanstvo cesar došel je dne 12. t. m. s posebnim vlakom v Ischl. Na postaji sprejela je prejasnega svojega očeta nadvoj»udinja Marija Valerija. Nadvojvoda Fran Ferdinand d'Este prispel je na svojem po* potovanju okolu zemlje v Singapore v zapadni Indiji. Zagrebške »Nar. Novine" trde, da bode vsled poročil iz Rima vsekako imenovan nadbiskup Serajevski Stadler nadbiskupom zagrebškim. Na Stadlerjevo mesto imenovan bode baje frančiškan Jeronim Vladič. Dopolnilne volitve v deželni zbor tirolski vršile bo se dne 12. t. m. It-edentoveka stranka delovala je naravno na vse kriplje, da pridobi zmago svojim častnim kandidatom. Izvoljeuih je res vseh 5 novih poslancev, kateri — ne pridejo načeluo k zasedanju deželnega zbora v Inomostu. Tirolska vlada je torej tam, kjer ju bila pred razpisom dopolnilnih volitev. — Ta iredentarski vspeh nas živo spominja neke obširnejše volitve nekje bliže nas. Upravno sodišče na Dunaju odbilo je utok pražke mestne delegacije proti namestništvenemu odloku, kateri je zabranil uvedenje češčine kot službeni jezik občinski. M i u i s t e r s k i svet. Avstro-Ogrski izda v kratkem prepoved izvažanja krmo v inozemstvo z ozirom na nezadostno prvo košnjo in nezadostno zalogo krme za dumače potrebščiue. Vnanje države. Sestanek carjeviča z nemškim cesarjem bil je, kakor trdijo svedoki, jako prisrčen. Sklepa bo iz tega, da so razmere mej obema državama vedno najboljše. — Kancelar Caprivi se ni mogel radi bolezni udeležiti velicega obeda na čast carjoviču. Srbski naprednjaški poslanci sklenili so podpirati obtožbo ministerstva Avakumovič le v tem slučaji, ako obtoži skupščina tudi radikalna ministerstva Grujč in Pašič rušenja ustave. — Svobodnjaška „Srpska Zastava" bila je zaplenjenja, ker je trdila, da je obtožba ministerstva Ava-kunović delo — Milanovo. Ni čuda, da pri tako zmedenih nazorih ljudstvo ne vč komu verjeti. Iz Sofije poročajo, da začne pravda proti metropolitu Klementu dne 17. t. m. Držav no pravdništvo zahteva na temelju 55 turškega kazmiskega zakona obsodbo na — smrt l Metropolit obtožen jo, kakor znano, da je se svojim govorom na kne-žov rojstvoni dan hujskal ljudstvo k sovraštvu proti istemu ter k upori proti vladi. Izrazil da se je nečastno o kneževi osebi. Obtožbo podpira 10 prič. Metropolit izjavlja se nekrivim, trdeč, da ga priče ali niso razumele, ali pa mu hočejo škodovati iz zlobnosti. Razni francoski listi javljajo, da bode imenovan bivši policijski prefekt Lozč poslancem v Atenah, sedanji tamošnji poslanec Montholon pa da bode premeščen na Dunaj. — Ta vest pa ni nikakor zanesljiva. Angleška poslanska zbornica pričela jo razpravo važnega §. 9 zakona samostalne uprave Irske (Home rule) ter ga je tudi t 326, proti 293 glasovi sprejela. Ta §. določuje raprezentanco Irske v zedinjenem parlamentu. Do sedaj pošiljala je Irska 103 poslance v angleški parlament, odslej bode jih imela le 80. — Angleški krogi trde, da je to število popolnoma v razmerju s prebivalstvom, Irci to zanikujejo. Mnogo težav in dolgih razprav provzročila bode določba, vsled katere se irski poslanci nimajo vtikati v izključno angležke zadeve. Take zadeve treba bode natančno določiti, da so ogne bodočim prepirom, baš ta določitev pa je sila težka. Različne vesti. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda V Ljubljani vabi k VIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bode v Sežani dne 26. julija 1893. V*pored : I. Slovesna sv. maša ob 10. uri dopoludne v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nad-zorništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine odbornikov. (Po pravilih izstopijo naslednji udjo družbinega vodstva: i. Ivan Hribar, 2. Luka Sveteo, 3. dr. Ivan Tavčar, 4. Tomo Zupan. