VITRANC, Z E L E N C I IN BOVŠKO Geomorfološke študije iz zahodnih Julijskih Alp A n t o n M e l i k 1 MORENE NA VITRANCU Ko so gradili v letu 1959 žičnico na Vitranc od Kranjske gore, so ob njenem zgornjem zaključku v slemenu načeli lepo svetlo moreno ter v n je j napravili končni del zgradbe. Morena je bila dolgo dobro vidna tik nad južnozahodnim koncem, ob pokritem delu zgradbe na- vzgor, k jer jo je razgalil zasek gradbenih del. Znaten del morenskega gradiva so z žičnim prenosom transportirali čez grapo proti vzhodu, kjer so iz nje napravili tako rekoč tlak pred novim gostiščem, gorsko kočo Mojco, znamenje, kako dobro gradivo je nudila ta svetloapniška morena. Pozicija zgornjega vrha žičnice na Vitranc je prav interesantna. Predvsem njena nadmorska višina. Ko so pripravljali graditev žičnice, so njeno višino zmerili prav natančno in sicer z 1597 m nad morjem. Morena sega še nekaj metrov više. A tudi v hrbtu Vitranca, malo dalje proti jugozahodu, se na nekaterih krajih kaže kamniti drobir, ki spo- minja na moreno. Na dveh ali treh krajih pa je morena na manjši ploskvi docela razgaljena, v legah, ki razodevajo nadmorsko višino nekaj malega več kot je vrh žičnice. Dalje gor, proti Ciprniku, ob stezi, na novo nadelani do vrha te gore 1746 m, nikjer ni videti morene, dasi je seveda mogoče, da se bo pri novih delih še kje pokazala. Zaključiti moremo, da dosedanje golice razodevajo moreno v nadmorski višini 1597 do 1620 m. Pozicija gorskega hrbta, ki ima ime Vitranc, je takšna, da moremo ob diskusiji te interesantne morene misliti samo na dolinski ledenik. To se pravi, da je Vitranc v pomolu med glavno dolino, znano pod imenom (Podkorenska ali Jeseniška) Dolina ter dolino Pišnice, ki je po nje j prihajal ledenik izpod Vršiča in izpod Križke stene po Krnici navzdol. Ledenik, ki je mogel naložiti moreno na Vitrancu, je mogel biti ali dolinski ledenik, torej led glavne Doline, ali pa ledenik iz Pišnice. Gradivo morene na Vitrancu ob vrhu žičnice je sam apniški drobir z manjšimi bloki, zelo enakomerno svetlo bel. Podoba je tedaj, da je to gradivo izviralo od apniških sten bližnjih Julijskih Alp. Toda v hrbtu Vitranca bi se mogel z njim mešati tudi drobir dolinskega le- denika. Saj je izven dvoma, da smo tu na stiku, na sotočju obeh le- denikov. Pozornost vzbuja nadmorska višina morene na Vitrancu. Do sedaj v tej ali podobni višini tod okrog še niso ugotovljene morene, ki bi 19 Geografski zborn ik 289 jih mogli pripisovati glavnemu dolinskemu ledeniku. Pač pa so v okolišu Trbiža dognali že zgodaj morene v nadmorski višini okrog 1600 m (1, str. 1007). Na osnovi tega je Ed. Briickner sklepal, da ledeni- kova površina okrog Trbiža ni segala više kot 1700 m. Kasneje so itali- janski geografi našli morene še nekoliko više v pobočjih okrog Trbiža in sicer v nadmorskih višinah okrog 1650 m do 1700 m, tako da so se stri- njali z Briickner jem, da ledenik okrog Trbiža ni segal više kot do okrog 1700 m (2, 303). Morene na Vitrancu, 1597—1620 m visoko, se tedaj prav dobro vjemajo z do sedaj dognano višino okrog Trbiža. Vendar moramo pri tem pripomniti, da je A. Penck pri prouče- vanju dravskega ledenika v celem in v Celovški kotlini še posebej prišel do ugotovitve, da je v južnem robu, ob Karavankah, ledenik Celovške kotline segal ob Korenškem prelazu samo še nekaj čez 1500 m visoko s svojim površjem (iiber 1500 m) (1, 1075). Korenški preval je tik severno od Vitranca. Penckova ugotovitev in naše najnovejše dognanje pripovedujeta, da se je nahajala površina ledenika na južnem robu Podkorenske doline