Fr. S. Finšgar: Kvišku.
521
„Na veke!" je odgovoril Ante, ki je bil vajen kot večletni gost v grajščini tega pozdrava.
Baron in Adolf sta molčala in pasla poželjive poglede nad nesrečnimi bitji, katera so stopala sramežljivo in hitro, s poveše-nimi očmi mimo njih. Marsikateri kaznjenki so takisto tudi ušli pogledi na krepke mlade
može, in marsikatera je morda v srcu klela prav takega mladeniča, lahkozivca, ki ji je obetal bele gradove, naposled pa odžvižgal drugam in jo pahnil v obup, da je postala mati — morilka; tako ji je pritisnil na čelo pečat zlocinke, vtaknil jo v kazenski raš za omreženo okno in ji za vselej pokončal srečo tukajšnjega življenja.
Sv.Janez prejme Skrivno razodenje.   (Relif Iv. Zajca za župno cerkev v Krškem.)