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodnistva (5 članov). Imenovanje. Nj. Veličanstvo cesar imenoval je prinea Friderika Leopolda pruskega polkovnikom lastuikom huzar-skega polka št. 2. NOV zdravniki Uprava zdravstvenega okrožja za občine Jelšane, Podgrad in Materija imenovala je zdravnikom za vse tri občine s sedežem v Podgradu g. drja. Josipa Še bes to, mladega in vrlega Čeha. Kakor doseda) hoče g. župan Tržaški postopati tudi v bodoče : tako nam je zatrdil v svojem zahvalnem govoru po njega zopetni izvolitvi županom. Ako blagoizvoli Njegovo Veličanstvo — rekel je — potrditi njega izvolitev, bode on v zvestobi do dosedanjih načel in pokoreč se zakonom, nadaljeval svojo uradovanje mirno in spravljivo, pri tem pa ostati neupogljiv branitelj mestne avtonomijo i n narodnosti Tržaške. Torej po dosedanjih načelih! Ali ta dosedanja načela je obsodila sama vlada s tem, da je razpustila mestni zbor. In če je tako, potem mora začudjono vprašati vsak pameten človek, kako je mogla za Pitterija glasovati tista konservativna stranka, ki se hočo pred svetom kazati kot viaščitnico vlade P Pitteri pravi, to je belo; vlada je rekla, da je črno; a ta konservativno-vladna stranka je v svoji nepreračunljivi modrosti odločila, da je res belo : dala je Pitteriju svoje glasove. Bog obvaruj našo vlado pred njenimi lastnimi branitelji! Gospod Pitteri hočo braniti narodnost Tržaško, ki je, seveda, italijanska. On pozna sedaj v Trstu samo jedno narodnost. Ali se mož no ppominja, da jo po svoji prvi izvolitvi županom uekjo v okolici sam go- voril — slovonski?! Kfidaj jo imel prav: takrat ali sedaj ? No, naj nam le verjame, da nas to njegovo preziranje čisto nič ne vznemirja: vajeni smo ga tako, kakor smo uverjeni, da pride čas, ko nat ne bodo mogli in morda tudi ne bodo smeli več prezirati. Dejanjike razmere so bile še vsikdar jačje nego volja ljudi. Shod delegatov na vsesokolskem shoda je obravnaval: 1. o reformi društvene oprave ; 2. o jednotnem vežbalniku ; 3. o ustanovitvi zaveze slovonskih sokolskih društev in 4. o stanju, razvoju in napredku obstoječih in o ustanovitvi novih sokolskih društev. Vsa poročila so bila jako obsežna in zanimiva. Brat Hribar je naglašal, da moramo ostati v kolikor mogoče tesni zvezi z brati Hrvati, naj se torej pripravlja (po mogočnosti) tudi zveza s hrvatkim Sokoli. Tudi v odločilnih krogih bode se končno moralo priznati, da so Slovani važen faktor v državi. Vsi predlogi in dodatni predlog Hribarjev so se vsprejeli. Potem bo je vršila volitov odseka, ki naj sestavi pravila za bodočo zvezo. Na vsesokolsko slavnost v Ljubljani odposlali so se iz Trsta nastopni telegrami: Živila zaveza vseh slovenskih sokolskih društev ! Naj bode nam trdnjava slovenskega naroda. — Ostala Sokoli. Presrečni misli ustanovitve zaveze vseh slovenskih sokolskih društev, kot jasnemu pojavu napredka slovenskega naroda nazdravlja — Klub biciklistov Tržaškega Sokola. Odbor političnega društva „Edinost*, abrau v seji, kliče združenim slovenskim Sokolom: Krepko Sokolstvo naj vedno uspeva v probujo naše domovine I — Predsednik M a n d i Ć. Osnovateljem južno-slovanskih sokolskih zvez Slava 1 Združeno Sokolstvo pro-bujaj narod od kraja do kraja, paralizuj, uničuj tujčeve nakane! — U rod ni k „Slovanskega Sveta". Nanos, pod katerim živijo narodno čuteča srca, gleda ponosno na steber narodnega življenja, na čile Sokole, oči je odprl stari seljak in kopač, zato se tudi on pridružuje vašemu veselju kličoč: Živio Sokol! — A. Maganja, I. P r e m r u r Matija Premru, Fr. Žitko. Iz dna Brcati kličemo: živio Sokol in čuvaj nas I — Jajčičeva posadka, S v. I v u n pri Trstu. — Majka slava te rodila — Vrl Slovan bil oče