okrog 1620 m visoko, a na severnem, ob Karavan- kah znatno niže. Sklepati smemo in celo moramo tudi po tem, da je led na Vitrancu prihajal v glavnem iz Julijskih Alp, takšna je tudi sestava moren na Vitrancu, vsekakor iz Pišence in morda Planice. Še nadalje nam kaže računati z gotovostjo, da je led tod v glavnem polzel od juga proti severu ter odtekal vsaj do neke mere, s svojimi zgor- njimi plastmi, čez Korenški preval v Celovško kotlino. Morebiti je k 1. Podkoren in korenski preval Poljane 1073 m z Vitranca 2. Jezero Zelenci od zahoda temu višinskemu razmerju prispevala nekaj tudi dolinska ožina ob Martuljku, kjer je bilo pod visoko gorsko rajdo Špik—Široka peč—Ko- kova Spica tudi v višinah med 1500 m in 1700 m jako tesno. To je vsekakor zadrževalo led, da ni mogel dovolj naglo odtekati po Jeseniški dolini navzdol. Morebiti smo zato dosedaj v višinah od iznad Mojstrane navzdol našli tako malo ledeniških sledov v znatnejših višinah. (Prim. 3.) Da pa je dolinska soteska ob Martuljkovi gorski skupini pomenila oviro bodi za led, bodi za vodni odtok, moremo sklepati tudi po deltasto naloženih jezerskih sledovih, pričajočih, da je bil v jezerski dobi vodni odtok usmerjen od okrog Kranjske gore čez Reteče na zahod. Morena na Vitrancu v nadmorskih višinah 1597 m do 1620 m nas spomni še na nekaj. Glavni preval na Vršiču je v nadmorski višini 1611 m. To se pravi, da ga je moral led v isti zadnji poledenitvi še dosegati in pretekati. Podoba je, da se je led iz doline Pišnice raztekal v obe smeri: proti Kranjski gori v Dolino ter hkrati čez Korenški preval v Celovško kotlino, pa hkrati čez Vršič v Trento v Soški dolini. Resda je videti, da se je mogel na tak način pretakati samo tenek zgor- nji sloj ledu, pa vrh tega samo v času viška zaledenitve in ne za dolgo. Najbrž je bil led v Pišnici najvišji na sotočju z ledenikom iz Krnice. Luknja v prevalu med Trento ter Vratmi je visoka 1758 m. Po tem višinskem razmerju in po celotni konfiguraciji površja je gotovo, da čeznjo led ni segal ter da je ostajal tako ledenik v Vratih kakor soški ledenik v Trenti v nižjih nadmorskih višinah. Takšna višinska razmerja v površju ledu v zgornjem koncu Doline in tam okrog nam kažejo, da je ledena masa iz okoliša Rateč segala čez nizke zahodne Karavanke v spodnjo Ziljsko dolino in da je bila celo še Kopa 1496 m preplavljena z njimi. Vsekakor pa je čez Korenski preval tekel kar cel ledenik v južni robni del Ziljske doline ter dalje v Ce- lovško kotlino, saj je bil debel prav gotovo čez 400 m naH 1073 m, na j - višjim krajem prelaza. Nemara je prav ta ledeniški tok čez Karavanke pripomogel Korenškemu prevalu, da se je v njem izoblikovala prava suha dolina, dokaj prostoren plani dol Poljane, dolg skoro 2 km. Ali pa, da se je zaradi ledeniškega toka stara prečna suha dolina tako dobro ohranila. 2 ZELENCI IN LEDINE PRI RATEČAH V zgornjem koncu Doline, posebno okrog Podkorena in Rateč, l judje zdaj mnogo govorijo o potrebi, da se meliorira tamkajšnji močvirni svet, da se z regulacijo in kanalizacijo vodotokov pridobi za kultivacijo dozdaj preveč zamočeno ali celo t rajno z vodo zalito zemlji- šče. Gre predvsem za dno glavne Doline med Podkorenom ter Rate- čami, k jer so Zelenci, prekrasno t ra jno jezerce, sicer ne veliko, a dokaj globoko in čudovito lepo s svojo čisto mrzlo zelenomodro vodo, a okrog Zelencev in daleč proti Podkorenu ležeče močvirje, »Na Blatih« imeno- vano, s posebnim delom »V tumfih« na zgornjem koncu, tik ob Zelen- cih, območje t rajnih močnih vodnih izvirkov v ravnem dolinskem dnu. Zelenci, Blata