Poit Bina plačama v gotovini Ule Postcehiihr bar bezahlt Slovenski dom ?rm -12.- Leto X. — Štev. 7 | | TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠAN JA ) [ Sobota, 17. februarja IQ45~“j Im Zeichen der roten Amnestie; der Mord an rinem gefangenem nnd verwnndel tudi Izdelovala orožje, kadar bi bilo potrebne. Zahodni zaveznici bi najrajši odrinili le tolikSno posojilo, da bi ga Sovjeti vrnili v nekaj letih In bi njima samimn na svetovnem tTgu to no Škodilo. Za zdaj' Je torej S« vse nejasno. Tndl glede plačilne dobe se niso Se zedinili. Sovjeti hočo’o poravnati dolg v obrokih v« deseto ali dvajseto leto, Anglija pa hočo priti do obrokov vsako tretjo ali kvečjemu vsako peto leto, medtem ko Amorlka glede toga So sploh ni postavilo svojih zahtev. Zaveznici dobro vesta Po IzkuSnjah, da v dolgih dobah prldo med zavezniki čea^o do popolnih sprememb. Seveda tudi vesta, da Kot kristjani ln ljudje, ki smo kljub vsem grozotam, katere sino doživeli. In kljub zmotapi, ki so zmešale glave naših modrecev, ostali fie ljudje a toliko člove-čanstva In žejtf po resnici, pravici in lepoti, da bomo z zavihanimi rokami gradili na ruficvlnah nov svet; kot ljudje, ki fie verjamemo v dobro In zametujemo zlo; M le razlikujemo božje delo od satanovega, obsojamo In odklanjamo modrost, ki pravi, da je v žlvljenjn vso prav. Vsi, ki so kakor kol! občutili < nesrečo danaSnjlh dni; ki so s krvavečim srcem spremljali nezasluženo nesrečo nafiega naroda, katero so v velik! meri zakrivili tndl taki, ki pravijo, da Je v življenju vse prav, ne morejo ln nočejo razumeti take cinične modrosti ljudi, ki hočejo morda biti pri VBem tem fie kristjani In Slovcnel Sl. 1. Tl modrijani se tndl motijo, če mislijo, da Jim bo odpuCčeno In pozabljeno zaradi nekega gesla, s katerim kljub svojemu krivoverstvu velikodušno opletajo kakor z ničvrednim drobižem, ko govoaet »OCE, ODPUSTI I< Zanjo, ki so gledali Umiranje narod« tako, kakor pravi psalmist: »da ae nihče ni zganil ▼ svojem srcu« veljata besedi: »OCE, UDARI!« Udar! po takih krivoverskih prerokih la njihovih zagovornikih zaradi ljudi, ki so se ■ vero Vate In vase odpravili na ta včllki križev pot v upanju, da bodo v Tvoji zarji dočakali vč-llkl dan In se od tebe potrjeni podali ▼ novo življenje! včasih nastaja položaj, v katerem Jo dolžnik močnejši od upnika. Zgovoron dokaz za to nam je prav caristična Rusija, ki Je Imela poseben odnos do Franoije. Pod pretvezo da moro projSnjo dolgove plačevati le, če dovoli nova posojila, jo znala petrograjaka vlada izsiliti vedno večjo vsote. Co bodo Zdaj Združeno države popustile tudi glede obrokov, potem bodo to storila zlasti lz vojaSko političnih vzrokov. Brez dvoma jo za Amoriko življenjsko važno, da sl znova pridobi politično In gospodarsko oblast v vzhodni Aziji. Zato pa bi tudi bila gotovo pripravljena dati marstkako hudo žrtev, če bi el tako mogla zagotoviti sov. jotsko pomoč pri reševanju važnih azijskih vpraSanj. Ameriški trgovski svet se dobro zaveda, kako rosno v Wnshingtonn sodijo o vojskovanju v vzhodni Aziji in v jugozahodnem Tihem morju ter kako dragottena bi ondi bilo pomoč Sovjetov, (Adria Ztg) TEDEN PO SVETU Nova Jugoslovanska begunska vlada, sestav. ljena po Titovih željah, je Imela v Londona pod predsedstvom kralja Petra sojo, na katori so sklenili, da mora vlada takoj odpotovati v Boograd, to je dati se na razpolago Titu, tor tam uveljaviti sklep o imenovanju reg on tek ega sveta, t drugo besedo, izvesti odstavitev kralja. Pogajanja med zakonito grKko vlado la med zastopniki grških komunističnih razbojnikov so se končala s sporazumom. Gr. fika vi a. la je obljubila Izvesti letos glasovanje o tom, ali bo ostala Grčija kraljevina, ln pripraviti volitve. GrSkl komunisti pa’ niso v vladi dobili nobenega zastopstva. Sovjetsko vrhovno poveljstva ln sovjetska vlada sla angleškim in ameriškim časnikarjem prepovedala prihod na Balkan, kolikor ga je pod boljševt&ko in Titovo zasedbo AmeriSkl listi pravijo, da se * Sovjeti tujih časnikarjev boje, ker lava-Jajo na Balkanu politiko, katere značaj ln cilje hočejo Angliji in Ameriki prikriti. Na zborovanja anglečke liberalne stranke je njen voditelj in letalski minister Sinclair Izjavil, da jo nova svetovna vojna neizbežna, če bi se Amerika, Anglija ln Sovjotlja razSle. Dokler sl to države zaupajo ln sodelujejo., ni. moina nobena velika vojna; če si pa n«, je nova svotovna vojna gotova. Nič no sme Angležev motiti, da bi MU slopi za to poglavitno resnico. Dve veliki Italijanski vojni ladji sta bili potopljen! v zadnjih bojih pri Filipinih. Ladji sta po premirju z Italijo pripadali nekemu oddelku ameriškega tihomorskega brodovja. »V vztrajanju Je rešitev Nemčije ln zagotovilo Za znmgo. Imamo vse, kar nam dajo moč, da izvojujemo odločitev v svojo korist,« piše namestnik nemškega vrhovnega tiskovnega vodje Siinderman. V Pariza so prijeli advokata Desbonsa, ki jo svoj čas zagovarjal morilce jngoelo-vaaekoga kralja Aleksandro. LJUBEZEN MED ZAVEZNIKI Voditelji zavezniške vojne politiko Boo-sovolt, Stalin ln Churchill se povprečno Sokrat na leto snidejo zato, da svetu znova in znova oznanijo popolno slogo, ki da vlada med tremi tekmujočimi zavezniškimi silami, med Anglijo, Ameriko in Sovjeti, ter poudarijo prisrčnost, ki da navdihuje vse od-nušaje med njimi. Skratka, po njihovem uradnem dokazovanju naj bi Mit njihovi ■ narodi ne le pripravljeni, da drug za dragega in za medsebojno slogo nmro, temveč oelo veseli, da jim je kaj takega možno. Zlasti naj bi to veljalo glede razmerja med Angleži in Sovjeti. Kako pa o tej prisrčnosti, sploftni slogi ln sodelovanju med »zavezniki« sodi angl e. Sko ljudstvo ln njegov današnji najodličnejši zastopnik, angloškl vojak, priča naslednja zgodbica: V šlezljskem mestu n log on je Mio vse do zadnjega veliko taborišče za njote angleško vojake. Ko se jo sovjetska ofenziva približala Glogau, je nemSko poveljstvo sklenilo, da bo 'fenifleSke ujetnike pustilo V taborišču, naj Jih prevzame ln poslej zanjo skrbi rdeča vojsko, njihova zaveznica. Ta bo zatrdno vesela, da jih je lahko osvobodila nemškega jarma, Angloži pa zadovoljni, da pridejo pod oblast velikega slovanskega zaveznika ... A glojl Ujeti araglcfikl vojaki so bili nnd tem sklepom vso prej kakor veseli. Ko so jim ga sporočili, so začeli obupno rotiti nemSko poveljstvo, nsj jih ne Izroči v sov. jetske, to je zavezniško roko. Obljubili »o ■ moSko besedo, da ne bodo na poti v notranjost Nemčije skušali pobegniti ali do. lati tožav. Se več! Trideset angleških častnikov in velik del vojakov se jo celo ponudil, da vzame od Nemcev orožje ter so bo odsloi z njimi vred boril proti boljSevikom. Vse to samo zaradi sloge in pirisTčnoaS, ki vlada mei feovjeti in med zahodnimi za. vezniki. * • • • NAJNOVEJŠA MOLITEV Ljubljanski meščanski ln kapitalistični OFar, bolj ali manj zlati sredinec, »nasproti nlk sodelovanja z okupatorjem«, in OR-ovee moli od začetka sovjetske, to je »osvobodilne« ofonzive, vsaj trikrat na dan naslednjo molitev! »O Bog, daj da bi Nemel vzdržali la da bi k nam nikoli ne pr IS el boljSevlk, ki smo sl ga tri leta tako želeli ln ga klicali, delali zanj ln ga slovansko ljubili, doktor smo vedeli, da je vsaj tisoč kilometrov daleč od naših meja — amen!« • • • NI VSE ZLATO... NajnovejSi »vrhova! poveljnik Narodno o«vo-bodilnc vojske in Partizanskih odredov Slovet nije«, prav za pray vršilec dolžnosti, »ftpancc« Dušan Kveder je svoji bežeči vojski dal nastop, ni razglaa, v katerem ji postavlja naslednjo poglavitne naloge, ki jih bo treba Se izpolniti; 1. čimprcjSnja popolna mobilizacija; 2. pritegnitev »vseh zavednih sinov naiega naroda«, ki še vedno služijo »okupatorju«, la sicer pnitegnitev z vsemi sredstvi, celo 8 amnestijo; 4. akrb, da ne NOV čimprej razvije v pravo redno vojsko; 4. modernizacija te »vojske«. Čemu je to potrebno, fce vendar OF že leto dni razglaša doma in v svetu, da' je popolna mobilizacija že prav cd začetka vzglcdno izvedena; da »o »vsa zavedni stnovi našega naroda« že od prvega dne v OF, »okupatorja« se drži lo kakih deset »izdajalcev«; da železniškega in drugega prometa po zaslugi OF pri nas že tri leta sploh ni; da je NOV že od njega dni prava in regularna in najmodernejša, najpoputnr. nejša, najCnidovitcjša, najbolj uspešna in nenad-kriljiva vojska na svetu, ne pa kaka capinska in roparska bratovščina. Co novi gluvni poveljnik rdečih tolovajev vse te zahteve označuje za bodoče nujne naloge, potem dozdaj navzlic vsemu vpitju in pisanju Osvobodilna fronta ni doslej v treh letih in pol izpolnila niti ene. Torej ni • v OF vae tnko alato, kakor se sveti v njenih listih, letakih in agitaciji? Ali je v življenju res vse prav? (Premišljevanje za post) Kljub trpljenju vsega človeštva In kljub neznanskemu trpljeitln našega preizkušenega naroda; kljnb tegobam neStetlh naSlh ljudi, ki a bolečino — morda Jih nikdar ve* ▼ življenju ne bo zapustila — vdano prenašajo današnje dni v upanju na boljše, bolj človeške čase, v npanju na pravleo, ki mora imagatl, s* tndl pri nas dobijo ljudje, ki navzlic vsemu gorju In krivicam i videzom modrosti trdijo, da je v življenju vse prav. Ne bi se znova bavlll s to Čudno modrostjo, če ne bi bila duhovno ln UvljenJ-sko tako nevarna, kakor Je. Nevarna je zaradi tega, ker ubija ▼ ljudeh voljo do boja proti zlu ln ubija teženje k dobremu In svetemu, kar mora biti zlasti katoličanu najvišji cilj na zemlji. KakSne posledic« to rodi za posameznike ln za narode, vidimo najbolj In najlaie na lastnem primeru, kjer je prav ta peklenska modrost pomagala zlu do tolikšnega razmaha. Take modrosti bi Ishk« pričakovali od komunista ali brezbošnlka. Navajeni smo jo bili brati v knjigah ln listih, ki ao pripravljali revolucijo pri nas ln drngod. Tam bi nas dosti ne motila, ker bi vedeli, kako In kaj. Ce pa Jo slišimo !