Poštnina plačana v gotovini. Štev. 1. V LjubEjem, dne 1. jantarja 1933 Cena posamezni številki Din 3'— XV. Geto. .,N A Š GLAS" izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40‘—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. = Oglasi po ceniku. = NAS GLAS Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467. List za državne nameščence in upokojence. DR. FRAN OGRIN: Božično>novoletne misli. December je mesec praznikov, izdatkov in premišljevanja. Koliko že da opraviti sveti Miklavž, zlasti otrokom in staršem, ki se morajo podvizati, da odpošljejo denar v naprej z nebeško pošto. In potem slavimo dva pomembna državna praznika: spomin na naše osvobojcnje in ujedinjenje ter rojstni dan našega vladarja. Pa prazniki kar nočejo popustiti. Ko so že davno odpovedali naši mošnjički, se oglašajo kar naprej, pred vsem — razen cerkvenega praznika 8. decembra — naš čestiti Rožič, čaro-viti Silvestrov večer kot ,dies nullius1 in Novo leto z vso globoko pomembnostjo in usodnostjo. Udajmo se razglabljanju ob slednjih dveh praznikih! O da, naš ljubljeni Rožič! Ni dostikrat v letu, ko pozabijo ljudje na vse spletkarije, sovraženje in nasprotovanje, ki ga je poln naš svet in naša domačija sama. O Rožiču pa pride kakor pričarano doli z nebeških višav in ?e razlije po naši ubogi, v tekmovanju ln borbi poedincev in narodov razbi-^ani zemlji. In nad vso to ničevnostjo ada mir od vzhoda do zahoda, od / ^rn>h do južnih dežela. Neslišno, a 0[*oljivo silo zajame hiše v mestih P0 deželi do zadnje gorske koče. In i V.eti Večer zažare vsa okna, tu od razkošnih luči razsvetljenih drevesc, 'čakajo pod njimi bogata darila, tam oc borne žarnice ali svetiljke, ki sc njen sij spaja z zvezdnim bleskom zimsko noči. Božji hrami v čarobnem sijaju, iz njih pa done ubrani zvonovi, vabeč k polnočnici. V dušah prazr.juje občutje oddiha in blaženstva. Vse to razpoloženje traja še na Sveti dan, deloma na Štefanovo, nato pa se zbudimo v trdi realnosti zem-skega življenja, kakor tudi ne more biti drugače. O da bi bilo vendarle kaj več Rožičev! Zadnji dan starega leta in Silve-strov večer preživimo, kot da ne spadata v nobeno leto, da sta nam navržena. In o polnoči ali pa šele drugi dan si voščimo: srečno, zdravo, vese-[o novo leto! Kakor da bi naša voščila odločevala, ali bila zmožna, JJrejati tok življenja posameznikom ,ri narodom! Toda tega se komaj zavedamo in tako si obetamo v hipni razigranosti od novega leta le vse dobro. Kmalu pa se začutimo varane In če ne prej, takrat začnemo razmišljati o teku zemskih stvari. Storimo mi to že danes! Videli bomo, (ia bilanca, zaključki niso povsem ugodni. Širši svet. Ta se nahaja v močni gospodarski, moralni in social-jm-politični krizi. Vse križem vlada brezposelnost in beda. Proizvodnja in zamenjava agrarnega in industrijskega blaga in s tem mednarodna plačila so v Popolnem neredu. Pa zborujejo zastopniki držav, zborujejo v raznih me-stih, največ v Ženevi. Ali vse te gospodarske — in seveda razorožitvena kon-•menca ostajajo jalove in se razbijajo °b trdih pregrajah mednarodnega kra-marstva, egoizma in nezaupanja. Pa ,aJ zato! preden bo svet na poginu, Se n°.že spametoval. Zato pa lahko zač-eJo z novim letom države na novo s° .erirati in vzbujati videz, kakor da ze bliža sporazum in izboljšanje. dn|lanS^° k° ostal svet najbrže tako go zaplankan proti pameti in uvi-Da^.osti. ^er sprt navzlic mrzličnemu iranju, Ra utegne priti — res do Katastrofe. prjv ,0§ da se motimo in da bi iHj e .Se Pravočasno od nekod angel 1 m sprave! Društvo narodov pa se je dosedaj izkazalo kot malo sposobno za to. Jugoslavija. Odmev in odsev svetovnih neprilik je opaziti seveda tudi v naši državi. Gospodarske križe se še nekam dobro otresamo. Obrt, trgovina in industrija sta v delnem razvoju, agrarnih proizvodov pa pridelamo toliko, da nam ni treba stradati in da nam vsega viška še inozemstvo ne more odkupiti. Splošni dohodki, plače in mezde so sicer razmeroma majhne, denarni promet je mnogo premalo živahen; imamo tudi kakih 200.000 brezposelnih v državi. Navzlic tem nedostatnostim pa živimo še dobro v primeri z drugimi državami: Italijo, Avstrijo, Nemčijo itd. V političnem oziru. Ob mejah imamo skoro same sovražnike, toda mala antanta tudi nekaj premore, Francija, naša zaveznica s Poljsko pa še več. Čas je naš rešenik. Ako bi mogli že danes računati na pomoč slovanske Rusije, ki se bomo morali po sklenitvi poljsko-ruske in francosko-ruske nenapadalne pogodbe tudi mi nasloniti nanjo, pa smo takoj jz vode, navzlic strupenemu sovraštvu