in Tumfi, vse to je dejansko pravi izvir Save, ki se ji voda zbere iz vseh teh mrzlih studencev v vedno polno strugo. Zamo- čeno področje so tudi »Ledine« pri Ratečah, vendar precej drugačne narave: Tukaj voda doteka povrhnje v vodotokih Kravinjek in Tre- biža, ki oba pritekata s Karavank pod tromejno Pečjo, tečeta skozi vas Rateče in se izlivata v Ledine. Tamkaj jima voda ob sušnem vremenu gine v prodna tla, a ob večjem deževju se razlije v jezero, ki včasih celo prav močno naraste in se drži cele tedne, preden se naposled odteče po podzemeljskem potu. V Ledinah potemtakem v glavnem voda gine v prodna tla in imamo tu opravka s ponikvijo, medtem ko v Zelencih in Tumfih ter nemara še v Blatih voda na veliko izvira iz dolinskih tal. Kljub tej očitni raznoličnosti pa imata obe hidrografski področji, Ledine in Zelenci s Tumfi ter Blati, skupno in v bistvu celo isto gene- tično osnovo. In prav v tej podobni ali celo isti genetični osnovi so tudi pogoji za uspešno hidrotehnično intervencijo, za melioracije, ki so se domačini upravičeno začeli potegovati zanje. Kaj so te skupne genetične osnove? 3. Zelenci: vodni izviilki v jezerskem dnu Skupen je položaj na področju dolinskega razvodja, in sicer raz- vodja med Ziljico ter Savo. Skupno je dejstvo, da je za razvoj seda- njih hidrografskih razmer bilo odločilnega pomena nasipanje velikih in manjših vršajev, ki so učinek akumulacijskega delovanja tako ka- ravanških hudournikov kakor potokov in hudournikov iz Julijskih Alp. Že na prvi pogled se nam razodene, da se nahajajo tako Ledine kakor Zelenci z Tumfi in Blati natančno v stičnem pasu med konci kara- vanških ter julijskih vršajev. Tretja skupnost, ki pa je manj očitna, je v dejstvu, da se nahajamo v območju Rateč ter Podkorena v dnu Doline, ki je vanjo v biihlskem (bohinjskem) stadiju še segal jezik planiškega ledenika, katerega čelne morene je bilo mogoče ugotoviti od Brd (med Kranjsko goro ter Podkorenom) čez Mučno goro (Podkore- nom) do okoliša Rateč (5). V dnu Doline se zdi, da so skriti sledovi in učinki jezera, ki se je izoblikovalo v ledeniški čelni kotanji, medtem ko so jih v robnih področjih prekrili vršaji, zlasti starejši, nasuti*vse- kakor še v periglacialni dobi. Na naših topografskih kartah, starejših in tudi novejših, je na žalost hidrografski značaj pokrajine ob Zelencih precej slabotno ozna- čen. Ce imajo Ledine, kjer je le obdobno jezero, tako močan oris, bi kazalo vendarle Zelence s Tumfi bolj določno označiti. Saj so to t r a jna 4. V Tumfih jezerca, sicer majhnega obsega, a vendarle, posebno Zelenci, že tolikšna in tako globoka, da jim gre po vsej pravici ime ter topografska oznaka za jezero. In Blata se začno takoj vzhodno ob Zelencih, pa celo v znatni širjavi, in ne šele pri vasi Podkoren, kakor bi bilo mogoče sklepati po oznaki v topografski karti. S približevanjem k vasi Podkoren se Blata ožijo ter nehajo nedaleč od železniške postaje Podkoren, kjer se izmota iz nj ih Sava kot samostojna rečica, bolj potoku ko reki podobna. Tumfi so vsenaokrog ob Zelencih, posebno na široko pa tik južno ob njih, k jer so tudi največji. To se pravi, celo 2—3 m široki, nekateri še daljši, a nič ka j zaokroženih oblik. Nekateri pa so zelo majhni, da jih ob naglem pogledu skoro ne opaziš. Kmečki fant, ki je kosil, se je jezil, da ni tumfa zagledal takoj in da bi bil kmalu vanj padel, kar bi ne bilo prijetno. Zakaj vdereš se vanj meter globoko, a še so stranske jame v njem pod rušo. Ti tumfi spominjajo tedaj na nekdanja in redka ohranjena retja na Ljubljanskem Barju, ki je v