tvoj. — Letaj, razprostiraj krila — Brani dom in narod svoj ! — Bralno društvo« Sklep iolskega leta na slovenski šoli pri sv. Jakobu. Udeležilo se nas je mnogo izpita na slovenski šoli. Prejšnji dan so imeli zahvalno mašo, a v četrtek so pričeli izpiti ob 8. uri in so trajali do 1 po-pol. Predsedoval je letos naše raožke podružnice načelnik, gospod profesor Mata M a n d i č. Sledili smo izpraševanje od prvega do četrtega razreda. Kdor pozua našo od tujstva okužeuo mladino, ki tako pokvarjeno materinščino prinoso suboj v I. razr., mora se zelo radovati na lepem vspehu, kojega so dosegli naši učitelji in učiteljice. Jasni, neustrašeni odgovori že v nižjih, a posebno v višjih razredih nam kažejo očito, da otroci razumo svoje učitelje, da kar so se naučili, jim je prešlo v kri. — To nam dokazujejo tudi pismeni izdelki iz računstva in spisja. Jas se spominjam prve preskudnje 1. 1888 sedanjih petolotuikov v I. razredu. Ni jih poznati več. Govore vam pravilno in blagoglasno, da se moramo radovati. Prav je imel g. predsednik, ko je tem učencem opomnil, da bo bili oni prvi, da so bili kvas prve slovent-ke šole v TrBtu. Da ae morajo tega vedno spominjati. Zadovoljstvom spominjal jih je, kaj so bili pred petimi leti in koliko so zdaj že napredovali, poHebno pa v ulovenskeuo jeziku. — Kako hw je učenec Dobrila lepo zahvalil v imenu učencev in učenk celega zavoda : Naprej slavni družbi sv. Cirila in Motoda, potem vsem prijateljem zapušče- nih slovenskih otrok ter obljubil, da ostane on in vsi njega tovariši vedno zvesti Bugu, domovini in cesarju. Slavno vodstvo je poslalo darila, katera je goBp. predsednik razdelil najprid-nejšim. K sklepu je naša dolžnost, da se tu očitno zahvalimo našemu gospodu voditelju, pod katerem se je šola tako krasno razvila in pa našim učiteljem in učiteljicam, kateri se res požrtovalno darujejo v korist našo miadine. Bog vas živi in plati ! Metodov. Pregled slovensko iolo pri Sv. Jakobu obiskujočih otrok. V prva dva razreda je bilo upisanih 64 deč. in 40 dekl., redovanih 49 in 31, napredovalo je 41 in 21; drugi razred: upisanih 54 io 27, redovanih 46 in 24, napredovalo je 29 in 19; tretji razred: upisanih 42 in 26, redovanih 37 in 22, napredovalo je 26 in 14; četrti razred: upisanih 44 in 21, redovanih 39 in 19, napredovalo je 29 in 13. Razstava ženskih ročnih del na slovenski šoli pri SV. Jakobu. — Prihajali in odhajali no naši rodoljubi, posebno gospč in gospic« tržaške, ter zanimanjem ogledavali veliko zbirko raznih ročnih naših mladih deklic. Prvi razred je razstavil : vajenice, podbradko in jopice. Pohvaliti moramo posebno učenke Vrtovec, A. Goltes, J. Kre-ševič, M. Tomažič, A. Brežič, I. Kapelj in I. Mavrin Št. Drugi razred je razložil: nogavice, čipke, namizne prte, podbradke, volnene rute, kačk ane blazinice. Omeniti je in pohvaliti učenke: Debenjak K., Lazar R., Suban J.r Šnebel A., .Dobrila Fr., Gorup I. in Švagelj E. Tretji razred je izdelal: zaznamenice, spodnja krila in ženske Brajce, kačkane volnene rute, čipke in namizno prte. Prav pridne Jso bile: Švagelj R., Seme M., Karlovič Iz. in Vidmar M. Četrti razred se je posebno odlikoval z blazinami, spodnjimi krili, ženskimi in moškimi srajcami. — Videle smo razne kačkane izdelke, namizne prte, posteljna pogrinjaln, Pohvaliti moramo učenke : Samec M., Vouk J., Jež A., Zega T., Hr-vatin A. Gorjup K., Cink Al., Žvokelj A., Gorjauo J. in Kolman Josipins. Sklepno moram omeniti in z radostjo priznali, da so nekatera dela, posebno čipkani namizni prti, srajce in nekaj kačkanih pletenk prav fino in natančno in lepo izdelaue. — Pred vsem' pravično je, da bo tu spominjam naših vrlih učiteljic gospodičin Delkin in Ruichmann, ker sti imeli pri tem res veliko