■ katerih drugih ost. se pa moramo vprašati najprej, zakaj tl ljudje trdijo, da je t življenju vse prav? AH zato, ker so razne modre, na videz nevedne glave zmešali rde« nčenlkl a svojo materialistično zmotno učenostjoTT Ali zato, ker so te besede opravičilo kosmate vesti ljudi, ki se zavedajo, da so se nad narodom pregrešili, ker niso nič storili, da bi odvrnili nesrečo, marveč so s molkom tedaj, ko bi bilo treba govoriti, ali celo s priSepe tavanje m pripomogli k tolikim zločinom ln nepotrebnim irtvam? Ali zato, ker Jih nesreča naroda us gane; ker Jim je vseeno, alt ostane ali gre po ata, ali pojde po pravi poU ali po poti pogub«? Ali zato. ker možgani tek ljudi ne premorejo več drugega kakor tako zlo modrost ln umstveno zmoto? A če premorejo ■moto, zakaj ne zmorejo resnice? Ce Je ne premorejo, naj o zmoti vsaj molčijo. Naj bo vzrok ta ali sni, vsi moramo iako modrost odklanjati. Odklanjamo jo, tndl če jo oznanja kdo, ki bi Jo moral prvi obsojati. ---- Ker je pri aas Izvirnosti ms)*, moramo tndl glede te modrosti ugotoviti, da Je zrasla na tujem zelniku. Zrasla Je pri modrijanu. ki ga svet smatra za prednika Mar. kan. začetniku komunizma. Prav smradi tega Je tako sumljiva, da jo moramo pobijati povsod, kjer Jo zasledujemo. Ta modrijan pravi v nekem svojem deta. da kar Je pametno, to biva, ln kar biva, to Je pametno. Po tej modrosti Je na svetn torej vie pametno, kar Je, In tudi vse prav. kar je. ker je pametno. In ker Je vse pametno. Var je. Je tudi vse enpko vredno. Resnica In lat veljata Isto, ker oboje biva, Je na svetu ln v življenju, je torej pametno In tndl enako vredno. Na tej osnovi sloni torej najnoveJSa naša modrost, ki trdi, da Je v življenju vse prav! Ce bi kdo v srednjem veku izrekel knj takega, bi ga bil! sežgali, -tn sicer po pravici. In danes? Danes dobi dvojno nagrado, nekaj upravnih mest In sprlčovalo o mučenlStvu s pripombo, da Je bil trtev grdih spletk. I»o tej modrosti torej na svetu ni ne nasprotja, ne moralnega vrednotenja, ne primerjanja med dobrim In slabim. Vse to so naSl modreci z eno potezo zbrisali la sl postavili za malika človeka, ki je pripravil duhovno pot Marksovemu komunizmu v vseh oblikah, ki Jih doživljamo danes na lastni koži. In posledice take modrosti, ie jo uveljavimo v javnem življenju? Ce Je v življenju vse prav, potem -so pravilni vsi najrazličnejši svetovni nazori, ki Jih Je rodila preteklost In sedanjost. Ce Je vse prav. potem Je ljudožrstvo, suženjstvo, tlačanstvo, nasilje ravno tako pravil, no kakor krščanski nazor o ljubezni do bližnjega. Mohamcdanstvo, budizem, malikovalstvo, vera starih Aztekov, žrtvovanje bogu ualv je tudi vse pravilno. Ta zmotna, cinična modrost opravičuje zmoto, greh, hndobijo, laž, Vrtrlco, a eno besedo vse, kar Je slabega, ln ena4l vse to > resnico, pravico, dobroto, z vsem, kar imenujemo dobro. Ce le v življenju vse prav, potem Imata Isto pravico ter vrednost razbojnik ln v zatajevanju živeči menih. Ce je v življenju vso prav. Je tudi prav, da Imata Isto pravico In vrednost vlačuga In usmiljenka, ki Je vse življenje žrtvovala skrbi ln ljubezni do bližnjega. te je v življenju vse prav, potem je iudl prav, da razjarjen človek preklinja Uoga, ko ga vernik moli v pobožni molitvi. Co jo v življenju vse prav. Je tudi prav, da je sv. Frančišek delal tako, vlačuga Casanova pa drugače. Oboje delo ln življenje ima pozitivno vrednost, oboje Je pametno. Ce je v življenju vse prav, zakaj nas katekizem uči, da Rog dobro plačuje ln hudo kaznnje? Ce je v življenju vse prav, Je tudi prav, da danes veruješ v Boga, Jutri pa v satana. Ce Jo v življenju vse prav, je tndl prav, da danes preklinjaš tisto, kar al včeraj blagoslavljal. Ce Je v življenju vse prav, potem je prav, da so komnnlsti klull Slovence; p0. tem Je prav ln pameten Turjak, Kočevje, POMILOSTITEV IN OPOMIN Izredno eodičče za javno varno«* je naslednje obtožence zaradi vodilnega delovanja v OF ia podpiranja tolp obsodilo na smrt: 39 letno gospodinjo ia absolviraoo jurUtko Tanjo Marnikovo, 45 letnega bančnega uradnika tvana Setničarja, 42 letnega litografa Sattlerja Rada, 23 letnega prokurista Marka Prepelaha, 38 letnega tiskarniSkega delavca Matijo Koprivca, 49 letnega občinskega uslužbenca Ignacija Krištofa im 49 letnega pisatelja Ivana Albrehta — ua Iz Ljubljane. Vrhovni komisar je te obtožence na ajlkam' proSnjo pomilostil in izpremenil smrtno kasen v 15 letno ječo, vendar je pripomnil, aaj osebe, ki ee ie dalje udejstvujejo r.a OF. v bodsče ne računajo več z njegovo milo«*jo. NemSki marSal Model, Imetnik odliko, vonja križca s hrastovim listom in briljanti, je sedanji polcržaj na vzhodnem bojišču označil takole: »Z dramatično silovitostjo se zdaj na vzhodu ponavljajo dogodki, Ui jih je nemška vojska jeseni doživela na zahodu. Kar smo dosegli na zahodu, ee bo nemškemu vojaku posrečilo tudi na vzliodu.« \ IZJAVA O VOJNElVf POLOŽAJU NA VZHODU TEDEN PO SVETU ItU ta lit letal m «»«**i^ Neme) « prvih »tirih tednih velikanske Mtke m« n hodu ritovjraM delaje v IUlljt nuHa A uril ja to Amerika bost* v kratkem Izgubili lat alehnmi rpjiv, Ae avuje politike aa ag«r* meni L«,« J« povedal voditelj odiMMtm otva amoriftkih strokovnih organizacij Antoni. ki ae je pred kratkim vrnil la Italije Dve tretjini vojne vdftkodnlnra, ki ja irevrn Flnraka dati Sovjotoro, mislijo poravnati • priailno odrta *> preinotmija. Hame 78 IJndi poana vae pogoje premirja mi-rt Italijo In inod zavezniki. Premirje vanbujo 14 točk. Dveh 11 srrtklh talcev, ki Jih je dala pobiti (trika Oevobodilna fronta, ec nalili Miro mcetoo* Livadia. V grobu eo bila trupla nekdanjega predsednika poalaneke zhor-nloe, hrata prejftnjega ministrskega pred aednlka Rorlayss, dekana tehnične fakultet« v Atenah Tcofanopnloea la generala Sortznnra. ▼ Zagreba Je bile ubjavljeue Titov« akrlv n« povelj«, da ee morajo Ukvidlradi val 'satniki hrvaftke In arbak« vojake ter drnirlb protikomunističnih ohoroftonlh radtnle na blvftram jnroelovanakrm voj nem področju, ki bt prestopili k tolovajem po mzglssltvi -»mnestl to«. Na-vadne vojake pa jo troha poslati na nnj' ■erurnej&e nredele bojlftčn In jih poeta viti pod •ovjeteko nadzorstvo. Beeedanja belgijska in holandska vlada eta odstopil!. Novo bralgljnko vlado sraetav-ljajo vae Mvftra atranke, kom trn leti Imajo v njej dva aaetopnlka. Bolgarska levičarska vlada j« morala ladatl poneben »zakon aa pobijanje faAlama«, Ver ae vret« boročlh ae naolonallatov v gozdovih vedno bolj mnofte. Tudi velik dal bolgarske vojske odločno nasprotuje eedarsil bolgarski komunistični politiki ter Je mod vojnfttvoui In mod blvUlml tolovaji, ki eo zdaj vključeni v bol-gorsko vojsko, prt Al o te do ve® oboroženih eiHvpadov. Velike demonatraelje eo bile aodnje dni v Atenah. Naperjene eo Mie proti sporazuma mod vlado In med grftko OF. Rasni govorniki eo najodločneje obsojali venim poravnavo z grftktml komunisti, ljudstvo pa J« ogorčeno protestiralo proti teran, da bi vlada razglasila za rdeč* moril ne amnestijo. •Angtlja J« v paketka vojne trdila, da se bori za svobodo ln aa samoodločbo mafhnlb narodov, danes pa brezbrižno gleda, kako narod za narodom Izginja v pohlepnem f.rraln njenega lomnega zaveznika. Naltnloetnrajfta Je pri tem neoda Poljske,« pravi pastlmk« pismo angl«-, •kega nadškofa is Cardiffa. •Ae bode Nemci obstreljevat! London le se •ee dni • svojim povračilnim «vro#.iesn, n« bo od njega dosti ostalo, zakaj sleherna „ leteča bomba dooela poruAt vsaj II hit.« Je povedal ameriftkl narednik Marona, ki eo ga Nemci te dni zajeli in je as novo leto bdi v Londonu. a meri tke Izgube v »rada-ejl vejal znaka 1o do zdaj okrog «1)000 mod, to je skoraj tri-krs* toliko kakor v pvrajftnjt svetovni vojni. Vojni stroAkl Ameriko snaAsjo do zdaj 788 milijard dolarjev, kar Je »radram-krst toliko kakor v projčnjl svetovni vojni. Voditelj londonskih Cehov dr. Bemed bo spot potoval v Moskvo po navodila za sestarvo sveje »vlade«. Titovi tolovaji •« aovvznbra 1**4 gladke rss- omAlli ter bo teli Internirati angleftke oddelke, ki so ee izkrcali nekje ob dalma. timski obali, laradi tega je angleAko po-veljetve zapovedalo, naj ee tl o«ldelkl mn z k ne)« epot čes morje, pUe smsriftki Ust »Time«. P« zasedbi Ro*o»tJe se. Sovjeti prvi teden prijeti 57.00« ljudi la Jih takoj poslali v Sibirijo »000. V Itotenijt eo razlastili 14.«0« kmetijskih drnHz ter jih odgnali v Sovjet; jo, poroda kvicarski Ust »Neue Ber. ser KMtang«. .Na Poljske at. v OriHJl. v Belgiji ta drugod nimajo 1 Javlja ed osvoboditve n« drugega bo skarb ha nbofttvo. V osvobojenih m rasti h ha vaseh ss danes eaano le joka Joče lanska Povaročllet te osvobodilne bede so trije odgovorni molj« v Londonu. VVaahlngtonu ln Moskvi. Sovjetsko nasilje si je v podjarmljen!h narodih nstva rile ogrovnoo eovroinlkov. Niti Poljak« vlada v Lublina, niti vlade na Balkanu ne tarataje resničnega ljudskega mil-IJeaja v osvobojenih detelah, »piAe an glečkl Bat »Tribune«. Aarlefl la Amerika«vi eo sOUi k •istaaku treh velesil v Jalti zaredi tega, krar M Sovjete rodi pregovorili, naj ne obnove ve« nevtralnosti*« pogodbe a Japonci, 1® pa, ker Jih skrbi, knkčne načrte pNow Tork Journal«. Nakupovalnim Sofinl. pomori sprejema boljše in pn rfrnžje oblačilne predmete tndi v komisijo, ne d« bi pri tein iskrila dobiček. - Upoštevajte to! Javornik k!: »Pero In čas« Izbor u let 1931—19*1, 328 ztr. L 130 Knjigi »t« elegantno opremljeni LJUDSKA KNJIGARNA. LJUBLJANA MMVMI .•»z** »HM V»WIMIMW!«»4»KM fcA.