nj ih prihajala na dan taln& voda iz prodne podlage in je tedaj izvor besede od »vretja« docela očiten. Ratečanje jim pravijo tumfi in zemljišče, v katerih so najgosteje in največji, označujejo »V Tumfih«. To je južno od Zelencev. Toda manjši, v gozdnem zemljišču bolj skriti, med morenskim skalov- jem raztreseni tumfi so tudi na severno stran od Zelencev, skoro do glavne ceste, ki drži tamkaj mimo od Podkorena proti Ratečam. Pa še več. Vodni izvirki so raztreseni tudi bolj daleč okrog Zelencev, po Blatih in na njihovem robnem področju. A končno so Zelenci sami skupek samih izvirkov, kjer prihaja talna voda v obilnih množinah na dan. Prepoznajo se izvirki po izredni čistini vode, pa po enakomerno nizki temperaturi, ki znaša samo okrog 7° C. Zato so Zelenci tako silno mrzli poleti, a pozimi se zdijo zelo topli in so zares s svojimi 7° C zelo topla voda v mrzli Dolini. Redkokdaj se zgodi, da bi Zelenci zamrznili, celo zelo stari l judje pripovedujejo, da pomnijo komaj enkrat, dvakrat v svojem življenju, da bi se v Zelencih naredil led. Zelenci so potemtakem samo sklenjen skupek tumfov, le en velik kompleks retij, ki v njih dnu izvira talna voda. V tem dnu Zelencev, ki se v n j ih voda odlikuje po nenavadno veliki prozornosti, pa opazu- jemo še poseben pojav, ki obrača našo pozornost nase. Ta pojav, to so majhne, ponvam podobne udolbine v dnu, nič večje ko kakšnih 10 cm v premeru široke kotlinice, vsaj v večini, medtem ko so največje s pre- merom do okrog 20—30 cm. V sredi dna teh ponev pa je šele poglavitna posebnost Zelencev: tu namreč izvirajo, to se pravi, vro na dan verti- kalni curki docela kalne vode, vro na dan, kakor da imamo opravka z majhnimi vulkani. Ce pravim, majhni vulkani, se sliši to sicer zelo pretirano, toda treba je podčrtati, da so ti vrelci-curki zares zelo svoje- vrsten pojav: kako to vre vodni izvirek navzgor, kako močan kontrast ustvarja s svojo gosto, kalno vodo, ki se meče navzgor v ekstremno čisto jezernico. Ta kalna voda mora imeti še nižjo temperaturo nego že itak zelo hladna voda v Zelencih, zakaj iz vulkančkov nikjer ne do- 5. V Blatih 295 speva na površje, marveč se drži ob dnu. Nikjer pri drugih naših vodnih izvirkih, niti ob izviru Savinje ob spodnjem koncu Logarske doline ali v izviru Radovne, ki sta podobna vodna izvora, nisem nikdar opazil podobnih pojavov. Pač pa sem se ob nj ih spomnil na solfatare pri Poz- zuoli v bližini Neapla, ki so prav tako zelo majhni, vertikalno usmerjeni izvirki, ki delajo vtis miniaturnih vulkančkov. Seveda je gotovo, da je podobnost samo v zunanji obliki, pa da je v genetičnem pogledu stvar docela druga. Vsekakor je gotovo, da imamo tu opravka z dvoje tipov vodnih izvirkov: eni dajejo čisto vodo, ki prestopa v mirnem pro- nicanju na površje in ki jo vidimo v tumfih in v Zelencih, največjem od njih. Drugi tip izvirkov pa daje kalno vodo in z nekim dinamičnim vzgonom. Ali si smemo tolmačiti ta pojav, ki ga kaže še nadalje raz- iskavati, da imamo pod površjem dva sloja talne vode: zgornji, čisti se pretaka po prodni notranjosti, a drugi je nižji, je v globlji plasti, ki se zdi, da je obdana s plastmi ilovice in morajo vodni preduhi skoznjo, da se tam navzamejo tako izredno mnogo ilovnatih blatnih primesi. In kaj daje tej kalni vodi tako krepak vzgon, da jo meče na prosto v dno tumfov in Zelencev? Ali bi smeli domnevati, da je pod prodno odejo ob ilovici napol šotna plast, ki so v n je j snovi, sposobne, da poganjajo ter mečejo blatno kalno vodo navzgor v dno tolmunov? Posebnega obravnavanja je treba ob topografski legi