potrpnosti. Letošnja razstava bila jo zanimiva in poučljtva. Anica. Prvo SV. obhajilo sprejela je rojanska mladež dne 8. t. m. v rojanski župniški cerkvi. Pripravil je mladino k temu sv. zakramentu vrli gosp. kaplan Škrbec. Iz Lonjera se nam piše: Do sedaj Vam še nismo nič poročali, kako so se pri nas vršile volitve. Padli amo sicer v II. okraju, ali v naši vasi priborili smo si dve tretjini glasov vzlic trudu naših cikorijašuv iu naši gu capoville. Cikorijaški uiliu jel se je rušiti pri nas in dela velike preglavice dotičnemu mlinarju. Kolesa so odpovedala službo, ki so jo toli točno opravljala do sedaj. _ Naši poznani izdajice so sicer silno rajali, in noreli na dan volitve, veseleč se pljuč in makaronov, ali od tedaj povesile so se jiui glave. Oan bi bil pa vender že, da bi se storil konec pohujševalnemu početju, osobito krivičnemu sestavljanju volilnih list. Saj vender živimo v ustavni Avstriji in bi morali imofi tudi mi iste ustavne pravice, kakor po druzih deželah. Zakaj se ravno nam vežejo r«j k o na križem ? Ako živimo v moderni državi, zakaj so nam no dozvoli, dubiai tudi mi svobodno volili svobodne župane? Zakaj ravno tržaška okolica ne uživa ustavnih dobrot? V obljubah so naši nasprotniki, kakor znano, zelo bogati, osobito pa ob volitvah. In takim obljubam gredo nezavedni ljudje na lim. N. pr. Lonjer dobi — ako hočemo verjeti cikorijašem — poleg druzih malenkosti pot skozi bošket, od žandarmerij-ake postaje do cikorijaškega mlina, katera je proračunjena na 80.000 gld. Sv. Alojzij dobi neko cesto od ulice Rossetti naprej, proračunjeno na kakih 30.000 gld. Katinara dobi pot od brambovske vojašnice skozi Rocol v Katinaro, katera cesta je tudi proračunjena na 35.000 gld. Zgornji Rocol dobodo suhi vodnjak, in se je to delo imelo pričeti 14 dni po volitvah — itd. itd. Ali niso vse to lepe obljube? A bojimo se, da jih burja odnese, kakor je mi-nolo zimo odnesla se zvonika v Katinari križ in strelovod. Mesto teh viso pa na božjem hramu neka višala — kdor ne verjame, pa pridi sam pogledat in se prepričat ! A žalostno, žalostno zares, da nezavedni ljudje tako radi verjemo obljubam, glede katerih jo jasno na prvi pogled, da ostanejo večno le — obljube. Prav imato, gospod urednik, da je nevednost najhujši naš nasprotnik. V Dekanih vršile so se te dni občinske volitve. O teh pišo se nam od tam : Volitve v III. rairedu dne 3. t. m. se je udeležilo 211 volilcev in je trajala vso noč do 4. ure zjutraj. Volilci so vstrajali vso noč, tudi oni iz najodaljenejo vasi — iz Zazida. Zmagala je soglasno stranka dosedanjega nadžupana, ker se nasprotna stranka ni udeležila volitve videč, da ne more nič opraviti. Pojavila se je bila sicer tudi neka tretja stranka, nastala v Črnem-kalu, a zginila je takoj, ker ni nafila ugodnih tal. Dne 4. in 5. t. m. sta volila II. in I. razred. Tudi teh se ni udeležila dosedanjemu nadžupanu nasprotna stranka. Omenjati treba, da so bile to prve živahne volitve v Dekanih, kajti do sedaj niso prišli še nikoli volilci iz vseh podob-čin. Vprašati treba: kdo je vzbudil volilce? Odgovor je le ta : Moža delo hvali — in zato so se volilci zavzeli za dosedanjega nadžupana. Ženski podružnici sv. Cirila in Metoda darovali bo : g. I. Kozak 6 kron, g.a Vek. Valenčič 2 kroni, g.a M. Klemene 4 krone, g.a Ljud. Valenčič 2 kron*, g.a Mac&k 4 krone, Staročeh 2 kroni in Milka 2 kroni 68 Btotejk. S tem je dopolnjen stotak za pokroviteljnino. V namen, da postane pevsko društvo .Adrija" v Barkovljah pokrovitelj podruž-uice družbo sv. Cirila in Metoda na Greti, zložili so Barkovljanski planinci 9. t. m 50 m. pod zemljo 1 krono in 3 stotejke. — G. I. P. v Barkovljah je daroval dne 14. t. m. 100 samih stotink. ledino le „stotejka!" Pod