Zlata hruška. (Drugi del). (Dalje.) Ti konji so imeli tudi vunanje lastnosti take, de se jim zemljski nikakor niso primeriti mogli." Pervi je dirjal kot megla, drugi kot blisk, tretji kot misel; z zlato grivo je bil eden, s sreberno drugi, z železno tretji okinean; le to se je težko izločiti dalo, kteri njih je najbolj umen in prebrisan. Konj z železno grivo je sicer zlo modro pa vendar nar menj govoril, una dva sta pa vedno be-sedovala in zatoraj tudi Radovedcu, ki bi se bil rad veliko pa v kratkim času naučil, bolj dopadla. Njima tedaj tudi on boljši jedila in slajši pijače donaša. Konj z železno grivo se če dalje menj govoril in na zadnje popolnama omolknil, se je spoznalo, kako malo je s postrežbo Radovedca dovolen. Pa kakor se človek vsega, tako se tudi učiti naveliča: taka se je tudi Radovedcu godila. Ukljub unimu govorjenju konj se mu vun-der ustne kite stegati začenjajo in spomin na svojo neznano gospo se mu sčasama zopet po-verne. Vse kote on preiše in ogleda in zadnjič je res tako srečen, da majhno ljuknico r vratih zapazi. Od zdaj se za konje veliko menj meni; večidel celi dan je njegovo čakališe' pri njegovi ljuknici. Skoz teden je sicer zastonj čakal in že bi bil skoraj obupal, svojo oblastnico kdaj viditi, pa če ravno ni vsak dan nedelja bila, je sedmi dan le priti mogla. Ta dan sliši Radovedec že zgodaj zgane, serce mu tolče, de clo konj z železno grivo, kije nar zadej stal, udarke čuje, in Radovedec napne celo ost svojiga ediniga očesa (na enim je bil slep, kotHanibal in drugi veliki možje) v ljuknico. Gospa gre memo, on vidi sicer le nje levo oko in obervi, pa že to je bilo za njegove tanke čutnice in mehko serce preveč. Svoji oblastnici je dal zavolj tega dogodka ime : Obervodolgo — okažar in ne samo po dnevu stoji pri ljuknici; tudi po noči je njegov vid v tisti kraj vpert, kjer se je oko žarilo in se černe oberve dalile. Pa zastonj on čaka, teden mine, nedelja prejde, od ni-kodar ni ljubljenih stopinic čuti. V černo otož-nost se vtopi zdaj Radovedcu serce. On si pristavi tnalo in se nanjo vsede ter tako ža-iovnico skoz ljukno zažene: sicer na videz o tem; ne jezi, pa v tem ue je zjutraj uk memo vin i Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. - C h it J OUUltll. - Založnik n tiskai Jožef Blaznik. V radni lisi Si t. < 17. št.8n9. Oznanilo. 082.)c i 23. oktobra 1851 med 10. in 12. uro bo v vradni pisarnici ljubljanskega okrajnega poglavarstva javna dražba v zagotovljenje za derva od mesca augusta 1852 do konca mesca julija 1853 za c. k. vojaško oskerbniško pisarnico v Ljubljani. Potreba je 700 spodnjo -avstrijanskih sez-njev terdederve, ki se bo v mesečnih obrokih, namreč od mesca marca 1852 do oktobra 1852 v tukajškno c. k. vojaško glavno spravnico vozila. Kdor ima voljo, se v to reč spustiti, se povabi k omenjeni dražbi na odločeni dan, in pristavi se samo to še, da bo tisti, ki bo za naj bolj i kup obljubil derva preskerbeti, moral šestpercentno zagotovilo dražbeni komisii izročiti. C. k. okrajno poglavarstvo. Ljubljana 4. oktobra 1851. Glančniff s. r. št.7990. Oznanilo. o^oci Pri tem okrajnem poglavarstvu se bo v pozneje zaznamovanih dneh priprežna vožnja v najem dala za sledeče vojaške postaje in sicer: 15. oktobra t. 1. bo od 10 — 12 dopoldne dražba v zagotovljenje priprežne vožnje v postaji Postojnski po postajah Lagatcu Ipavi, Šenožečih, Zagorju in Cirknici, popoldne pa od treh do šestih za postajo Planino na vse kraje. 