savskih izvir- kov, Zelencev, Tumfov ter Blat. Natančno na severnem koncu Planice so izviri Save. Zelo je važno, da to podčrtamo. Na spodnjem koncu Planice se vleče po sredi Planiške doline od J proti S skoro tik do vznožja Karavank hrbet moren, ki pa nima značaja običajnega moren- skega nasipa, temveč je očitno tista morena notranjega, mlajšega biihlskega stadija, od nasipa Mučne gore itd. za 3—5 km oddaljenega, ki je nastala, ko so na planiški ledenik od obeh strani, od Ponc in od Mojstrovke-Ciprnika letele zelo in manj debele apniške skale. Ta mo- renski hrbet leži tik vzhodno od železniške postaje Planica-Rateče; železnica ga prereže v nadmorski višini 550—548 m. Vzhodno od tega morenskega hrbta so njive pa košenice s seniki Ratečanov, deloma tudi Korencev, torej plan svet z lepimi pogledi podolgem po Planiški dolini do Jalovca. Ta plani svet je lepo in dokaj krepko nagnjen proti SSV in ni nič drugega ko krepak dolg vršaj Nadiže-Vode. (Za razmerje med Nadižo in Vodo, pritekajočo izpod Podrtja glej V. Bohinec 6; 7) Na zahodnem robu tega vršaja poteka suha struga, ki je prava tipična »suha« slovenskih Alp. Po n je j teče voda samo v času večjega deževja, in sicer kar precej velikega deževja ali kadar se naglo topi sneg, sicer pa je docela suha prodna struga; Ratečanje in Korenci jemljejo v n je j prod ter pesek, kadar ga potrebujejo za zgradbe. Ta suha Nadiže sega s svojo prodno strugo natančno do malo nad Zelenci in semkaj se izliva njena voda, kadar je največje deževje. Do malo nad Zelenci sega tudi prodna nasipina hudournika Bele vode. Reči moremo, da je očitno naslednje: vodni izvirki v Tumfih in Zelencih so vezani na sloj proda, ki leži pod dnom suhe Nadiže pa nekaj na levo in na desno od nje. Po tem podpovršinskem sloju proda doteka očitno 6. Sava tik nad železniško postajo Podkoren trajno voda iz Vode izpod Podrtja, razen tega pa vsekakor tudi po pod- zemeljskem potu vsa voda iz celotne Planiške doline, tudi iz Nadiže. Če se vprašamo tedaj, kako da so se Zelenci s Tumfi itd. razvili ravno na tem kra ju v presledku med Ratečami ter Podkorenom, moramo odgovoriti, menda ne pretiravam, če rečem: s popolno gotovostjo, da zato, ker prav tukaj drži v savsko Dolino prodna nasipina iz Planice, po kateri se podtalno odtaka vsa deževnica in vsa snežnica Planiške doline. Zato so izvirki v Zelencih in Tumfih tako stanovitni, tako hladni in tako čisti. In tudi po teh razmotrivanjih se nam potrjuje, da je Na- diža dejansko prvi izvir reke Save. Pripomniti kaže, da je vodonosni sloj proda in peska v območju suhe struge Nadiže-Vode še nekoliko širši in da se do neke mere razteza na ves vršaj t ja do planiškega centralnega morenskega hrbta, dasi je očitno vodni tok na robeh že mnogo slabotnejši. A vendar: v končnem robu tega vršaj a imamo zahodno od Zelencev prve studence, katerih voda se sicer še skrije pod tla, a končno vendarle doseže roje izvirkov okrog Zelencev. A za trdno se nam ob tem razodeva dejstvo, da prihaja glavna talna voda v progi ob suhi strugi Nadiže-Vode. Iz Zelencev teče voda prav počasi Skozi Blata navzdol po Dolini. Ne more se reči, da bi bila skozi Blata izrazita ali enotna struga, ki bi se takoj pod Zelenci mogla individualno zaznavati. Marveč je tako, da so vsa Blata prerasla z gosto močvirsko travo, ki je največ ločje, na robeh pa največ trst je. Očitno so v Blatih še obilni izvirki, ki povzro- čaj o, da se tam, kjer so najizdatnejši, pojavi v vodi kakor individualen vodotok, a se kmalu umiri in tako rekoč razpusti. Sele polagoma pre- vlada v travi, ki na široko