«#»1Hedh sOz**** A- *ftr Schriftlr-iter - nrednik; Mirko Javor nik — Herausgeber — 1/dajntelj: Jot ko Kroveli — Flir die Ljudska tiskarna - za Ljudsko tiskamo Jo Je Kramarič - Uredništvo, uprava in tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva f>. Telefon 23-61 do 23-63 _ Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 8 lig. Naš tedenski vojni pregled: Po ustalitvi bojišč — nove velike priprave V primeri o ■fUvlfmtj«, t katere ee ee Mj- ievlki v prejšnjih tednik pojemati mm r»ek ed ■rkik v&Lodme fronte v boj, pomenijo dogodki, ki eo at Um odigrali pretekli leden, toliko km Ukloj, Kakor imo ie v prejšnjem vojnem pre. gloda napovedali, ee je rak od mo bojiiče mala-lilo v glavnem ob Odri. De msUlitre »škodnega kmjttdm >e mmraio priti slasti is drek razlogovi klimi, ki ee jtk boljševikl lotno pred menečem dml rateM sabljati od Visle proti sahodm, ae ae mo^mo obrabili im aledojič ilomili; dragi im glavni vsrok, da Je bolj&eriiki naval sasUl. pa je treba iskati v čedalje močaejM la odločnejii obrambi aemAke vojske, ki je sdaj, ko te boji bijejo aa uemikik tleh, Isdatno podpira Udi vse d. vilmo prebivalstvo. Tri Um bi bilo morda somlmive po« da riti, da ee ves čas vojne le ml mi koli sgodllo. da bi bUl la vez ni ki s nahoda isvedll kakftmo večjo oleosivo kkrate • kakim o boljftevlAko ofenzivo na vzhoda. Kadar j« potreboval sape la oddiha vzhod, je izvedel hnjie enake . zahod, ali po narobe. Morda je pri tem kdo od zaveznikov hotel igrati vlogo opazovalca, k| bi si rad na račnn dragega prihranil laitae irtve? To se je dogajalo vae do tedaj, ko so Sovjeti izsilili od svojih zahodnih savezolkov tako Imenovano drago bojišče, pa do preteklega tedna, ko so Anglo-sasi začeli s hnjftim! napadi na zahoda iele tedaj, ko ee je silovita boljfteviika ofenziva polegla la ee je bojna črta mstalilo. Vsekakor Ima pri tem v prvi vreti zaslugo Udi memiko vojaško vodstvo, k| je s svojo vojaško taktiko in pravočasni mi nastopi saalo istočasno ofenzivo na obeh bojiščih preprečiti. Med takšne nemške nastope je treba prištevati tndi protiofenzivo, Id eo jo Nemci na zahode izvedli v dragi polovici lanskega decembra ln v sačetkn jaanarjai protiofenzivo, od katere sl Aagleli in Amerikanci le do zdaj niso povsem opomogli, o Botjševlki eo sš, preden eo Al prod mesecem dni v velenapad • postojank ob Vbli proti «s-hodn, U snnek zamislili takole: najprej a tankovskimi silami, ki so jih po skoraj polletni pripravi onstran Visle nakopičili ogromno, za. biti Čimdlje proti /.aliodn kline in tndi za ceno še tako hodih izgub obdrlati postojanke, kjer bi ti klini obtičali, toliko časa, dokler se za to tankovsko vojsko ae bi zbralo spet zadostne število pehotnih divizij, s katerimi bi bilo — in to bi bilo drugo obdobje tako zamišljene sovjetske ofenzive — potem moči izvesti odločilni ndarec proti osrčju Nemčije, proti Berlina. Med prvim ln dragim obdobjem tako za mišljen« bolj&eviške veleofenzive pa je poteklo precej časa, ki je nemški obrambi in temelji- tim pripravam zanjo koristil več kakor pa spehanim In delno razbitim boljše v iškim hordam. Nemška vojaka je ta vmesni čas temeljito izkoristila. Ta pridobitev čn»a — beremo v nekem poročila Iz Berlina — je bila aa nemško vojsko neprecenljive vrednosti, zakaj medtem so nemški protiukrepi tako napredovali, da bo prihodnja bolj.ševlškn ofenziva — ki jo je prej ali dej treba pričakovati — ob tem, zdaj še trdno, je zgrajenem vzhodnem nemškem branika naj-brl le v prvih začetkih obtičala. o Glavno teiKče bojev na vzhod« je Mio v preteklem tedna ob zgornji la deloma srednji Odri. Brl ko so ee boljievikl aa nekaterih mestih Odri približali, so aehote morali Izdati svoje neposredne namene. Tema primerno so tndi na aemškl strani hitra razporedili sile. Z vso močjo so se sovjetski oddelki vrgli čez Odro aa obeh straneh glavnega šleskega mesta Breslavet od Stcisaia ■ pred most ja severno od Breslave, so oda ril! proti jngozahodn. kjer jim Je ob Izredno velikih Izgubah napelo slednjič zavzeti zgodovinsko znamenit! L I e g a I i z , z Južne strani po eo asme-rili močnejši napad o predmestij ob B r I e g n In O h 1 a n n. Prizadevanja, da bi Inko obkolili Breolavo, pa so spričo odločnega nemškega nastopa spodletela. Severno od tega odseka ee boljševtšks vojaka ni nikjer e»ogla ontaliti na zahodnem breg« Odre. čeprav se jo z vso silo zaletavala zlasti proti tistem« njenem« odsek«, ki je najbliže Berlinu I« kjer iel.lta mesti K 111 r I a In FraikfnrL Preden bi se vnela reanlčna bitka za Berlin, bi morala sovjetska vojska do biti v svoje roke tl močni berlinski prednji straži. 4 Nemška vojska ne bo dopustila, da bi ae tod ponovil boljševlškl prodor kakor pred mesecem dni čos srednjo Violo, bovralnik no aane no so-hodnem breg* Odre nikjer dobiti trdnih tol. s katerih bi potem lahko začel pohod as Berila. Nemške divizije vedo, ds stoje pred nalogo, ki j* morajo zs mako ceno rešiti. Botjševlki se ne bodo zadovoljili soaao • •onki, ki ao jih Isvedll čoz Odra severno la J«Mo od Breolave. Z vsa silovitostjo napadajo tndi aa Pomorjaaiktf, kjer so njihovi ■saki usmerjeni predvsem proti pomembnemu nemškem« pristaniškem« mest« Stettin«, v zahodni la vzhodni Prazijl, kjer pa niso dosegli nobenih pomembnejših aspehov, le mesto E I b I a g je po več tednov trajajočih bojih aroralo odnehati pred ogrožano sovražno premočjo. Branilci Schaeidemlhla la Pozaaaja pa še vedno vztrajajo In odbijajo vae napade. Za zdaj je še keike podati povsem ločno sliko celotnega položaja na vzhodnem bojišč«. T glavnem pa lahko rečemo, da se obs tabora pripravljata na nove boje. Po postavitvi nemške obrambne bojne črt« pa ni moči več govoriti o kakšni premikala! vojni. Nemci se drže zdaj še vedno taktike, ki naj sovražnika prizadene čim večje žrtve la izgube v vojaštva in v voj. nem blagn, da bi ga tako čim bolj oslabili za bodoče odločilne spopade. A I e z I J a je še vedno Žarišče vojnih dogodkov Bitka v AlezlJI je postala zadnje dni še silovitejša. S protinapadi ao nemške čete odbile •evjetske oddelko, ki an skmlotl dohiti v klešč« Ureslavo. severne od Kistrina pa so boljševike celo potisnile nazaj. Zdi se, ds Sovjete priganja tudi čas, zakaj bližajoče vremenske spremembe utegnejo bistveno poseči v nadaljnji potek bojev aa vzhodnem bojišča. Madžarsko bojišč« je zadnji teden Oopilo precej v ozadje. Tečjih dogodkov ta ni bilo, razen če pondsrlaM, da se janaška bu-dina peš lanska posadka že dolgih sedem tednov uspešno apira veliki premoči boljševiikih čet. Med Blafalm jezerom In Donavo pa m boljievikl doživeli več krajevnih porazov. Italijansko bojišče ae tndi ni nikamor premaknilo. Nemške čete so odbile vse napade, bodisi na področja ob L 1 g a r s k I obali, ali pa aa vzhodnem odseku pod Bologno. a Nekolik« živahne je p« jo bilo I zahodnem bojišča. Tam so so takoj, ko je splahnela sovjetska veleofenziva, začeli hndi anglosaški napadi aa aachenskem področja nekako proti K A I a a , prav tako pa tndi skoraj aa vnem bojišča Jmiao od tod. Začeli so se siloviti boji zs posamezne bunkerje, a so ob hodih izgubah za zaveznike precej naglo obtičali. Sprva je prevladovalo mnenje, da gre aa zahoda m že n kakšno večjo ofenzivo, a razvoj dogodkov aa tem bojišča je pokazal, da gre tndi aa zahodnem bojišč« — ne sam« aa - b is pršpemvo aa račje •mako. A kakor na vzhoda, tndi na zahoda nanoško vojaško poveljstvo ae misli čakati na sovražni, kov adnrac. Zadnje dni je to dokazal« v dejanj«: nemški oddelki so razbiii več •ovratnik •onkov, poleg tega pa je nemško letalstvo pridno tolklo zbirališča sovrstnikove vojske ln njena oskrbo volišča. O T lom tedna as se torej aajknJM hoji odigravali v Aleziji, vprsv aa ose* sveta, kjer Je bila skoraj natančno pred ?M leti bitka s divjimi Džingiskanovimi Mongoli. Takrat se Evrop« ni rešila po »voji zaslugi, marveč s tem, da so se v nnjvečj! državi, kar Jih je bilo kdaj v zgodovini, v azijskem mongolskem Imperijn, začeli notranji spori ln so se zato divje tatarske trame morale vrniti domov. A tokrat »e Evropa ae bo rešila po golem srečnem naključja, marveč po zaslugi vseh onih zavednih kulturnih držav in narodov, ki se proti azijskemu divjaškemu boljševizma bore pod vodstvom Nemčije; vsi ti se savedpjo bridke resničnosti pomenljivih besed, k) jih je prod nekaj dnevi zapisal v nemškem tednika »Dos Reich« minister dr. Goebbels: »Gre za življenje ali smrt. vzhoda proti evropski trdnjavi ima an dl j, polastiti se vse naše celine ter se le p« tem razlikuje od mongobkih in hnsmkih snvohso v preteklih stoletjih, da nporablja politične svi, joče in diplomatske prevare, ds bi vsaj sečnino prikazal svoje uničevalno delo kot ne- dolžno. Ml niti trenutek no dvomimo, do san bo uspelo zlomiti svetovno nevarnost s a kako ln kje jo bomo zlomili, pridržano pričetim ln polagoma razvijajočim se vojaškim protiukrepom. Stepo bomo pomirili. In sicer takrat, ko bo dosegla nevarnost višek ter bo postala vsem jasna! Do tedaj po moram« ohranili mirno krU Unec in njegova rdeča zvezda Naj po,«*aa» » roaaieo 1»* lot nafta Notranjske, 11 ja tako malo maa. C, m oapotaft a postaj, Rakak po cesti obdani l drevoredom koftallh Lip, doapeft v kaki pol nrl r vas Unoo Sredi vasi, na kri tlAAn oeot. polj« teti ena v Planino, dnura skoal prostrane jelovo roidove ln ftt* strm« klanos, mimo anauenlto »Ra v bar komande, v Postojno, potrledaft hifto, ki Ima cestni pod-ran, to je posestvo Maistrovih, kjer je po kojnl feneral Maister prtdivel toliko lepih nr ln tn tudi nmrl. Ae ena eesta te pripelje v Ivanjeolo, vsa kjer je doma pisatelj Iva* MatlAli. _ Pred cerkvijo sv. Martina raste velikanska lipa, ki jo s mofoAnlmi vrhovi aassaftlla te skoraj vos tr*. Takih Je malo ve* »a Slovenskem. Unčani mo robati, odkriti ljudje, katerih naftaj raaodeva r lasna la klena notranjska «ov» rloa. V pretodnl veAlnl smo kmetje In £•-sderjl. imamo tndi nekaj delavstva. Obrtnikov Je tn male. Vftasih je •>votel* tu sname n*ts obrodarska obrt Prejšnja driavna moja je prinesla po prvi svetovni vojni nove obrt, dhotapst-*. ki Je spravilo nafteca Moveka aa kn.a pota NI C oda, da je Dndan nasedel novoaiu eftetn laftl — kosnnnismo. Ps to at bilo edino. Po nunah svetovni vojni je postal Rakek eh mejna postaja, kamor se je »stekla pisana drntba kalinov, ki so prlftell »kultnrm*. delovati ln Mistrupljatt. As v nekdanje katoll-ftke orkani »asi Je Je saftel vpliv matorijaUs-ma in kom anilin*. Krasne so tokaj uspevale na One« rasne veselice. To’vaui Je bilo Mvljen>e la muslkel Ko Je hokoft prikipelo vesolje do vrlin, so ftU molje, polni •naoiouallsma« ln vina sredi noAl s revolverji napadat italijanske ebmej ne straftnlke. Pri tora napada je Se bil tudi Anton Mriek, tedaj U letni deAok. poroejfts krvava sveada nnftk«Ka komnniamal Nekateri Unlianl eo bili ln eo le danes sila »naprodnl« ln so to tedaj. slavili iverine kot vaftke »junake«. Kdo je še kriv? Polec sla. ki ga Je prinesla meja, je and vasjo bedel sli duh, ki je vedno tuhtal In motal, kako M sl pridobil oblast nad Uudml, da vsakomur prlekoAi na pomdft, da ra Je vsaj gospodarsko sasuinll. ie ra te duftovno ni mor el. Mol Je bil sila prakttften; sna! se Je vedno potajltl, če ao bile sanj sape n*- „•••••••••••• Komunistične tolpe v škripcih Na Dolenjskem, It. februarja Uti. Komunisti.t..i brigade eo sedaj ko saprte v kletki ls katere ne vedo lshoda. Zid na tih novih postojank na levom breru Krke pomeni sanjo neprodlrno steno, ki so jo te prelzkuitali, a so sl vsskok-rat ob njej polomili