16. oktobra dopoldne za postajo Cirkniško in Novevasi, popoldne za postajo Lagatec in sicer vsakbart na vse kraje, in pri postaji Logatec tudi za priprego skoz Hrušco. '17. oktobra dopoldne bo za postajo Razderto in Senožeče pri tem okrajnem poglavarstvu in 16. oktobra za postajo Zagorje pri razpostavljeni vradnii v Ternovem za čas od 1. novembra 1851 do poslednjega aprila 1852; pristavi se pa, da se tudi pismene ponudbe sprejemajo, ki morajo vendar do 10 dopoldne ali 3 popoldne, t. j. vsakbart pred začetkom dražbe odločenega dne zapečatene in z predpisanim vadiumom vložene biti, ker se sicer ne bode nanje gledalo. Kdor ima voljo kaj prevzeti, se k dražbami povabi. C. k. okrajno poglavarstvo V Postojni 28. septembra 1851. Mac Neven s. r. št. 8i62. i{aZpiS konkurza. t184^6-1 V mestu Kamniku je mesto mesarja prazno. — Kdor se hoče za to mesto oglasiti, ima skazati dobro zaderžanje, dovoljno vednost v mesarstvu in dovoljno premoženje za to opravilo in svojo prošnjo naj dalj do konca t. m. pri tem c. k. okrajnem poglavarstvu vložiti. Kamnik 2. oktobra 1851. C. k. okrajni poglavar Pavic s. r. 1751 derž. zak. št. 83 je po zaslišanju c. k. deželniga poglavarja in deželne komisije za oprostenje zemljiš in vsled posvetovanja c. k. ministerskiga svetovavstva nar manjši znesik (ali „minimal") pod kteriga se morajo opro-stivni kapitali, ali ostanki enačili kapitalov v dobi dveh let od dolžnih poplačali za kranjsko kronovino na pet goldinarje C. M. določen bil; pri spoznanju, kakošni oprostivni kapitali pod tisti „ininimal" spadajo, imajo od deželne komisije za oprostenje zemljiš za vprašanje odškodnini vundani predpisi za vodilo služiti. Ravno tako se mora od oprostivnih kapitalov visokejšiga zneska zavoljo ložejiga obrajta, kar po razdelenju z minimalnim številam na gold in krajcarjih ostane, od dolžnih v dobi Št. 4658. 7 pat. od 11. Aprila 1851 dostoječa pravica na dolžni kapital tudi kaj več plačati nikakor ne okrati. Kar začetik omenjeniga dva- in enoletniga obroka zadene, je že v §. 5. pat. od 11. Aprila 1851 določeno. Pričujoče določila se vsled visociga dopisa gospoda ministra notrajnih opravil od 8. septembra 1851 št. 17,046 očitno na znanje dajo. — C. k. ministerski komisar in predsednik Dr. K07'l Vlepič. Inšpektor: Dr. A. Schoppl. Oznanilo. (185.) C 1 Občinsko svetovavstvo tega glavnega mesta je dozdajno štantnino prenaredil in zanaprej sledečo šlantnino vstanovil: Štantnino ktero ima v c. k. deželnem glavnem mestu Ljubljani na vsakdanjih in tedenskih somnjih proli prejembi Valor-Listov vsak prodajavec plačevati. Zaznamovanje reči od kterih je (reba štantnino odrajtovati Plača v denarju od voza z eno vpre-ieno živino dvema vpre-ženiina živin-četama a c« fcJO , h« O : OJ C C QJ 33 1 <-O 3 rt fcJO O) — tu u >w a ■s rt b® o aj u > s tu Od množine pod čez petdeset K a .1 .1 i Razglas, ("O* c. k. deželne komisije za oprostenje zemljiš na Kranjskim od 17. septembra 1851 št. 10/F. D. zastran vplačanja odškodnih kapitalov, ki 5 gold. ne presežejo, ali ostalih zneskov enačili kapitalov. Jajca ........ Krompir, repa, korenje, pesa itd. zelj'e in natreseno sadje Meso vsake sorte . Lan.......... Žilo.......... Perutnina...... „ skupoma . Med......... Reči iz lesa..... Ježice........ Sir.......... Moka ........ Sadje suho..... Lončarska roba . . Vino......... Brinove jagode . . . Derva........ Les za stavbe . . . Dile ......... Apno......... Oglje......... Seno, slama in stelja Prasčiki....... Odebeljeni prešiči . Prešiči za rejo . . . Vse drugo, ki ni tukaj napeljano brez razločka...... 10 10 3 1 4 4 4 4 5 10 10 10 20 6 3 6 6 6 6 8 1 : — 10 Opomb a. Se le od prodanih odebe-Ijenih prešičev in tistih, ,ki so za rejo, pobira, nasproti pa na vaganje prešicev nič ni plačati. Stopiti. Kar se s tem pristavkam sploh naznani, de ima štantnina 1. novembra t. 1. v moč Mestno poglavarstvo v Ljubljani 28- septembra 1851.