raste v vodi, in sicer jako na gosto ter jo tako rekoč skriva, kot najmočnejši tisti tok, ki se končno pokaže kot odtok celotnega močvirja ali vseh Blat, kakor vse to pod Zelenci ozna- čujejo Ratečanje in Korenci. Ta odtok je usmerjen mimo železniške postaje Podkoren in to je kratkomalo Sava (prim. pod. 6). Podčrtati je treba, da so Blata popolna ravnica. Nedvomno je to ostanek jezera, se pravi, danje ravnice jezera, ki se je razvilo v čelni kotanji planiškega ledenika, ko se je led skrčil v Planiško dolino. V strukturo te danje ravnice imamo največ vpogleda ob Tumfih, pred- vsem ob Zelencih. Tu se prav dobro vidi, da sestoji površinska plast iz dokaj konsistentne mase, ki je iz svetlega blata in korenin ter stebel in vlaken vodnih rastlin, predvsem ločja pa mahu ter trstičja. Podrob- nejši ogled bi nemara pomagal razlikovati več zaporednih slojev v se- stavi te zmesi rastlinskih in sedimentnih ostankov. Mestoma imamo vtis, da gre tu za tvorjenje šote v začetnem stadiju. Ni izključeno, da bi tukaj vr tanje zadelo v globinah na pravo šoto in morebiti tudi na pred- šotne usedline peska ter ilovice iz še starejših razvojnih stopenj naših Blat, seveda v znatnejših globinah. Današnji obseg Blat je podan zelo preprosto: segajo povsod do roba, ki ga je doseglo nasipanje v vršajih. Cisto določno se vidi, da takoj, ko se nehajo Blata, začenja nagnjenost zemljišča, to se pravi, da prehajamo 7. Jezero v Ledinah pri Ratečalh 8. Hudourn ik Trebiža dere v jezero v Ledinah na vnanji rob vršajev, ki se vzpenjajo precej napeto proti bočju tako Karavank kot Julijskih Alp. Zato so povodnji tukaj le zmerne. Res da se ob velikem deževju voda v Blatih dokaj dvigne, a vendarle ne na . široko, zakaj povodenj obmejujejo zelo določno pobočja vršajev, kakor moremo sklepati tudi po razprostranjenosti njiv, ki nikjer ne segajo v poplavno zemljišče. Vršaji so tu rasli vsekakor v vsej dobi od umika ledenikov naprej in nedvomno je bila njih rast najbolj nagla v prvi dobi, ko so vladale še periglacialne razmere v klimi in morfogenezi. Zato je verjetno, da so vršaji s svojim drobirjem prekrili še robne dele danje ravnice, ki je bila sprva najbrž še jezero. Blata so bila vsekakor v starejšem obdobju obsežnejša nego so dandanes. Rast vršajev je sedaj omejena ali celo izločena spričo intervencije človeka. Hudourniki so zazidani, struge trdno ujete, železniška proga je postavila pregrajo hudournikom marsikje, najbolj južno ob Blatih. Zelo dobro se vidi, da sta velika vršaja pri Podkorenu, ob Kortnjeku in Suhlju potisnila Savo docela na južni rob Doline. Nemara sta s svojim drobirjem pre- krila vzhodni del Blat, ki so se najbrž v prvotnem stanju razprostirala še mnogo bolj daleč proti vzhodu. Saj moremo opaziti, da so Blata v sedanjem obsegu primaknjena izrazito proti severu, na levi rob Doline, kjer iz Karavank med Podkorenom in Ratečami ni hudourni- kov, ki bi jih zasipali. Vsekakor so bili in so za današnji obseg Blat in hidrografskih razmer v njih najbolj odločilni vršaji. 9. Izgon ob Trebiži v Ratečah Spričo vsega tega melioracije v Blatih niso nič težavnega in nič kompliciranega. Dandanes dajejo Blata kvečjemu kaj malega ločja in druge močvirske trave ter trstja, kar pa vse skupaj ni vredno besede. Iz Blat sega ponekod vlaga še v robne pasove sicer sušnih vršajev. Zemljišče v Blatih pa je po sebi prav dobro in bi dalo precejšnje areale rodovitnega polja ali travnikov. Zato mislijo domačini na melioracije, — Blata so v gospodarskem območju katastrskih občin Rateče in Pod- koren, torej Ratečanov in Korencev. Ni