vratove. Pred tednom dni se (mlskuftals tri brl-rade prekoračiti Krko na voč mesil h, pa •<* bil* povsod krvavo odbite. Mnoro tolovajev Je ob tej priliki končalo v valovih Krko. Patrola neke nate skupine Je v preteklem tednu ujela pri čltčenj« terena blisu Žužemberka 1* tolovajev, katerih nsjmlajfti. doma la Loftke doline, je bil siar 13 let In pol, aajstarejftl pa je Imel prnko 57 let. Bili se ls vseh slovenskih predelov. Nnkaj Je Ml* »udi terenoev, .ki eo Jih prod nedavnim mobilizirali v brleade. Jasno je torej, s kak. Inimi ljudmi more maftitl Titova »vojske« velike vneli. A bo tndi tej* prav kmalu zmanjkalo. Lakotu jo tlstn mtrmr, ki nujno oOi km« matične drhali, da bi ee prebile nasaj preko Krke, koder je kljub velikemu opustoftonju (e vedno kaj msleca dobiti aa pod sob. Pre. bočil ljudje Is Buhe Krajino, tako tonska Is neke vnnl pri Hinjah je pred nekaj dnevi pripovedovala o obupnem stanju prehrane. Ljudje v suhokrajlnskih vaseh sami nimajo česa Jesti, nikar da bi mogli fte nadalje podpirati tolovaja Prav tista tonska Je morala skuhati trem tolovajem nič manj kakor tri velike lonoe krompirja, katerih eden Jo bU tisti aa kuhanje svinjske hrane. Tolovaji eo pojedli okro« 15 kc kuhane** krompirja, pa se bUl kljub vsemu fte lačni, ker jih uSt kar naprej sesa.o. V večjem nastopu neke domobranske skupine Je v dneh okro* 8. t. m. padlo pri Llpjah v eni sami borbi gafttbtlh 124 tolovajev, med njimi nekaj doeetin funkcionarjev. Zaplenjenih je bilo v Isti akciji 17 strojnic, dve protitankovski puftki ln večje fttdvllo bmostrolk. , Lep uspeli so dosegli 8. t. m. trije domobranci, ki so s drznim naskokom Ju jurlftem P ali v bo* lolovajsko bundo, ki je Stela okrojr l09 mol. To so Mil rdeči polloajl, ki so strallll kaznjence v »delavskem bataljo on«, komanda m.sta Trebnja la področja Tu. *«mh»»rka. Beleči tolovaj) niso oddali, vsi prestraAoni, niti enoca strela. Pri tem so junaftkl domobranci reftlll nekaj kaznjenk Ir »udarneca bataljona kamenčkov«, o katerem smo ie čltall v naAeu listu. To so bile tiste kaznjenke, ki so morale mod druplm tud delali 'to 1 Podgrada v Belo Krajino. Sedaj, ko prilike niso bile prikladne sa nada Ijevanje tak o* s dela, so te ionske prale »Štabno perilo« ln obirale komisarkam nftl V teku sadu jih fttlrlnajat dni so Je pre dalp domobrancem skupno 4.1 rieilnlh mo bil'Strancev. Po cosdovlh okro* Občin ln drucod •" ured kratkim spet naftll večje Število b tolovajev, ki So ostali tamkaj od zadnjih bojev tod okoli. Domobranske ls*ube v teku zadnjih bojev znaftajo 1 mrtva la 7 lahko ranjenih. ucodae. Dobro j* vedel. 4a nafti ljudje potrebujejo dosti vin s la da- ss duhova* ne smejo prebuditi. Kjer si Je kdo prizadeval, da M vas kulturno ali cospodarako dvlcntl. je zadel ob skriti odpor teca človeka in vsak poskus je Ml le v naprej onemogočen. Mo tak Je Ml sila priden ln dober esspodar — za sebe. Ko eo mu vaike čebeli os nanosile zadosti velik kup strdi, je lel drugam in na tihem kupil neko »beračijo«. PriftsI je čas sed m J s vojske in presta teaj. Is ta mo* je poeta! sopst skrita *lav rdečeča clbanja Na drucera koao* vasi s* se pridno delati rasul Ribariči pridaniči, da drugih ft* posebe ne omenjam. In strup se je hitre ftl-ril. In v vasi je zavladala rdeča zveeda — Anton Mrftek. Anton Mršek je eio kovača Matija. Oče, ki j* ie umri, j* bil doma s Blok ln se je aaeelll v nafto vsa kot mlad kovač. Mol Js bil sila podjeten ln brihten. Po smrti prve tene. Je dobi! dru-so, ki je bila sanj premlada. Mo* je kmalu opazil, da drura tenioa rada ptj«*, pa el e tem ni belil clave. saj je takrat saalulil, kolikor Je hotel. Ko Je ienieo vodij po veselicah, je fte sam pričel po malem piti. Po-1 aroma ae se pričeli v hi M prepiri ln t ranica •e je prelevila v zmaja. Strahotno eo a* v tihih nočeh allftall ls te hifte nečloveftkl klasovi, polni divje kletve, vmes pa preplačano cviljenje otrok, ki jima jih Je Bo* dal vsako leto «ne*a. Ob takih prilikah so se sosedje sbtrsdl ▼ rroče In sl loputati: »Pri Kovačevih s« sopst vino tepe.« V takem okolju je rasel Tonček, aajstarejftl sin la tra«a zakona. Življenj* sredi podivjanosti tn razuzdano*ti. Stari očanci se majali z rlavo in rekli: •Is teh otrok bo priftlo prekletstvo na vso vasi« Mati je v hudi tejl poftiljala Tončka •kozi okno v očetovo *obo in gm učila, kako naj Izprazni očetovo denarnico. . Ia teh otrok je rasla sodrca Izprijen os v, (»red katerimi ni bila aobena reč varna. Matere s* •varile otroke, aaj ee ae dmfttjs s ajtmt. Mati Bet Ja aa Planinski gori j* as Notranjskem znana boftja pot, kjer se ee romar ji vsako leto sblrail sa velike prašnika Ob takih prilikah se pridno polnijo nabiral nlkl za mllodare. Prllotnost je bila tn Ton. ček Je v enega vlomil ln gm Izpraznil. Tedaj •e Je prvič Izkazal v »delu« za narod. Minilo Je oecmnnjet let In clrVularka je Antonu Mrftku odražala prste. Ljudje so se spomnili tatvine na Planinski Kori ln rekli: »Boe mu je skrajftal prste, moralo je tako pritil« K* je bile Tonetu itlrinajst let la je koa-čal ijmlske ftoio, mu je oče rekel: »Tone, potepufttva je konec, saj sl le faal. Od danes naprej je tvoje mesto v kovačiji. Kovač boft.i In lel Je v kovačijo. Poldrugo leto J* llo vse po sreči, dokler ni prtftol vmes ne-.prlčakovan dogodek. Oče Je le dalj časa opazoval, da mu Iz kovačnice Isglnja orodje, oglje in drugo. Kar Je nekega dne sseačil sina-vajenea, ki Je odnaftaft. Zdaj j* zapela gorjača. Materi pa se je ubogi sinček emlHl tn ga J* takoj po tem dogodku poklicala, rekoč mu: »Ton«, oel fant •* 1® ln ta »tar te ne bo‘ tepel. Rajftl pojdi na parno lego na delo, kjer boft zaslutil!« Od toga dne Dl se ljudje roč videli Toneta v kovačiji. Tone se prvič izkaže Z dnom, ko mu je olrkularka odrezala prste na eni roki, se J* Tonetu preeukalo llvljenje v povsem novo »mer. Pričel j* dobivati rento, zraven pa sl Je zna! vedno po iskati »e kak lahek zaalulek. Velikokrat smo allftall. ko se J* ustil, da on delal nikoli več ne bo, ker Je preveč brihten. Posvetil ae Je »čportnemn la kuhturnomu tlvljenju«. Postal Je znamenit »fttafeUr«. Prebral Je neftteto spolzkih ln detektivskih romanov. Hodil Je na plesne vaje na B»-k»k. BU Je vedno fino oblečen. Ob priredi, tvab ln veselicah Je dvoril nobol goapodič-nam. Tone Je Imel res krasno ilrljenja. Mlajtl brati, ki lasa baje argo1 rine v Kam. »Ju. mu j* izposloval v Kranja v tovasaft boljfto sluibo. Druiabnegs ha kulturnega Uv-I jen Ja pa tudi v tem novem kraju si spi. •ttl. Kar smo lepega dne zvedoll, da js Tene v ljubljanskih zaporih radi poneverbe satovi oral Obsojen je bil na mesec dal strogega zapora. Po prestani kasač je priromal aspst domov. Njegova »ftivljenjska energija« at bila prav nič oslabljena. Kar M Mio marstkeasu v sramoto, to je bilo njemu v čast! Kad so Je pohvalil, da se je pri tej napravi tak<. dobro zagovarjal, da M Imel ajogvv od« vratnik ničesar pripomniti. Tone zaslovi K* j* Kcmusksrftčna parUja s smsde W leta 1*41 s spovedala boj alivmak ins narodu, js j* mahnil Tone s Mariinim« brati v gozd. Da je Ml Ton* fte pred vojske organiziran komunist, to je same ob saUi Santo sij je v njem kar kipele »člaoekeftjubjo« ia vsestranska »naprednost«. Tu je Me dobil svoje pveve StvtjsnjSk* področje. Prej so drugi njega sradlt' te pn je on druge. Postal Je on. Ut ta valee — rdeči sodnik. (OleJ dom« pod naslovom: »I kaj zraki. pastreMM vas bodol«) Tat, goljuf, rdeči sodatk Js postal aajslavnrajftl Nov*k na Dnea. 1*1 n »tn« •lava. Pravijo, da Toneta danes *t vodi Sa so ga Uanske pnftke raarefttle •orinMtvn. 6* j* res. bomo rekli »Hvala Bogu, spet sa zločince manj na slovenski zemlji t« la u* naj. manj* 11 Is Mrdkove bide je Sto kor pet (onVrv v goad »osvobajat« narod. AesH p* j* sata! doma — kot terene*. Nekoč v teh letih je priftel četrti Mrtfcev •In Andrej v temi domov. Mati ga jv po stregla s vsem, kar je Imela, saj j« kil Izstradan ko volk Pri slsM razsvetljavi jo opazila na njegovih hlačah rdeče madrafte. Na vpraftanje, kaj to pomeni. Je Andrejček odgovoril, da so pri »zasliševanju« mrcvarili neko Ienako, ln ga je najbrt prt tam poslu obrizgala kri ... Ni čuda, če ta aaotl tc4M. da Jo pevosm oh spanje ln da Ima ponoči strafto* pri- Pa so aa Husu do druge matura M poslale samo sinov v goad. ampak tudi tapra. mlade hčerke v rdečo ftolo. A Bog bodi zahvaljen, tudi na Ouca s* ostale kljub zasmehovanju lu n rasti Ju »as »adnjaftke«, to je podtone d rutina Njihovi sinovi so naftll mesto v slovenskem domobranstvu. Tl korakajo s pemntjo us astlh naprej, ker vedo. ds se bore, da opero časi svoje vasi. katero so s krvjo nefttetth notranjskih ftrtsv omadoievalt Mrftek ln njegovi. Pisma nam in vam UREDNIŠTVU ,8LOVENSKSOA DOMa* TU. Podpirani PrehranjevalKi ra rod Pokra-Jintke upravo v Ljubljani !’aj naproln, tla objavite v H- I dn* U. U. /Mi. e rubriki •Pisma nam tn 1’om« spodnjo notico.- UGOTOVITEV Ra dopis sindikata pekov v M. $ Vadvga tista od t*. II. l»4i, tel da del*} ><■ ni snan noben prime r, do bito prof« koma uvedeno kokhio postopanje zaradi premalo slanega kruha, sporočamo javnosti dejstvo, da smo le t. IX. tiu s analizo ugotovili, da Je pekel sam v dopisu podpisani predsednik sindikata pekov g. Vidmar Karel 18 VlU- »mo prijavili to zadevo protidraginjskemu odseku prt sproet policije v Ljubljani. Pokrajinski prehranjevalni zavod v Ljubljani Direktor.- Oračnpr Ivom. Sto«. T. »SLOVENSKI DOM«, lzredne junake« ln ao prostovoljno aodelovall v napadu na »Štajerski bataljon« t«r bili med prvimi, kd *° pribMall nazaj, rekoč: >Aiaj vama i ovoj vaAoJ «bi Jelo J rardl>, kod na« nema togal Ml 6edo, da lb udcstmol Drugovi Slovenci, dodl #o Jo* nov« naAe brigade, onda čemo do rodimo ukupno Ml, da se tučemo. a vi, da aao preživite.« Tako oe prišli do uao hrvaitakt tolovaji katerim Jo postala lastna zenilja prevroča ha oo prt Ul sem klat la ropat. Blovmckl tolovaji ao Jih »prejeli z odprtimi rokami, kor oo ae čutili »lab«. Prvo, kar oo H novodoSH »dmgovi* zahtevali. Je M spisek Hdjelo garde««. Po njom oo delali Ib šotore v takem obsegu, da Je pri Slo *JIml osmimi do rsadors ter »o se rns-»trockiste« ln »leniniste«. Trockistična partija Je naredila svoj Od tod oo hodili po belokranjskih BO rek vili olje ln umore. »Leninisti« m st dotočili svoje roparsko področje po vaseh t ftumberku. Oboji ao bili razbojniški, le prvi so zahtevali ta-bojtejo revolucijo ln klasje, drugi pa po-Sssl ta po noArtu. Ko so slovenski tolovaji to videli, oo J* tmned njih ojunačil ln t pijanosti Jameon. da ni prav, ker tako pobl-W» ljudi, U Jih ie ne poznajo n«. To Je plaAal ( glavo. James ra Je v spanja laat-osročno zaklal. Bssdsr bi Ml M W mogoče utrrej. da rt prUei »okt Marko ta pomiril obe stranki: »BadUeno, koko bude najbolje.