tem naslovom se nam piše: Glede poimenovanja novega drobiža sem vse na drobno sitice presojal, ter Bpoznul, da je edinstveno stotojka prava poimenovalka. Obrazilo je čisto slovensko kakor: sviloprojka, či bejka itd. Kaj pa stotinka? Ta bi provzro čila bezpotrebno zmešnjavo v šoli ozir. v šol. nalogah. Stotinka že suščestvuje (ek-zistira) v našem slovstvu kot drobec 7, '/i.u Vioo itd. Ako jo vzamemo šo za po-imenovalko drobižu, opravljala bi dvojni poael. Da ni stotinka umestna poimenovalka, da se jasno i podrobno dokazati. Nadejam se, da mi to opazko oprostite; saj le dobro in pravo želim. Žaloigra na ulici. Na trgu della Legna prigodil se je sinoči ob 10J/«, uri grozen, krvav čin: neki trgovski agent iuionom Jurii Kritikos ustrelil jo nadlajtenanta Leopolda Ledenika, rodom Ptujčana; seveda — i z 1 j u b o s u m n o s t i. Žu na akve-dotu sprla stase nasprotnika, od koder sta odšla na trg della Legna. Tu sta se spri-jela zeres, nadlajtonant je potegnil sabljo, Kritikos pa revolver. Nadla jtonnnta Ledenika so prenesli na zdravniško postajo, kjer je umrl v malo sekundah. Tudi ra- i njeni Kritikos se je zaletel v veže neke hiše na lesnem trgu, kjer so ga pa kmalu zalotili redarji ter odveli na zdravniško postajo. Mrtvo truplo Ledenikovo so prepeljali v vojaško bolnico, ranjenega Kritikosa pa — v zapore. Na trgu sv. Ivana pred zdravniško postajo se je bila zbrala ogromna množica ljudij. čuden slučaj dogodil se je včeraj predpoludne v stanovanju neke slovenske družine v Trstu — slučaj, ki je vsled Božje providnosti ostal brez posledic. Kakor po navadi vsaki dan, tako je namreč tudi včeraj mati svojega najmlajšega otroka položila v kuhinji na tla. Stara hišna po-strežnica pride in vzdigne otroka raz tla ter odide še z obema drugim* iz kuhinje v postransko sobo. Komaj pa je stopila čez prag iste, odtrgal se je omet raz kuhinjski strop in padel uprav na dotično mesto, kjer je otrok ležal. Da bo je to zgodilo le jedno minuto popred — otroka bi bil ubil omet, kajti bil je 2 cent. debel. Samomor. Jedini sin prvega podžupana tržaškega, dra. Mojzesa Luzzatto, ustrelil se je prodvoeranjim na Dunaji, kjer je študiral medicino na tamošnjem vseučilišči. Poročilo o V. Javni seji občinskega sveta tržaiksga, kakor tudi druge zanimivosti priobčujemo v denašnjem „Novičarju". Dva goldinarja in petinsedemdeset novč. stane posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnega tamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštnem povzetji G. Piccoli, Lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo. Narodno-gospodarske zadeve. Kje in kako je naznaniti Skođo učinjeno po kadi uri. Ker je mnogo posestnikov, katoriui je toča te dneve provzročila gotovo veliko škode, ki pa ne vedo prav, kako in kje bo naznanja škoda, učinjena po toči, da se potem odpišejo davki, zato jim hočemo dotične določbe tukaj podati. 1. Škoda, katero je naredila toča, voda ali ogenj, se mora v teku enega tedna pri okrajnem glavarstvu naznaniti. 2. Vsak posestnik lahko to sam naznani, ali pa prosi župana, da to prijavi okrajnemu glavarstvu. 3 Ako je škoda radela več posestnikov v eni občini, tedaj prosijo pri županstvu, da naredi zapisnik vseh poškodovancev. 4. Vsak posestnik skrbi sam za to, da se vpiše v dotični zapisnik in župana ne zadene nobena krivda, ako se posestniku, ki ni naznanil svoje škodo županstvu, pozneje davki ne odpišejo. 5. Kadar se naznanja škoda, pridjati jo tudi zapisnik vseh, ki so bili poškodovani ali pa se vsaj v 2 dneh dopošlje, 6. Vsak, ki jo bil poškodovan, je lahko prisoten pri dotični kouiiaiji, katera vae ugovore takoj razsodi. 