dvoma, da bo socialistično gospodarstvo kmalu prešlo na melioracije tudi v tem kraju. Treba bo samo Savo regulirati ter jo s kanaliziranjem podaljšati v smeri navzgor skozi Blata v dolžini komaj dveh, treh kilometrov. Potem pa bo glavna skrb, da se nova in poglobljena struga zavaruje pred zasipanjem hudo- urniških pritokov, ki so sicer v bližnjem robnem ter gorskem svetu že zazidani zoper divjanje v hudih urah. V tem pogledu je zelo poučen že prvi pritok, ki ga dobi Sava, ko zapusti Blata. Komaj sto metrov navzgor od železniške postaje Podkoren priteče vanjo od desne nezna- ten potoček v krilu majhnega vršaja, a vendar je že nasul v savsko strugo obilo kamenitega drobirja, tako da je prekril z nj im dno v Savi ter ustvaril plitvino, ki je povzročila prvo zajezitev in brzico na t e j v tem kraju še tako mirni rečici. In podobno je na ustju Kortnjeka in Suhlja. Sele ko pod Kranjsko goro sprejme vase Pišnico, ki je tu videti daleč močnejša in zlasti silovitejša, dobi Sava značaj glavne reke, ki ji tudi znatnejši pritoki ne morejo delati ovir ne s svojo vodo ne z nasipino. Kar se tiče Ledin, je stvar taka, da tamkaj potreba po melioraciji ni manjša, tembolj ko se jezero v njih pojavlja zelo pogosto, že po večjem deževju, a se tudi drži zelo dolgo, segajoč dokaj na široko. Dogaja se, da povodenj iz jezera v Ledinah seže tudi čez cesto, ki drži v Planico, a v izjemnih primerih se je raztegnila celo čez železniško progo. Jezero v Ledinah je domala sleherno leto reden pojav, pa celo po večkrat na leto, tako da bi mogli govoriti kar o presihajočem jezeru. In dokoder seže vsaj normalno, recimo povprečno jezero vsako leto, raste samo slaba, docela močvirska trava z obilo bičja. Gospodarskega haska nudijo tedaj Ledine malo. V Ledinah se še bolj očitno vidi, da jih je z ojezeritvami vred ustvaril položaj med vršaji. Ze na prvi pogled se nam razodeva, da segajo do Ledin vršaji z obeh strani, iz Planice in iz Karavank. Podoba je, da je Nadiža-Voda sprva po umiku ledenika tekla proti Ratečam ter nasula obsežni, dokaj napeti vršaj, ki so na njem glavna polja Rate- čanov. Očitno se je Voda šele kasneje v k ra ju pod znanimi smu- čarskimi skakalnicami prestavila na desno ter ubrala svoj tok proti Zelencem. Zelo mogoče je, da je celo večkrat menjala svoj tok na za- hodni ter na vzhodni strani že imenovanega morenskega hrbta. Vse- kakor moramo računati, da nekaj podzemeljske vode daje ta vršaj in jo pošilja proti Ledinam ali pa neposredno pod morenskim hrbtom proti Tumfom in Zelencem. Poglavitno vodo v Ledine dajeta oba po- točka, ki tečeta skozi Rateče s Karavank. To je manjši Kravinjek in večja Trebiža. Oba še danes nasipljeta in nj i ju strugi sta tipična izgona; 10. Dno v Ledinah, ko je jezero presahnilo posebno Trebiža je visoko obzidana in teče znatno nad ravnico. Nasipino daje še prav v sredo Ledin, kamor vsako leto po večjih nalivih nasiplje obilo kamenja, pa seveda tudi vsakovrstnih odpadkov iz vasi Rateče. Vršaj Kravinjeka in predvsem Trebiže prekriva vso večjo severno polovico dolinskega dna v Dolini in tudi celotna vas Rateče stoji na njem. Natančno v stiku med karavanškim in planiškim vršajem so Ledine. Zato ima jezero v Ledinah vedno podolgovato obliko (podč.). Za melioracije so spričo tega podobni ugodni pogoji kot v Zelencih in Blatih. Cestni prehod ob železniški progi ob postaji Planica-Rateče je v nadmorski višini 849 m, a dno Ledin je komaj 2—3 m nižje. Zelez- 11. Dno Doline med Ratečami in Podkorenom 1: vršaiji; 2 : poglavitne morene; 3: Ledine niška postaja ima nadmorsko višino 850 