271
Kmetijski stroji v Rumuniji.
Kakor sem uže v enem svojih prejšnjih dopisov omenil, opravljajo se v Rumuniji poljska dela največ se stroji (mašinami). V prvi vrsti imam navajati parni stroj, katerega moč se povsod in kolikor mogoče uporablja. A ne samo na velicih posestvih, temveč tudi v kmečkih občinah najdeš vsaj eno lokomobilo. Ta jim pomaga ne samo pri mlačvi žita in robkanji koruze, ampak tudi pri oranji, pri setvi in druzih opravilih na polji. Iz tega se uže razvidi, da v Rumuniji veči po-sestniki uporabljajo tudi mnogo druzih strojev, ka-koršoih pn nas na Kranjskem — zbog presilno razkosanih zemljišč in bornega našega velicega posestva — še videti ni. Skoraj v splošni rabi so sledeči stroji: mlatil niče, sušilnice za turšico, sejalnice, in sicer na široko in v vrstah sejoče, itd. V najnovejšem času začnč tudi stroje za čiščenje žita uvažati v deželo.
Da zaznamujem značaj naših kmetijskih strojev v kratkih besedah, reči bi moral, da se rabijo vsi stroji, ki so potrebni za obdelovanje in pridelovanje velike množine, da se pa v Rumuniji ne poznajo oni, ki merijo na zboljšanje pridelanega blaga ali ki so namenjeni finejšim delom.
Skoraj nepotrebna je opomba, da nam vsi ti stroji prihajajo iz inostranskega, največ iz Angleškega.
Stroji bi bili   še   v splošnejši rabi ,   če  bi pomanj-
kanje spretnih rokodelcev tudi tukaj, kakor povsodi, ne stavilo zaprek. Ako se polomi kak imenitnejši del, ki ga naši mašinisti popraviti ne morejo, mora ves dragi stroj v shrambo za staro železje.
Kmetje orjejo s plugi po Zugmaverjevi sistemi; le v podonavskih pokrajinah rijo z lesenimi orali v plodo-viti, humozni, mastni zemlji.
Parni stroji se kurijo se slamo, katere itak na druge načine porabiti ne znajo. Ce je kmetje ne potrebujejo za streho, jo spomladi v velicih kupih na polji požgo.
Da so stroji pri nas neobhodno potrebni, se razvidi iz tega, da nekatere mošije pridelujejo do 30.000 mernikov pšenice in ječmena, in poleg tega še druzih 80 000 mernikov turšice.
Prebravši to se nikdo ne bode čudil, ako čuje, da pri nas nekateri zakupniki (zajemniki) plačujejo do 10.000 napoleonov (93.000 gold.) in še več samo letnega najema. Kdor bi pa mislil, da so taka neizmerna in plodovita zemljišča dobro obdelana, bi se zelo varal. Malomarnost in lenoba ste nesreči Rumunije.
Vsi stroji stoje noč in dan, pozimi in poleti na prostem. Zato so pa lokomobile tudi kmalu tako zanemarjene, da radovedni tujec beži kolikor mogoče hitro iz nevarnega sosedstva.
Slatina meseca avgusta 1881.
J. Schollmayer.