« Rdeče »vojno pravo« HikoMl sao zad Jngorjem. Intendant, ■skl l4srt«soo od *t J omeja. Ja pripeljal !■ Ttajo vosi trekvtriraao« blago. >Tovo-gMk, ki oo Ol v trteadaatrto patcolok 90 •ao vroiK s polnimi nahrbtniki. Tudi »tova-ittso« so dobile novo obleko. BdoMaMova prlletalea Ja dobila aeko^ Me voi ko ooka druga. Nastal Jo spor, v katsregn Jo moral poseči politkomisar. E saftlinaajem oem opazoval, kaj bo. Priležnt-•1 *. ostsšo mi bila Ja H>p«a od ono. Polec obleko oo »rekvtrlrali« lo šest pra-■••v, od katerih po l^lao narodni »torarlM« alti ščetin*. aovsk ao aotepoM ao-krotnplr. Ko ao Jo potssz pri poUHArt vil oglasilo o prilil črt h. Ja bil komisar zelo Dejal Je, da nismo ml pooblaščeni, da M kontrolirali, temveč da moramo samo postala tl !■ delati Ur povedati pred vsemi, io ai kaj v roda, kar imamo vsi enake pra- _ sl poniasraj, Aa ti asorcil Prltoilll as Javne 1» vol ko aa demokratskih vo-dobili taMsa odgovori Ko. Komisar Jo aokaj ►AH Ml K kaj pravi« mo Js oaor •a naredil aAsa obran. »Motit. oem oo asAndll la daotavlt, da ^ Jo prav voo, kar aaredl moj predpo-rtavtjsrt. kor rvtoTo ao bo nri česar nar« m v mojo ik odo. ■ *» Js Mi ksr nbnU«, kor Jo pr bom kaj kri tl a» rol Kritika Jo oranal Svobodna* morala in enakost 'V nočem logorj-a Jo bilo osem tolovajk. ki so bils bolj ostudno kakor vaaka llval. Za vsakim grmom rt Jih videl Tolovaji so postali leni, brezbritni. alti umorov Jim al bilo več mar. Komisarja J® to resno akrbelo. Neker» dne pa »o bili pred strojem prebrali povelje, po katerom Je bilo voako občevanje s »tovariSioa.mil« prepovedana — Kršilee povelja bo doletela smrtna kazen; le za Štabno pisarno Je pridržana »tovarišica« Tončka... Na rekviaioijo so hodili aomo Izbrani »tovariSi«. Mene Jo ta čaat dol o tel a e&krat julija. Sli »mo v Bosalnlce. Ze med potjo sem prooil, čo bi smel domov. Ni mi bilo dovoljeno, če* da sta 1* dva lz moje vasi dezertirala la da zame ne vedo, kakšen tiček »em. Mod potjo me Je močno zabolela glava, da mi je prlSlo slabo ln nisem mogel več naprej. Pustili »o me pri terenon v bližnji vunrl, dokler se niso vrnili. Jas som med tem skočil domov. Mati me je nagovarjala, naj pobegnem, toda preveč sem se bal bndo-ljevcov, čeprav bi bil zelo rad ostal doma in se skrival pred vsemi. Ko smo so vrnili z roparske patrole, je komisar pregledal naropano blago, ga nekoliko prebral ln ostalo Izročil Intendantu. Ta js zopet vse pregledal, da bi vedel, kaj je Izročil kuharju, do katerega Jo priSlo le malo, do raje pa nič več. Tako so Jo končala vsaka tatvina. Od najvišjega do najniijega vedno manj — po geolui vsak on »ko. Tolovaji »o bili raztrgani In tolovajk o so si zaželelo novih oblek. Bistra komisarska rlava Jo j« pa kmalu istuhtaia. V vosi BraSljovlea so zvedeli as bogatega trgovca, zato ao so namenili do njega. Toda kako priti do blaga, kor ga Ima trgovec »kritegaI Pogruntall ao Jo. Pisali so mu brezimno pismo, v katerem mu sporočajo, da Ima njegova tena dobrs odnočaje » nekim badoljevoem Trgovec, ie Itak dovolj ljubosumen. Jo Je »a-čol pretepati, dokler mu ni pobegnila k tolovajem ln jim, da bi »e nad njim maščevala, Izdala skladišče, kjer je Imel blago spravljeno. Ao Isto noč je bilo blago v lo-gorju ln marsikatera prtležnlea ga Je dobila po dve bali... kaznjesms na »trs*l faopal la da so bo opoldne prebrala sodba. Nepotrpežljivo smo pričakovali poldne, da bi videli, kaj bo-Obsojen Je bil ns smrt ln ustreljen pred ■trojem. Jat pa, ki sem »tratil v redu, »em bil kaznovan > zadnjim ukorom. Se najmanjša napaka pri delu In priSel bom pred »Sna«. Ker oem v rodu lspolnU attaJaroko dolinost, sem dobil majhen ukor. Tisti dan so likvidirali tovarlla, ker je imel pri sebi roJnl .venec ln Je bil osumljen vohnnstva... Zarota Likvidacije l>va tolovaja sta so med seboj aa siroti roagovarjala o »novem roda* la bila asaa- dovoljna, iei aa nos Jo osmo omrtao kašča. komandant ln komisarji pa lahko delajo, kar »e Jim rijubl. Ce ae bo boljo, boo ta pobegnila. Ta razgovor jo sliSal bataljonski detur-«d Mavsar Ivan lz Kootanjevieo la ja ovadil komisarju. Drugi dan slo bila zaradi nerganja. ustreljena. Jaz sem se Izogibal vsema, kar alsem vedel, kje me čaka ►pravica«. 8 Se eolm tolovajem »era bil aa spaao-vallSču, da bi poročal o gibanja bodoljov-»ko posadke t Badatovičih. P osno »večer som so vrnil v logor do kotnlosrja sam ia mn povedal, da jo drugi ostal Se tam tet opazuje, ker Jo prlSlo na posadko preoej vojaStva ter mislijo narediti ofenzivo. Komisar ms je nahrulil, da sem pustil »tovarlSa« na oedllu, ln takoj som ga moral IH tri uro daleč lokat Drugo Jutro sva se morala zagovarjati; jas zato, ker sem njega pustil samera, oba pa, ker nisva Upolnlla doltnootl tako, kakor nama Jo bilo naročeno. Naročil aama ni bU nihče alč. Dobila sva vsak po ( str ato. Brca večerjo oem Sel aa stratarrts me-»to. Tiho kakor mačka mo Jo vsako aro ob Sel det n mi. mialeč, da me bo dobil spečega Bil sem truden, lačen ln prezebel, toda vedel sem. kaj me čaka, če bi le malo zatisnil oči. Zjutraj sem dobil tam me Ko oem pri M v logor, sem iavedel, da Je oni dragi Po boju a »Štajerskim bataljonom« »ta pobegnila od tolovajev dva moja sovaščana. Jaa sem ostal zelo osumljen. 8e danes se ml zdi čudno, kako da me niso likvidirali. Ko oo nekateri videli, da oem v komisarjevih očeh nezanesljiv, so oe začeli »a-mi od sebe zbirati okrog mene In me prositi za pojasnila, kako je z OF ln s tolovaji. Tudi oni so sl zamišljali vse drugače. Pojasnil som jim kako In kaj, ter jim povedal, do jo to krvava revolucija, ki Jo vodi K P in goni v pogubo slovenskega kmeta in dolnvca. Nato »etn Jim povedal, da »era princi v tolovajsko vrste prisiljen In da bom kmalu uSel. Zagotavljali so ml, da bodo pobegnili * menoj val ln pritegnili k temu Se druge nezadovoljneže, ki Jih Je veliko. Ko som vse to videl, sem oklenil, da bom naredil v bataljonu udar po partiji. Btlo naa je 68 mo*, od tega XI nezadovoljnežev, ki oo bili zbrani okoli mene. Vsnk od teh Je Imel Se gotovo po enega na svoji strani. T»ko nas je bilo več ko poflovica »nergačev«. Zgodilo se je pa nekaj drugega. V logar je priSel Urban Velikonja — Marjan Dormaat.ln. Vse so nas postrojlll ln lzMrail inočnejSe, med katere »o pa Sil vsi »zarotniki« razen m«*e. Oolanovill so »Cankarjeve brigado«, ki je Siol« 70 moi. To je bilo proti koncu meseca julij« 1911, AH te Imate Orne bita Dokument o najstrašnejšem razdobju slovenske zgodovine o delo komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu? 250 strani velike oblike, VO slik. dokazil in listin v fot posnetkih Cena 40 lir. Dobi te v vseb knjigarnah io v nredmStvo »Slove^kega doma« Danes so H prvi Cankarjeva! večinoma slovenski domobranci. Ko »o včasih (beremo, se radi spominjamo začetega uporniškega gibanja, ki nam tal al uspelo. To »o bili moji prvi ln odkriti tovariSi, ki oo Sil v gozd, zapeljani po komunistični propagandi. Moji drugi »tovariSi« pa so bil potuhnjeni, nedelavni ln nič prida. Kaj jih je gnalo v »osvobodilni« boj Jota Je Sel v loco, ker mu ja krava popasla sosedovo iol.1e ln so Je bal očetove palice. Tino, ki Je prej kljub temu, da Imajo doma posestvo, pohajkoval ln prekupčeval i gobami. Je sedaj polit-delegat ln sanja o velikih stvareh. Tonja ni botel hoditi v eerkev. zato Jo tu bolje, kor ga nihče ne sili Franjo se Je okregal i očetom zaradi grunta In Jo Sel. da sl ga »pribori«. Ivana, komisarja četo. Je poklicala K P To me Jo nekoč na lepem vpraSal, če je Bog In če Jai verujem v njega. Ko »em mu odgovoril, da je. da Jai to verujem la mu dokazal. Je bil zelo zamišljen. Dragi dan Je pri url govoril, da lahko misli vsak po svdje ln da v d<”rookret«kl državi svobode mišljenja ln govora nihče ne krati Toda če bi bil takrat rekel, zakaj oo ustrelili ona dva, ki »ta »e na »trati pogovarjala, kako Je tu narobe, ln s tem po demokratsko Izpovedala svoje misli, »em prepričan, ds ne bi Ml danes piaal tega sestavka za »Rlovenaki dom«. Mnogo »tovarišev« nisem omenil. Slavo, Peiro, Miha, Jovo, Dako, Lojm, val tl so bili borci za »nov red«. Zlasti, oo kili nrai pri ropanju ln tako oo pokazali svojo revolucionarno zavednost. Jota je pobegnil od doma. kor bi Ml rad po končani vojni tupao. Tudi tovarišico so imelo Sodao varnke, ki »o jih prlpoljuJl v bosta. Taks jo bila ena Izmed njih prej badoljevska vlačuga. Nek” noči »o »n priklatili kemunlati ln jo hoteli ubiti. Ker je vodji patrolo ugajala, je d!bo ustrelili, temveč odpeljali v logor, kjer jo dane* Štabna kaharlea. PrlSla jo ns tako visoko mesto zaradi svojega »narodnega« delovanja. Druga Js bila v logorju lo i messeo. ps Js morala Iti, kor Jo imela sins a bsdoljev. skim vojakom. Kmalu ao Jo vrnila, toda brez otroka, o katerem ni hotela ollSatl ničesar. Pozneje sem izvedel, da ga Je tolovaj l* Oruomlja zverinsko umoril. Govorili so, da Je vrgel tlvega v prepad »Tovarišica« se danes zopet preSerno smejo Pred kr a tik Lm Jo Imela aa Selih miting, aa katerom Je govorila o »idealnem delu alov**-sks lene za narodno stvar«. Organizirala ja 8P2Z (slov. »protifašistično z veno«). In In tako dalje ... Moj komandir Je bil Vlah Sajatovič, ki Je to v Jugoslaviji ubil človeka zaradi 40fl0 dinarjev. Danca Ima predavanja o morali In je kandidat za KPII. Veliki načrt Koneo Julija ltil oo oo starale v a »lem logorju večje skupine tolovajev, da napadejo Italijansko posadko IS mod v vasi n rast nad Suhorjem »Operacije« aaj bi vodil VelLkonja. Komandanti so IH k posvetovanja ln skovali načrt: »kntki odred« od love, »BO« od desne, »SN0UBI0« v oree, ena četa »BO« gre na Lokvlco v zasedo. Med temi »em Ml tudi Jas. Proti polnoči na Hrasta zapokajo bombo la aaregljajo strojnico. V pol aro bi morala posadka paatl. Tako Jo bilo v načrta, pa Jo pokalo to nad dve ari. Ml v »osodi smo bili nopotrpoiljtvl. Malo nas Jo bilo, kaj če nas »ovratnik obkolit Zapustili smo položaj la Ul proti Hrasta. 