m, medtem ko so Blata z Zelenci nekaj malega pod nadmorsko višino 837 m. V takšnih višinskih raz- merjih ni težave, skopati kanal v bližini železniške proge navzdol do bodoče kanalizirane zgornje Save. Morebiti bi se dalo isto opraviti s pomočjo rova iz cemetnih cevi. Saj razdalja ne bi znašala več kot en kilometer, a je v vsem obsegu zemljišče iz morene. Z odstranitvijo Blat in Ledin bi napravili koristno delo tudi za turistični promet, ker bi z melioracijami odpravili komarje, ki nikomur ne koristijo, pač pa delajo obilo nevšečnosti. A v zgornji Dolini so dobri pogoji za razvoj turizma. Z vidika brige za turizem in sploh sama po sebi se postavlja tudi pobuda, da kaže pri izvedbi melioracij v Blatih in v priključku odtoka iz Ledin imeti posebno skrb, da ostanejo Zelenci nedotaknjeni s svojo lepoto, zatorej dovolj vstran od bodočega glavnega odvodnega kanala, ki naj pomeni osrednjo odmakalno žilo v Blatih. 3 BOVŠKO Dve znatni alpski kotlini ima Slovenija, obe ležeči docela sredi alpskih pogorij, Bohinj in Bovško, pri čemer puščamo v tej razpravi Celovško kotlino popolnoma ob strani, iz raznih razlogov. Resda je Bohinj večji, daljši in širši, toda hkrati je res, da je Bovec1 tako rekoč še bolj alpski, namreč obdan s še višjimi gorami ter pogorji. V nepo- srednem obodu Bohinja so najvišji vrhovi v tamkajšnj ih spodnjih gorah visoki le 1850—2086 m, na vzhodni strani celo samo 1250 m do 1550 m. Le na severni strani so višje gore od Vel. Draškega vrha 2243 m, Tosca 2275 m čez Mišelj vrh 2350 m, Debeli vrh 2392 m, Vršak 2448 m do Velikega Spičja 2398 m, medtem ko gledajo Triglav 2863 m s Ka- njavcem 2568 m in drugimi vršaci vendarle samo odozad. Pa še je res, da so neposredno na severni strani Bohinjske kotline le zmerno visoke gore v Fužinarskih planinah ter v vzpetinah na Pokljuki in ob Uskov- nici. Resda se tudi na južnem obodu Bovca vzdiguje Polovnik le 1661 m do 1772 m, toda dno kotline je pri Bovcu 470 m, ob Cezsoči 366 m, a pod Boko 350 m visoko, medtem ko je dno Bohinjske kotline od okrog 500 m pri Bohinjski Bistrici, 525 m ob Bohinjskem jezeru ter 540—600 m v Zgornji dolini. Na severni strani obdajajo Bovško kotlino sklenjeno gore od Kanina 2585 m čez Prestreljenik 2499 m in Lopo 2406 m do Rombona 2208 m, onstran tesne Koritniške doline Krnica 2235 m ter pogorje Svinjak 1637 m, Bovški Grintovec 2344 m, a od ozad gledajo skoro na vseh straneh enako ali še bolj visoke gore. Prav posebno pa se stopnjuje alpski značaj Bovca zaradi dejstva, da se vzdigujejo visoka alpska pogorja docela neposredno iz kotline, kar je bilo odločilnega pomena za morfogenetski razvoj in kar je odločalo tudi o gospodarski strukturi pokrajine in nudi dandanes izvrstne osnove, da se Bovec tako uspešno uvršča v turistično izredno privlačno pokrajino. Ves gorski obod Bovške kotline je iz apnencev ter dolomitov zgor- nje triasne starosti, kar je imelo ogromni učinek za oblike v reliefu in silno stopnjuje slikovitost pokrajine. Naj samo spomnim na zname- nite »skednje« Kaninskega pogorja, svojevrstni vrh gore Svinjak itd. Zelo preseneča, kako so mlajše mezozojske kamnine, jurske in kredne, omejene samo na rob Bovške kotline in sicer le na nizke lege v vznožju Rombona, Svinjaka ter Polovnika, z nižjim pasom na obeh straneh 1 Tu i n v n a s l e d n j e m u p o r a b l j a m večkra t n a m e s t o ozinačbe Bovška kot l ina, Bovško ali podobno k a r k r a t k o i m e Bovec. S a j m o r e m o d o m n e v a t i po neka te r ih z n a m e n j i h , da j e t o i m e spnva pomeni lo n a j b r ž v so pokra j ino , v e s