7. Radi pozeba, suše in strupene rose se davki le izjemoma odpišejo in razsodi o tem finančno ministerstvo. Škoda se ceni le takrat, ako je zadelo večji del občine in ako znaša čisti dohodek poškodovanih parcel več nego 1/a čistega dohodka celega posestva ali pa če živi dotični posestnik lo od svojega posestva ter nima nikakih drugih dohodkov in je vsled škode prišel v stisko in revo. Vse take vloge so koleka proste. „SI. Km.« intencijam in mislim pokojnog* mi očeta, z druge strani pa, da hudo tudi zadostovalo duhu sedanje modem • glasbe. Kakor je znano, bil je pokojnik samouk v glasbi, pa je svojo p >pevke dal napisati drugim, ki pa večjim delom niso popolnoma umoli pravega duha njegov« popevke. Jaz, ki seru nlušsl očeta satnoga popovati njegove pesmi, čutim se pozvanim in tudi obvezanim, podati narodu svojemu te popevke v istem duhu, v kojem jih je autor zares zamislil. Ako torej slovenski narod želi imeti glasbena dela Miroslava Vilharja v novem, po meni urejenem izdanju, naj me blngoizvoli podpirali pri tem podjetju, kajti brez njegove podpore ne bi nikakor nmgel izvršiti svoj« rodoljubne, pa tudi Binov*k<: dolžnosti. Knjiga bode »tala 2 gld., a moro se tiskati samo tedaj, ako so oglasi dovoljno število pred plač n i -k o v. Obračam se torej na rodoljube in prijatelj« nepozabljivoga pokojnika, zlasti pa na vsa rodoljrhna društva, osobito pa pevska, da mi pomorejo izvršiti to delo, Naročnina naj se; mi pošlje najkasneje do 15. avgusta. Ako so dotlej ne bi oglasilo toliko naročnikov, da bi bili tiskovni troški pokriti, povrnila bo bode vsakemu doposlana naročnina. Slavna uredništva vseh slovenskih novin prosm najuljudneje, da ta poziv izvole ponatisniti. V Zagrebu, dne 10. julija 1893. F. S. Vilhar. jedilnih stvari po j n k o n i z k i c c n I. Prodaja Jožef Černe Piazza della Ciserma it. I (uhod Via Ghega). Cl. Oznanilo. Podpinstiec naznanja s tem, da ima izgotovljenn: jedno uro. primerno za cerkev, in dve liri, primerni za kako podružnico. Kdor bi jedno ali drugo potreboval, obrne naj se do meno s spodaj naznanjenim naslovom. Rad sprejemam tudi popravila, ki spadajo v mojo Btroko. '3—1 Matija Lenard, izdelovatelj cerkvenih ur v CERKNICI pri Rakeku na Kranjskem. Jak. Klemene TRST Vin S. Anton i o št. 1. priporoča 30 veliko zalogo manufakturnog« blaga uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženske in možke; okrasnike, trake, čipke, podstave za ženske in možke obl«ke, židane rute, končeiiiim in plateuino, nogo-vice za žensko in možke; maje in konca in volno za ženske in možke, srajce za žonsk« in možk«, ovratnike, zapestnice in znvratnike, srajce za turiste iu bi* cikliste, narok vice zu ženske iz švedskega konca in zidane, kakor tudi blajgO nalašč za zastave iu traki v narodnih barvali garantirane kakovosti — vse po jako nizki o«ni. POZIV. Popevke pokojnega mojega očeta Miroslava Vilharja se že davno ne morejo nikjer več dobiti. Mialim, da je zbirka, kojo jaz po njem posedujem, sploh jedini popolnoma ohranjeni eksemplar. Kolike vrednosti so te pop«vke, najboljši je dokaz to, da so malone vse postale svojina slovenskega in hrvatskega naroda, da so nekoje (n. pr. „Po jezeru*, ,Mila lunica") svetovnoznane. Da so te popevko ne pozabijo in da se v grlu naro ovom preveč ne razidejo od svoje prvotnosti, odločil som prirediti novo izdanje in taku ga urediti, da bode z jedne strani popolnoma odgovarjalo Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE* iz Antverpena direktno v New Jork & Philadelfijo koneesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 50—09 „Red Star Linie" na Dunaju, IV WeyringorgasBo 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt-Bureau & commercieler Correspon-dent der k. k. Oostorr. Staatsbahnen in Innsbruck. Proda se takoj pod prav ugodnimi pogoji zaradi druzega podjetja trgovina z mešanim blagom prav lepem kraju Dolenj-z velikim prometom v v ske bližini železnice. K temu potrebno, je 3000—6000 gld. — Več o tem poizve »e pri A. Kalift-u v Ljubljani. 