0 tolovajih ni bilo ne duha aa slaba. »Saj amo Jo ml zadnji pobrisali I« asm si NE CESAR NE KRALJ BRUNO brehm SUIIUA NJA VUftltiKA N MartJ MMark rrinn lartU madta«kl3!Ut»kl pre dvomljive prsviee do francoakega prestola. Ža to nakane pridobi tudi svojega svaka, avatrijskega oeoarja Karla, od katerega Izsili pismeno zagotovilo, da se bo kot nasprotnik Nemčije glede Alzacije ln Llotaringijo na vao moč zavzel za Franoljo. Clemenceau čez leto dni raakria-ka Sikstove nakane ter Karlovo dvo llčuo Igro (na eni strani pismena Karlova oMJut>» da se bo glede Al-**clj« in Lotartnglje na vso moč zavzel z. Francijo, na drugi Pa ponoven Karlov odhod v nem*k. * »v ul staa aa poavetovsnla za »kionlt«v vojake ln gospodarsko »voze * N®,™ Al>01. Karl hitro zapravi pr1 svojih narodih vse zaupanje: najprej zaigra čeSko krono, a tudi na Ogrskem se začne naglo r«e podirati: notranjim nemirom in nnz&dovolistvu sledi Se upor madžarskih čet k' nočejo več v boj za -Avstrijo Da bi preprečili »ploden polom na bojiMu. sklenejo te uporne madžarske čete zamenjati » vojaštvom l* avstrijskih dednih deže-la, a zdaj ae tudi to upre In oe noče več boriti za Madžarsko Oboji hočejo na vsak način domov. Spričo tega ne-varnogs Položaja se avstrijsko poveljstvo odloči poslati na Itaitjmmko bojno črto posebno voJaSko komisijo, ki naj bi skušala doseči premirje Italijani. Svetilna rakete so bllsntla v zrak. V njihovi svetlobi se i« zabliiiala zamota* na ilca. Z rezkim »Stoji« f« straža usta* vila one Itiri može. Obstali so ob ii£ni ograji in napeto pogledali predse. Padlo I* nakaj strelov ia neka) krogel |e zažvižgalo če* glava. Tetko s« |s bilo zda) potuhniti, ko sta pa na itiri može gledali dve _ voiskL šumenje reke ni preglasilo divjih kletev, ki so se zasluale z desnega brega. Bil« ao to čeike kletvel Tam zgoraj jc bila ieikoslovaSka brigada, vojaki, katerih tovariie so bili Avstrijci ob Piavi zajeli in jih pobesili. Nekaj glasnih povelj, potem pa spet tišina. Žarometi to ugasnili, trobente utihnile. Drobna lui žepne svetilke m ja pomikala bliže. Ob žični oviri se je pojavil ita-Ujanski generalitabni major: »Gospodje, ■niain ukaz, da ae smein nikogar pustiti čez črto. Se jaa sam smem ta sprejemati 1« pisma za italijansko vrhovno poveljstvo.«! _ , »Gospod mafor,«- js odgovoril baron S«iQcr, bivii • vojaSki odposlanec ▼ Rimo, »tale pehotni general, ki stoji pred vami, I« poveljnik zbora, na pa kak navaden posredovalec. Mi, njegovi spremljevalci« »mo pa generalitabni častniki. Ne morete na« vendar zavrniti kar tako kakor kakine navadne posredovalce med vojaškimi oddelki Ekscelenca ta prinaia odgovor vrhovnega armadnega poveljstva. Gr« ca važno ln najno stvari« »Prav žal ml f«, gospod podpolkovnik, a držati s« moram ukaza.«i »Gospod major, tega nkrepa «a vam ne bo treba več držati, č« vam povemo, da prinaiamo uradno proinjo za premirje. Gospod major, lahko sami pogledate.«! Italijan |« posvetil s žepno svetilko aa pooblastilno listino, nekoliko po- mislil, potem pa dejal gospodom, naj malo počakajo, da bo telefoniral na divi- zijo In na armadno poveljstvo. Avstrijci so sedli na železniški nasip. 0 Italijanih razen stražarjev, ki so nedaleč od tod hodili gor ia dol, ni bilo ne duha na slu- ha. Čehi tam zgoraj so peli neko zabavljico. General Wcber je pripovedoval, kako je bil pred tremi leti v Črni gori sprejemal proinjo za nremirje, ki io je bil poslal kralj Nikita. Tedaj pač ni mislil, da bo moral nekoč tudi sam kot prosilec čakati ponoči pied sovražnikovo žično oviro na odgovor. Od Adile sem je pihal mrzel veter. Častniki so si skn-iali poiskati zavetja za železniškim nasipom. To čakanje je bilo zanje večnost. Trajalo je več ko celo aro, preden je prispel odgovor. Spustili so nato častnike Čez črto in jih z zaprtim avtomobilom prepeljali v Avio pred vilo generala Battistonija, poveljnika 26. divizije. Pozdrav na divizijskem poveljstvu je bil resen in svečan. Italijanski častniki »o stopili v vrsto in pozdravili molčeče Avstrijce. S poveljstva armadnega zbora j« prtiel nek polkovnik, ki j« pregledal pooblastila in se potem spet vrnil na svo-I« poveljstvo. Ob petih zjutraj i« prispelo teleiunično dovoljenje, aa _ smejo ostali člani avstro-ogrske komisije za premirja tudi priti tja. Nemgkega pooblaščenca, polkovnika barona Schillerja von Bernsteina, ki ae je hotel kot zastopnik Nemčije pridružili Avstrijcem, so Italiiani zavrnili / Umor Tisza 31. oktobra popoldn« j« prišla grofi ca Almassy v Tiszovo vilo za mestnim gozdičkom t Budimpeiti in za božjo voljo prosila njegovo icno, naj ga vendar pregovori k begu. Rekla j«, Ja j« zdaj i« čas in da se lahko skrij« kje na deželi toliko časa, da se val razburjenja nekoliko polei«. Tiszu da pripisujejo vso krivdo za t« dogodka ln oa mu oči- tajo, da j« i« vedno odločno sa zvezo c Nemčijo in da je s svojo trmoglavostjo vojno samo zavlačeval; povsod po mestu da ljudje govore, da ss kuj« proti Tisza zarota. Medtem ko j« grofica v vsej naglici to pripovedovala, j« stopil v sobo Tlaza sam, posluSal s sklonjeno glavo njen« besed«, nato pa s« zaničljivo naamehnOt »Bomo videli kaj bo Andrass? na Dunaju opravil s svojo ponudbo, da m sklene ločen mir.« »Nič ne bo dosegel!« j« vzkliknila grofica Almassyjeva. »Prav niči Zato f« zdaj že davno prepozno!« »Tudi za beg je že prepozno,« j« odvrnil Tfsza. »Lukačič je povpraial pri cesarju v Schonbrunnu, ali sme streljati On ne sme streljati Jaz sem “predlagal, naj bi predvsem kudlmpeitausld polk poslali kam proč Is Budimpešte, * drugimi oddelki pa naredili red. A red S« n« sme narediti Povem tl pa, kaj bo An-drassy dosegel Dosegel bo, da bodo pred nami pljuvali O meni n« sme nihče reči da sem pobegnil. Jai ostanem tu.« »Izpostavljal s« nevarnosti ki s« j« lahko izognei!« |e tožila grofica Almsssf. »Jaz ostanem tul Vsakogar, ki pride, bom pozdravil s temlel« Pri tem se j« Tisza potipal po žepu, v katerem je imel samokres. »Saj ti vendar ae strežejo po življenju Madžari,« je nadaljevala grofica Almassy. »Vsakovrstni ljudje se zdaj potikajo pri nas, predvsem mornarji ln bivii njetnlki, Id to se bili v Rusiji naučili boljševizma. Zdaj hočejo ta pokazati kaj znajo!« »No, potem ml oprosti, č« sen tako radoveden, da bi tudi jat rad to videli« Grof j« počasi s j8L0VB«SKT »ORk, «m IT. jmtmrja IMS. Tudi Štajercem šele nedolžna kri odpira oči Komunisti ao us Sp. &taj«r»kam pri organiziranju uhraU enak« pot kakor pri ■» n' Dolenjskem is drugod po Slo v enakem. Tudi as Štajerskem so najprej nastopili pod krinko »narodno osvobodilnega boja*, kot »četniki«, »kraljeva jugoslovanska voj *ka« Itd. Hedkl so bili, ki so spoznali njihove nakane. Ljudstvo valio str&bovladl ni bilo Ka množično organizacijo. Zato so komunisti začeli « streljanjem »prietaiev« »okupatorja« In s tem naArtn« kakor na Dolenjskem, mnoge prielliH, da so Sli v gozd. V jeseni 1»« je KP poslala * Dolenjske na štajersko mnogo partijcev, da M tam I*v«dll popolno moblliiM.ol.lo v NOV ln s Štajerci Izpopolnili vrteli med tolovajskimi skupinami na Dolenjskem, ki so doživele tn hude poraze. .Mobilizacija je dosegla vlSek okrog 15. septembra 1944 po tistih »slovitih« Kuharjevih, Snojevih in drugih oklicih. Komunisti so Izvedli mobilizacijo, ker so bile rakmere zanjo res ugodne. Takoj pa so se zavedli, da ne bodo zmogli ljudskih množic. Kato so začeli »manj zanesljive« pošiljati na Dolenjsko, da a» jih tako znebili la bi padli namesto njih na Dolenj, skem, kjer so ravno todaj tolpe doživele naj hujfla poraze. Na Štajerskem Je potem Partija zaupnik vso vojaško ln politično vodstvo le partijcem. Kakor pri nas, tako je Partija tudi na Štajerskem prehitro pokazala svoje barve. Partijska okrožnica, ki smo jo priobčili, to potrjuje. OoSaratvo na Stajsrekem je prstokle mesece doživelo tako hude poraze, ds je Partij« tudi politično Izgubil* pri ljudeh v*o veljavo. Komunisti so zato, kakor po porazih na Dolonjskem leta 1942, tudi na Sta. jeiskem Bsčell s pokolji In umori vseh, o katerih so menili, da nasprotujejo komunistični miselnosti. Tu žrtv&m niso mogli očitati, da so belogardisti, ker Jih n« Štajerskem sploh ni. Zato ao jim naprtili vse mogoče drage grehe. Se hujSe je za Partijo dejstvo, da sl je na Štajersko utrla pot protikomunistična propaganda ln razgalila komunlstilčne laži. Propagandisti proti komunistom so postali sami Štajerski goSarJi. ki so doživeli poraze na Dolenjskem ln v Savinjski dolini. Propagandisti pri go*6r*tvu so postali celo trboveljski »pMet&rrt«, ki so se že po nekaj meeeolh vrnili nazaj v Trbovlje skoraj v tako velikem Številu, kot so odftll. Propagandisti so postali Savinjčani, ki so v ča«n rdeče republike okusili sadove komunistične »svobode« ln stradali v smrtnem strahu pred komunističnimi rablji. Ljudstvo sedaj že ob. soja roftarstvo, ker se zaveda, da mu je prineslo le aemMičo Zato so komunisti začeti z novimi zločini, da bi ljudstvo vsaj a tem ustrahovali in ga uklonili. Ljudstvo js proveč tirpolo, da bi ilo na pota, ki so njemu samemu v Škodo Da je priSlo do tega spoznanja prav zdaj, nam pojasnjuje mariborski tednik, ki Je dne 27. januarja objavil pod naslovom »Trimesečno umiranje tolovajev« naslednji poročilo: Nad 3000 Štajercev imajo na vesti »9tab IV. operncijBke zone«* kateremu je glavni Stab NOV ln POS določi' področje fipodnje Štajerske, južni del Štajerske in Gorenjsko vzhodno od Save, je na dan dne 1. obtobra 1944 ohjnvil skupno žtevllo odredov (na osnovi nekega povelju, ki so ga našli pri ustreljenem komunističnem funkcionarju) skupno 83S9 mož. To se pravi, d« je uspelo nekaj komunističnim agsotom v kritičnih poletnih mesecih in jeeenl 1944 BtofcilisiraU — s strah »vonjem, pritiskom 1» prigovarjanjem — tako visoko Število tolovajskih enot V tem Številu so vStat« Tomšičeva, Sercerjeva, Bračičeva, Slandrova la Zidanškova brigada s Štabnim zavarovanjem XV. operacijske zone la 14. divizije s SN6I) možmi. Kamni&ko-zasavski ln Lackov od-redred so Steli 2S20 mož, med tem ko sta posadki tako imenovanih vojaSkih področij v Gornji Savinjski dolini la področje Moravče Steli 1809 moi. 4(10 mož je tvorila XV. operacijski zoni podrejena podčastniška lola in neka brigada VDV. Od tega