3—1 Nič več kašlja! IlalzamNk 1 potornlNkl prah ozdravi vsak kaželj, plućni in bronhijnlni katar, Dobiva se v odlikovani lukarni. 5(5—10i PRAXMARER „Ai due Mori" Trst veliki trg 1'ostne po.siljatve izvršujejo se heutogomn. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI 104-103 TRST 12-12 Corso, Piazza del In Legna 5f., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zulogu oljnatih burv, lastni izdelok. Lnk za kočije, z AngloAkoga, iz Francijo Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vruloev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. ni vi i v . Škropilnice in žvepljalke za trte f bluZDa Kr™rja __ inžinlrja Živica, 2 f MLATILNICE IN ČISTILNICE ŽITA, | mlini in stiskalnice za vino, i? & sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste & in pipe, motori (ali Stroji za gonitev drugih strojev) na par ® & in s petrolejem, kakor tudi vse potrebno za stroje & V - —- ..............& ae dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Zalogu Dunajske tovarne pohištva IGNAC KRON & GOMP. Y TRSTU Via Canal grande, vogal ulice S. Nicolč priporoča 13 — 2 svojo velikansko zalogo pohištva najsolidnejše kakovosti v najmodernejših modelih po tovarniški ceni. Piameno jamčenje! Velika zaloga pohištva iz železa vsakovrstne kakovosti zrairaj popolnoma vrejena.*^Jg Da zamore p. 11. občinstvo tudi zunaj Trsta zbrati si solidno pohištvo v raznovrstnem stilu, razpošiljam moj novi cenik na zahtevo v katerikoli kraj gratis in franko. Žele znato vino "IBi pripravlja G. Pi eoli, lekar v Lj bljani. V temu vinu je raztopljeno ž o 1 o z o takč, da je more probavljati tudi naj-slabej&i želodec, radi česar je rabi jo z naj-bolj Sini v s ]> eho m osobe z nezadostno krvjo, kakor tudi take, ki ho oslabele vsled bolessni. No more bo za-torej zadostno pri-poročati materam, katerim je mnogo do zilravja svoje (loee. Bledi, mrSavi otroci, in sploh taki, kateri i/gledajo bo-leiino, so vsled nezadostne svojo krvi vedno bolj podvrženi otroškim boleznim ter tudi lugljo na istih poginejo ali pa jili zmorejo mnogo tožav-nojše nego zdravi in krepki. Vsled rabo tegu vina okrepi žclodec ; množi se tek, probavljanje je lahko, množi so v nufio hrano tolikanj potrebna kri ter vdobi so sveža barva, koja znači zdrave — Cena steklenici for, 1. — Večje steklenice f. 1.B0. Zunanje naročbe izvršuje se točno proti postnem povzetju. 12—2 & ' (Živio In družb.) I V TRSTU — Via Zonta B - v TRSTU. $ - Ai LAVIJA" VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI zavaruj e človeško življenje po vseli kombinacij ah mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke ^Slavlje" imajo brez poaebne^a priplačla pravico đo dividende, katera jo doslej iznaSalu po lO"/, 20" , njedno leto oelo 48°/0. Za škode izplačala jo doslej „Slavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih moro so moriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristilo in potrebno jo zavarovanjo življenja, dokazujejo naslodnje primere : j , Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala so le dno 6. inala, 18H4. Do svoje smrt dne 15. februvarja 188,pi splačala Jo 32 pld. 54 kr. zavarovalnine; banka -Slavila" pa (o izplačala njenim dedičem 1000 gold. • 2. Dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval so jo dne HO. januvarift 187,r>. Do svoje smrti dne 11. februvarja 1W)1 uplačal jo 1362 t?ld. 52 kr. ; banki „Slavlja" pa je rodbini njegovt'j izplačala 9000 gld. 3. Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v LJubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svojn smrti dne 8. f.bruvnrja 18H5 uplačnl je 130,■ I Kld. 92 kr.: banka „Slavlja" pa jo izplačala Ujegovej rodbini MOOO gld. 4. Miha Serdič, uradnik v Tntu, zavaroval se jo dne 30. novembra 1878. Dasi Je do svoje smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 1« kr. prejeli »o dediči njegovi o sušenje sadja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in nulninstva, stiskalnice za seno, slamo itd. na roko, stroj I za trebljenje koruze, za čiščenje žita. Najnovejše avtomatitične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice. Izdelujejejo jedino le tovarnarji : P H. M AY F A R T 8r C.° tovarna za gospodarske in vinarske stroje I) U N A J, II., Taborstrasse št. 76. Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopnike. Opominja se vsakdo, da pazi na ponarejanja. „Društveno krčmo" v Rojanu 3 3 odda se pod ugodnimi pogoji. Zahteva se znanje slovenskega ii' italijanskega jezika, spretnost in zvrni enost v krčmarskih poslovih in kavcija 200 gld. Z službo je združena stalim mesečna plača po dogovoru in prosto stanovanje. Doku-mentovane proAnje do 1. avgusta na zadružno predstojnistvo. Natančnejši pogoji v zadružni pisarni vsak četrtek od 6—7. ure zvečer. V Rojanu, dne 1. julija 1893. _ PREDSTOJNIŠTVO, Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente št. 15. (poleg .»!...k..v C iozza najiiHt't'dnijn JegH v Trstu.) Prostori .o odprti in preskrbljeni s cvežiml jedili do 2 ur popolunoči. Izvrntnn namizna in dn-sertna vina, izborna kuhinja, Drohrcrjevo pivo po nizkih cennh. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljno.j naklonjenosti slav-nege občinstva. ponižni 104=89 P. tavero. Kotranove sladčice katere izdeluje lekamičnr PRENDINI v Trstu Telefon St. 334. tO—52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel nam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstne sladčice podobne onim, ki doli aj A jo iz inozomstva To sladčice imajo isto moč kakor kdtrn-nova vodu in glavice (Kapsule), lažjo so, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkoj ceni. Da se ogno poiiurcjanju na onej plati vdobljeno im« izdelovaholja Prendiiiija in na drugej besedo Catvame. V T r s t u so prodajojo v lokarnioi Prendini " škatljioab po 40 kr.t prodajajo so tudi v vseh večjih lekarnah v družili doŽolab, Tinct. capsici compos. (PA1N-EX PEL L E It) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Praxraarer v Trstu, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoče drgajanje, dobiva so po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pri kupovanju troba biti previdnim in je vsprejeti K-tako steklonice kot pristne, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošiljal niča: Richter's Apotheke z. Goldensn Ldvven, Prag. 43 -1 6 Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27 trgovino z manifakturnim b! igom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi zidane in volnene robce «8-8 M. Milič. Kwizdinn restitucijska tekočina piulua voda /.a krnijo Cena steklenici avstr. vel.j. gld. 1.40. llabi ho 30 let v dvornih hlevih, v večjih vojaških in zasebnih hlevih kot. krep-čilo pred težkim delom in po težkih delih, proti poditvain, izvinjenjein, otrp-uelosti kit itd. tur dajo konjem posohno moč za brzo tekanje. Dobiva so v drogerijah lokaruiih in Avstro- Ogr. G L A V NA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda o. in kr. avstrijski in Ur. runiunsUi dvorni zuložnlk, okrožni lekur v Korne»buryu jni Ounttju* Paziti je na zgornjo varstveno znamko in za-htoviiti jo izreuno: Kwizdiito fa~7 restitucijsko tekočino. Lautnik pol. društvo .Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ. Tisk urna Dolenr v Trstu .