tolovajskega gospostva lz jeseni 1944 jih je preostalo zelo malo. Razbita so vojaSka področja, ki so jih Imenovali tudi »osvobojeno o*emljo«. V področju IV. operacijske zone Jelenska eksekutiv* v času od 15. oktobra 1944 do IA. januarja 1945 — ugotovljeno po najdenih truplih — postrelila *187 tolovajev, dočim jih je romalo v ujetništvo 2111 V tem »levili tako Imenovane tihe izgub« niso vStete. Na stotine tolovajev, ki jih Se niso naSU, leži mrtvih v soteskah iu gozdovih na .Spod. njem Štajerskem, mnogi pa umirajo v zakotnih gozdnih »bolnišnicah« brez prave oskrbo. ViHokomu Številu padlih in ujetih moremo prišteti S<{ 2200 vrnjenoev or. pre-bežnikov, ki so zbežali pred prisilno mobili. znoljo in so danes spet'pri svojih družinah. Med njimi je nad 800 trboveljskih rudarjev, ki so se vrnili v zadnjih tetinih. V kolikor ni Slo za izrecne »zimske dopustnike«, ki so hoteli preživeti svoj dopust pod nemSko za-Sčito, da bi «e spomladi »pet vrnili v gozdove, so bili na Gaulelterjovo povelje z ozirom na amnestijo z dne 1. decembra im. uostirnni. IV. operacijska zona Je torej zarubila najmanj 7500 mož — padlih, ujetih ali pre-bežnikov. Tolovajsko vodstvo priznava v poveljih, ki »o jih naAli, Izgube. Med drugim so vojaki naSll povelja glavnega Štaba Sloveni, je, ki ukazuje, da je treba razredčene odreda In druge tolovajske skupine Izpopolniti s prisilnimi rekrntaodjaml « Poročilo as potrebuje nobenega komentar Ja. Nad tri tisoč narodno zavednih Sta. jeroev je padlo po komunistični krivdi, drogi so romali v njetnlStvot Da ne govorimo e trpljenju civilnega prebivalstva pod komunistično strahovlado. V Savinjski dolini, kjer m komunistični prvaki uganjali republiko, Js ljudstvo kmalu spoznalo pravi obraii komunistično OF. »Svoboda« Jim js prinesla le trpljenje tn pomanjkanje. Kn. j mnnlstifrol veljaki so se naslajali na po- i .ledinah la veseljačiti ■ «vpjinjl vlačugami, ! ljudstvo’ pa se je moralo zadovoljiti z repo ln korenjeA. Prav ni* drugače kakor v času dolenjskih komunističnih republiki Izžemalec delavstva V tolovajskem vodstvu ▼ čistilnih bojih v Savinjski dolini so vojaki njell tudi kapitalista Herberta Wo schnagga iz ftoStanja. Ta je Ml že za časa blvSe Jugoslavije med takratnimi Industrialci znan kot največji izžemaleo delavstva. Z mezdami, ki jih je Wosohnagg plačeval, delavci niso mogli ne živeti ne nmretl. Nič čudnega torej ni J>ilo, da je bila Woschn»g. gova tovarna znana kot kommun vzgojevali-Sče. lrf>l* 19,15 «o delavni zahtevali primerno zvlSanje svojih mezd. Wo*chnagg Je zahtevo odbil in delavci so začeli stavkati. V ftofltanju se je takrat dobro organizirana KP vmeSavala v mezdni spor la kaj hitro spoljaln vodo stavke na svoj mjln. Štirinajst dni nato je Woschnasrg odpuBtil is golega auMsvaaja mnogo dslavesv. Na nov« js »prejel 1« taks, ti ao ugajali »prijatelja delavstva« K«r as blls vas alti v komunističnih rokah, ao dobili delo ls tisti, ki so bili najbolj »zanesljivi«. Herbert Wo»«hnagg js bil v hlv*l Jugoslaviji znan kot največji komunistični nasprotnik in sovražnik delavstva. V zapor je spravil vsakogar, ki ni plesal po zvokih njegove plSčalke. Sedaj ss je komunistična OF, ki Ima zlasti za svoj cilj ureditev bolj-Sih socialnih razmer, združila ln pobratila a tem delavskim lažemalcem ter ga oelo sprejela v vodstvo. V Savinjski dolini ao tovarnarja Wo. schnagga. ko as je pojavljal v Ljubnem, Gornjem gradu ln drugod, kma]u spoznali. Kako ga tudi as bi! Spominjajo »e ga Se lz časov v bivBI državi, ko je hodil s popolnoma drugimi družbami z zelenim klobukom na glavi ln e puSko na rami na lov v Moz'rske In Solčavske planine. Tudi ta-tra-i mu ljudje niso zaupali. Takega sleparja Je OF postavila v svojo službo In svoje namene. Zaključil je kariero z zaporom, ki ga Je že damo zaslužil. Komunistični novoletni »pozdrav«... Razočarano ljudstvo, zlasti v Savinjski dolini In v Šmarskem okraju, je danes te javno proti komunističnemu goSarstvu. Zato so komunisti, ki ns morejo več nastopati v skupinah, začeli ljudstvo strahovati z uma. rl. Po zločinih v Gornjem gradu in v Rečici so znčeli z umori tudi v drugih krajih na Spodnjem Štajerskem. Tako so na Silvestrovo lani pozno zvečer pognali v zrak hlSo v Grobolnom, kjer je bilo več dolavcov, ki ao ravno prejeli sobotno plačilo in čakali, da as vrnejo domov. Zločin je pripravila neka ženska, ki Je pri nesla med delavoe neki zavoj la ga postavila na tla, nato pa Izginila. Po »tračni eksploziji »o izkopali Iz razvalin več mrtvih in ranjenih. Med smrtnimi žrtvami ao: pekovski pomočnik Anton Cokl, vrtnarska pomočnica Rozalija Kogler lz Maribora, Anica Bračič Iz Slovenske Bistrtee, Karolina K n n. ČIČ iz Studenca, delavec Ivan 8ev tinarodnl ttpi Zato »o se poSteni ljudje začeli »krivati pred njimi Gošarsko vodstvo Je silno jezilo, da ni moiflo izvesti tod »voje mobilizacije. Da bi ustrahovali ljudstvo, so komunisti začeli z zločini. Po umoru pri Ma. U nedelji, » katerim so skušali prestrašit) ljudstvo, eo v nedeljo, 17. decembra, komu. nlstl odpeljali Breznika Ludvika Iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Po dosedanjih poročilih so ga odpeljali do Drave, kjer »o ga postavili ob vodo in ustrelili v hrbet. Smrtno zadetemu Brezniku jo komunist Se z bajonetom prebodel prsi ln ga sunil v vodo. Breznik Ludvik, <8 letni posestnik in oče osmih otrok - najstarejSi Jo star 16 let — je bil za časa Jugoslavije utrleden prosvetni delavec in zlasti zadružni organizator. Vse Slovensko gorice so ga poznale kot dobrega Slovenca. Po novom letu so .komunisti odpeljali 20 letnega Neudaucr’a Slavka Iz Sv. Ane v Slovenskih goricah In Se pet njegovih prijateljev. Vse so ustrelili kot nasprotnike OF. Neuclaner Slavko, 20 letni kmečki fant, jo bil med domačimi fanti zelo priljubljen Prav zaradi svojesrn narodnega prepričanja ni adobraval komunistične OF In »e Je zato s Številnimi fanti skrival pred komunisti. Okrog Sv. Ruperta »e Je lani pojavil znan komunist Majhen Vladko. Ma jhen Je bil tudi član krvavega sodiSča. ki je obsodilo na smrt profesorja dr. Khrlioha Ta zločinec je tudi kriv, da je toliko družin Iz 9v. Ruperta nesrečnih Komunisti so torej tudi na Štajerskem začeli s »vojn krvavo socialno revolucijo. Tako je priSla Spodnja Štajerska Sele »edal v tlnto razdobje, ki le leta 1945 odprlo oči Dolenjoem. Gorcnjcem In Primorcem. Tedaj »o komunisti vsepovsod pri na» na Slovenskem doživeli In krvavo občutil! narodov odpor. Prnv take So ljudstvo maSčevalo komunistična zločlnstv« tudi na Spodnjem Stajorskoinl Roka pravice sega po njih Pred dobrim tednom Ja ajata »ka oglodnioa blizu Žužemberka koatui. stičnega zločinca, blvSoga trgovskega pomočnika v torkovi trgovini aa Vinic* Ra-dolfa Ferjana Po zloma Jugoslavije Ja deloval za tolovaje kot temneč aa Vlnlei. Izvajal je povelja komunističnega komisarja Vltkovlča Janeza. Po S. sepiombru 1941 Js »očal teka] a strahovanjem ubogih ljudi. Postal Js ka. mulstlčni veljak, ki Js Imel povsod velik* besedo, posebno kjer je bilo treba storiti ljudem kaj slabega. Kot član gospodarska komisije je ropal kmetom živila la drag*. Ker je bil zelo surov, sl ga Je marsikdo sa zmeraj zapomnil. Sodeloval Je tudi pri «ne-rn vlnlSkega kaplana Salmiča la legionarja Mihata lz Hrasta pri Vinici. Ljudje so si oddahnili, ks Js edtei v Črnomelj, nato pa v Stan trg, kjer pa Js nadaljeval svoje zločinsko delo. Od tam ss ga poslali v Suho Krajino, kjer ga Je njsla - ncsljlvo po krivcih gorja, ki jo zadelo na* narod. Veliko Jih je že prejelo plačilo, dr«, ge pa Se čaka. In to plačilo bo tem hnjtie, čim dalj&e bo trpljenje naroda po njihovi krivdi. (■Srni* Knjige :a mladina (HI) Slikanice, njihov pomen in njihova škoda Umvd v*eh mhuilnrklk knjig potve&amo fcrltlč*« najmanj pozornosti tlikanicam, ki •o namenjene »aiim najmiajitm, misleč pri trmi to je l« tn otrokeI 'Fo pa je velikan-§ka tmota! »Da je dete oie možu«, te premalo zavedamo. Da tiito otroci, 'jndft v *»<-»fafuri. to je »poznanje bolj zadnjega časa. Duieslovno ;e dognano, da iive otroci tvoje ilu&evno Hvljenje, ta te naj odgovarjajo (emu posebnemu iivljenju tudi vsa vzgojna tred-etva. K vzgojnim uredstvom t>a mi) bi slačite tudi slikanice. /'reden o njih kaj vet tprrtrovorim, moram povedati, kaj je namen vzg uje po nali katoliški veri. Mittim, da pravilno tolmačim katolUlca vzgojna naiela, uho trdim; namen prave kričantke vzgoje je, vzgojiti človeka za to, za kar }e ustvarjen. Vltvarjen pa je, da po naravnem iivljenju doteie nadnarav no, po zemtkem neuizemuko. To jr totalni namen vzgoje ali vtmj moi al bi biti. Da to ie drugi tudi caini vzgojni nameni, kakor: narodnostni, tocialni, domovinski, osebnostni, te razume samo po tebi. Kdo pa vzgajal Zlatili ttarii. Njih vzgojni vpliv je nenadomestljiv. Starte in otroke spajajo naravne veni, podedovana telesna in duievna tvojttva. ljubezen in tlcrb ta vse, kar Je otroku potrebno sa telo in dnto. V pred}olski dobi je torej vet vzgojni vpliv odvisen od ttarlev in vteh druiintkih članov. Ali pa teii nata slovenska družina Is po do te g i totalnega vzgojnega ciljal Kmečke tt nekaj, o melčantkih pa ti ne upam tako na tplolno trditi. Kako ttoje stvari, nam js treba tarna stopiti v kmečko kita *n v stanovanje meitana, pa bomo videli razliko. V kmečkih krUaatkih kitah imajo v kotu nad miao razpelo, na stenah ob kotu pa tlike svetnikov. Tam ob miti pod tlikami svetnikov opravljajo molitve pred jedjo in po jedi, pa tadi dal Slo večerno. V stanovanju meičana pa navadno nimajo tvetnUkih tlik in tudi molitve pred jedjo »n po jedi to le redke* Kmečki otroci morajo odmoliti, preden gredo spot, le tvoje otro-Ute molitvice, enako zjutraj jutranje - me-liantki legajo in vstajajo bret molitve. Po kmečkih hišah imajo zgodbe tv. pitrna in več drugih vertkih knjig t tlikami, po meičan-sfciJi pa tek nimajo, pač pa imajo polno svetnik knjig z vsebino, ki ni primem a sa otroke, kar tudi t ike tame razodevajo. Zakaj navajam ete tnf Zato, da rtnj ns-koliko spoznamo otroiko nastrojenost, ki je plod privzgojenosti, v kolikor ni že prirojena po naravi, kakor na pr. zanimanje za slike, ki se pri nadarjeni* otroki* pojavi te z drugim letom, zploh fia t tretjini. Tedaj te v tem času je mogoče pričeti vzgajati tudi t knjigo-tlikanieo ati * pota-timiMii podobicami, ki jih otroci kaj radi Imajo. Razume se, da besedilo pri tem še ne prihaja v poštev pač pa primerna ta otroiki daii. odiFivarjajoee razlaga. Slikanic z ver-»Jro>»vsebino nimams mnoge, več pa onih s prirod ns, kar katotičanom ni posebno v tait. rzgojitetj-umetnik more sicer tudi tlika-nk« is prirode vtgfijno itkorittiti, saj otrok ljubi šivali, cvetlice — ker ga zpremljajo skozi življenje, tn če tlone slikanice le na pravljicah, diha v njih potebno UflJenjCj tirati, dreveta, cvetlice, gore, vode itd. govore. Tu svari zaztrupljtn studenec otroka, naj ne pije iz njegovega vira, tam ztreta dro-retce dragocene obleke raz tebe, v zredi ttotda te na lepem odpre votlo drevo, da tprejme zapuščeno siroto v varno zavetje. Ob lepih la dobrih pravljicah kipi bujna otroška domišljija Iz pravljic te izluičajo plemenita otroška občutja j ljubezen, pridnost, delavnott, podjetnost, na drugi tirani pa te zatirajo zebUnoet, nevoščljivost, ne-ubogljivost itd. Velikega pomena pravljic in otrok se umvedajo vsi veliki duhovi kakor (foete Oostojevski n nali; Levstik, Stritar in le dosti drugih. Klasične ta Levstikove »Otročje igre v pesemcahs Stritarjeve »Pod lipo«, »Zimski večeri, itd. 1» koliko pravljičnih prevodov še krasi slovensko otroško mladinska literaturoI »Snegulčica*, »Trnjulčica«, »Rdeča kapica* in druge tajemajo le dolgo t>tm naše m*,ma*jt*. Pravljica in otrok sta cvet, na kitlsta še ni padla slana Uvljenja in teia prozaičnega življenja. Vplivi pravljic na otroško dušo so blagodejni. Kako dobro te tdi otroku, ko stili, da je blag tnačaj poplačan, hudoben p« kaznovan/ S solnimi spremlja nesrečno Jerico po tvetu in z zadovoljnostjo posluša, kakšna kasen zadene tlobno hčer. Velika je vzgojna vrednoti dobrih pravljic, ial pa, da niso vse lepe in dobre, četudi so podane v slikanicah, ki otroke potegnejo nate. Za otroke pred drugim letom starosti so tlikanice samo Igrače in je sanje proč vržen denar. Dveleten ali še mlajši otrok vam slikanico takoj raztrga. Kaj pa hoče drugega, ko še njegova duševnost ni toliko razvita, da bi dojel slike, le manj da M razumel tekst ob slikanicah, čeprav M mu UM skušali sturlt razločiti. Pa tudi barv ne loči še tak otroki S tretjim letom starosti pa normalen otrok že spoznava obdajajoče ga predmete in spoznava v svoji fantaziji tudi tlike, ker to njegove predstavne zmotnosti te toliko razvite. Vse to pa le v in is okolice, v kateri živi. O tem nam priča prva vprašalna doba, ki nastopi v tem času. Za to pride doba, v kateri te hoče otroku dejanj. Druga vprašalna doba nastopi, ko otrok ne vprašuje samo, kaj je to, ampak tudi, zakaj Je to tako in ne drugače. Slikanice, ki naj jik dobe otroci v roke, morajo tedaj odgovarjali psihološkim, pedagoškim in Jezikovnim zahtevam. Ptiholo-Ikim po vsebini, slikah ter starostnih stopnjah; pedapaiklm pa po sbujanju verskega, etičnega in moralnega mišljenja in čutenja, jezikovnim, da ga bodo lepšale in bogatele. Kulturni tvet, ki naj bi te tega dela lotil, bi imel te tamo s slikanicami dovolj dela, enj se Je ta panoga književnosti zadnja leta neverjetno pomnožila. pred to vojsko smo imeli na književnem trgu približno n avtorjev, sedaj pa Jih bo najmanj le sto, če ne še več! Največ Je takfh, ki vero in onostramko Hvljenje preziraj«. Nadaljevanje s 8. strani. vedno na bojiičul Vse tiste, ki so ta imeli takšne pobožne želje, bi bili morali poslati tjal Toda pustimo zda| tol Saj bomo £e videli, kaj bodo dosegli drugi, ki se potikajo naokoli s svečanimi Wilsotiovimi besedami na ustnicah. Nafbrž mislijo, da bo zdaj priSlo na zemljo kraljestvo! A meni se zdi, da bado tisti, ki skušajo uveljaviti to »bolje kraljestvo« na zemlji, pri tem sami izgubili glave.« »Kralj je to storil iz krSčanske ljubezni!« »TakSno krščanstvo krepi močnega m slabi slabotnega. Vsak dober kristjan mora imeti predvsem močan značaj, če hoče s takim krščanstvom aa svetu 3-vetL In cesar iivi na sveto.« Grofica Tiszova je skočila pokonča: »Poslušaji Kaj nič ne slišiš? Tu zunaj se nekaj prepirajol« Pohitela je k oknu in nekoliko odgrnila zavesoi »Pred hišo so ljudjel« Obrnila se je k svojemu moiu, ki je mirno sedel za mizo: »So ie tu, so že tul Za božjo voljo, prosim te, beži! Reši sel Iz kuhinje lahko splezaš na vrti Če pridejo, jih bom toliko časa zadržala, da bol lahko zbežal!« Spodaj na dvorišču hrup. Tisza je skočil pokonča, potegnil samokres in več pa je tudi takih, ki vodijo ie otroke v goli materializm, nekateri pa v totalni realizem. Ne vem, čemu Je dobro, da se v pravljici pove, po kolikih mesecih pride otrok na tvet, da ženin nevesto poljubuje in cmoka do brezkončnosti, da se škratje, ki so doslej znani le kot hudobna bitji, spreminjajo v palčke, ki to veljali dotlej kot antipodi šhratov. Ootpoda/ To ni vzgoja/ Kam taka vzgoja pripelje, nam kaže krvava sedanjott na Mi strani, na drugi pa črna borza! In kakor pravijo novejlt dušetlovei, »e vzgoja tako rekoč le konča s t. letom tiaro-iti, češ da to ie do terln.i CloieSke naravnave usmerjen'!. Fo trs Ivin j Infrk > razumemo važnost te 'Jote. kal.vr tuni nujnost vUrepov, totrebnih tn pravo r; y>;n v predia s*i dot i. stopil na stopnišče. »Ne, prosim te, pasti me! Kakor sem živel, hočem tudi umreti. Pred takšnimi ljudmi človek ne sme bežatil« »Potem grem s teboj v smrt tudi jaz!« j« vzkliknila grofica, se vstopila poleg njega in se z obema rokama oklenila njegove levice, »Kaj pa želite tu?« je vprašal Tisza tri vojake, ki so prišli z nasajenimi bajoneti po stopnicah. »Vas hočemo!« »Potem sem tul« »Kaj držite v roki?« je vprašal prvi vojak, divji visok možak z rdečo ruto okoli vratu. »Svojo pištolo. Tako sprejemam nepoklicane goste v svoji hišL« »Odložite pištolo!« »Nel« Vojaki so ostrmeli. Drugi mož, majhne postave, je zaklical navzgor: »Kecite debeli ženski, naj gre vstran!« »Nikakor ne grem proč, tu ostaneml« je zavpila grofica. »Govoriti moramo i njim,« j« rekel visoki vojak « rdečo ovratno ruto. »Kaj pa bi radi govorili z menoj?« »Radi bi vam povedali, da ste krivi vojnel« »... da je na milijone ljudi po vagi krivdi izgubilo življenje,« se je oglasil dragi. »On ni kriv tega! On ni nič krivi« j« vzkliknila grofica. »Pusti jih, pasti fih vendar!« {* skušal grol potolažiti svojo ženo. »Radi bi vam povedali, da je moja fena iz obupa znorelal« se je zadrl zdaj še tretji vojak spodaj na stopnicah. »Zato moramo z vami obračunati! Dajte pl* štolo proč!« Tisza je vrgel pištolo po stopnicah. Padla je na tla tik zraven vojaka, ki je stal spodaj. »Udri!« je zaklical prvi vojak. Počili so trije streli in gro! se je zgrudi, njegova žena pa sc je vrgla nanj in ga zakrila s svojim telesom. Grofica Almossvjeva je skočila k telefonu: »Zdravnika! Za božjo voljo zdravnika!« »Zadet sem!« j* zahropel TV* za. »Umrl bom!« S stopnišča se je dvignil vonj po žvepla. Grofica je ležala na svojem možu. Oni trije vojaki pa so izginili prav tako naglo, kakor so bili prišli. Grofa so bila očala padla z obraza. Božal je svojo ženo po roki: »Moralo se je tako zgoditi. Vedel sem, vedel, da bo tako.« Kri je tekla po tleh in usihala v preprogi. S ceste se je slišal hrup in vzkliki, ki so sc počasi oddaljevali. Smrt tega moža je bila tako velika in hkrati tako preprosta kakor njegovo življenje. Avstro-ogrska komisija za premirje v Padovi Na Vseh svetnikov dan ob desetih dopoldne se je v veliki dvorani vile Giu-sti v Padovi, v mestu, kjer je imelo svoj sedež italijansko armadno poveljstvo, sestala italijanska komisija za sklenitev premirja. Pred vilo je hodil sem in tja konjeniški oddelek s sulicami. Divizijski general Pietro Badoglio, osvojitelj Gorice, je prvi stopil v dvorano. Molče je general Weber vzel listino, na kateri so bili napisani pogoji za premirje. Italijan je sedmim Avstrijcem spregovoril še nekaj besed v pojasnilo: »To, kar vam imam zdaj čast izročiti, še ni izvirno besedilo. To je samo italijanski prevod, ki nam ga je ponoči brzojavno poslal naš zvezni častnik is Versaillesa. V glavnem se že sklada s francoskim izvirnim besedilom. Vi, gospodje, lahko te pogoje sprejmete ali pa jih zavrnete, Razpravljati o njih ne moremo če ste jih pripravljeni sprejeti, mi sporočite. S svojo komisijo se bom vrnil sem, da slišim . vaše mnenje.« Italijani so potem izročili ie svojih sedem pooblastil, nato oa se spet umaknili. Avstrijci so ostali samL Avstrijci, kolikor ilh je znalo italijansko, so takoj prevedli pogoje v nemščino, Skoraj po vsakem odstavka so častniki pripomnili; »To je v«edaz nesprejemljivo, nesprejemljivo!« »A mi imamo povelje, da moramo svre-Jeti,« je odvrnil general Weber. »Odločitev je nujna. Baden čakal« »Če to sprejmemo, nismo več velo-■ila. Potem Avstro Ogrske ne bi bilo več!« je dejal stotnik Iregate, knez liechtensteinski, bivši mornariški odposlanec v Rima. »To bi »e z drugimi besedami reklo, da moramo izročiti vse bro-dovjel Treba je stopiti v stik z admiralom Horthfjem. treba mu je sporočiti, naj se poskuša s brodovjem prebiti v Španijo!« »Čemu nam pa bo potem še brodc>vje,« I« vprašal madžarski polkovnik Nyek-hegyC »če bomo morali zapustiti istro s Trs lom ter Dalmacijo?« Tudi stotnik korvete Zwierkowsld« ki se je bil kot mornariški strokovnjak udeležil pogajanj v Brestu Litovskem. |e pritrdil knezu. Tudi on ie bil mnenja, da bi sprejetje takšnih pogojev pomenilo smrt za vsako velesilo. Madžarski zastopnik |e skomignil z rameni: »Ne bomo imeli kaj dosti izbirati!« »Pol topništva,« *• je oglasil stotnik Ruggiera, »dvajset divizij, močnih tako kakor v mirnih časih, smemo obdržati! Izpraznitev vseh zasedenih deželal Izpraznitev lastne dežele do Brennerjal To se pravi, da izgubimo Južno Tirolsko! Izpraznitev Pustriške doline ln trbiške kotanje ter pokrajine oL Soči! — Umik za Donavo te Dravo!« »Edina svetla točka,« je deja! polkovnik Schneller, .je prva; da se takoj ustavijo sovražnosti!« »Kaj več tudi Baden ne bo dosegel,« je pripomnil Seiller: »kakor prost prehod zavezniških čet čez vse področje monarhije!« »Pravica do prehodal« je dejal general Weber. »To prvič nasprotuje vojaški časti,« je odvrnu Seiller, »drugič pa tudi ni v skladu s pogojem, da ne bomo storili ni-Cesar, kar bi našim zaveznikom škodilo! Zakaj to se pravi, da hočejo Itahiani pasti Bavarcem čez Brenner v hrbet!« .(Dalje.)