in pretkanim intrigam neke sosede. V trenutku, ko se Rusija zave svojega slovanskega poslanstva, pride do duhovnega preobrata tudi v Rolgariji. Predvsem pa nam je treba notranje sloge in spreobrnitve one veje našega naroda, ki sc danes deloma drži ob strani, ali celo zahteva svojo samostojnost. Pri tem se ne zaveda, da bi mu bila samostojnost samo navidezna in kratkotrajna, ker bi jo grabežljivi sosedje skušali čim prej uničiti. O, da bi leto osorej mogli zapisati veselejše vesti v tem pogledu! Naš stanovski položaj. Njegova bilanca pa ni baš sijajna. Njena aktivna postavka so le naše delavne nabavljalne, kreditne in stavbne zadruge ter uspehi, ki so jih dosegle. Vse drugo je — spričo splošne krize — manj povoljno. Ni se še mogla izvršiti povsem preuredba prejšnjih uradniških stanovskih društev, ki morajo biti po § 76. u. z. osnovana po strokah za vso državo, s sekcijami po banovinah. Seveda tudi ne smejo biti nova udruženja plemenskega, pokrajinskega ali verskega značaja. Skupnega zastopstva, ki ga je imelo prej uradništvo v Zvezi drž. nameščencev in upokojencev (oz. v Glavnem Savezu v Reogradu), pa sploh ni. Ta je prej dostikrat in res uspešno nastopila v obrambo skupnih stanovskih interesov. — V narodni skupščini in senatu tudi ni zastopnika, ki bi mogel ali se upal odločno zagovarjati težnje drž. nameščencev. Tako se razpravlja — naravno upravičeno — že celo leto o zaščiti kmeta in o njegovem razdolževanju; nihče pa se ne oglasi o tem, da je treba zaščititi tudi druge socialno šibke sloje, posebno javnega nameščenca in razmišljati tudi o njegovi razdolžitvi. Vse za uradništvo neugodne določbe v uradniškem zakonu, izmed katerih navajam še te-le, so ostale: § 29., ki predpisuje odtegovanje vrednosti stanovanja, ako ga uživa drž. nameščenec v državni ali samoupravni zgradbi, dasi posluje v tem slučaju dostikrat on kot hišni oskrbnik. Le par upravnim panogam gre tako stanovanje brezplačno. In potem napredovanje! Ko napreduješ, se prejemki eno leto (§ 263) nič ne zvišajo, v 13. mesecu pa gre spet ves povišek v pokojninski sklad. Do poviška v prejemkih prideš tedaj šele v 14. mesecu po izvršenem napredovanju. To res niso prijazne določbe. S 1. aprilom t. 1. je bilo izvedeno skrčenje uradniških prejemkov. — Znižali so se nam potni in selitveni stroški. Kuluk za samoupravne ceste, ki je za vse druge odpravljen, moramo državni uslužbenci še vedno plačevati. — V pokojninski sklad se plačuje mesečno 5% plače in položajne doklade. Ob prevedbi s 1. aprilom 1931. se je odmerila vsem onim razlika, za katero je bila nova plača manjša napram prejšnji osnovni in položajni plači. Našlo se je, da je odtegovati pokojninski prispevek tudi od te razlike. Ob istem času, t. j. s 1. decembrom se je letos tako začel odtegovati ta prispevek od celotne razlike, nastale od 1. aprila 1931. dalje. Slabo darilo za Rožič! Uradništvo služi državi, njeni konsolidaciji in napredovanju. Da more to službo vršiti s čim večjim uspehom, mora biti tudi gmotno zadostno preskrbljeno, kar danes seveda nikakor ni; dalje mora biti načelno stalno. Potrebna je tedaj revizija uradniškega zakona in uradništvo pričakuje, da se bo narodno predstavništvo za- čelo pečati tudi s tem vprašanjem — na korist uradništva in države. Poglejmo še samega sefa e. Zopet bo zatonilo leto črez hribe in doline v nepovratno večnost. Vse, kar je slabega, nepovoljnega, bi z novim letom tudi mi posameznici vrgli najrajši črez krov v brezdanje časovno morje. Na žalost pa ostane ugotovljeno, da gre vse naše življenje skozi vrtince bojev in neprilik. Delo m skrb bosta tedaj tudi po novem letu naš delež in skoro nimamo niti časa opaziti, da smo se postarali spet za leto dni oziroma, da bi občutili trpkost znane pesmi: »Zato pa pravim jaz: Najlepša je mladost, Mladost ne pride več nazaj!« Ali bi tugovali radi tega? Kaj še? Naprej nam je živeti in delati zase, za družino, za narod in državo kakor kdo more in zna, zavedajoč se resnice: V delu, v skrbeh in ustvarjanju je rešitev, je uteha in življenje. Rodi tedaj vsem in domovini: srečno in srečnejše novo leto! Stalnost državnega uslužbenstva. Razprava o § 110. urad. zakona v narodni skupščini. Že v zadnji številki smo poročali o debati, ki se je razvila v narodni skupščini o poročilu odbora za proučitev zakonskega predloga o avtentičnem tolmačenju § 110. u. z. Navedli smo tudi govor pravosodnega ministra, ki je poudarjal, da po duhu in v smislu uradniškega zakona iz leta 1931. stalnosti državnih uslužbencev sploh ni. Tudi ustava, ki je bila kesneje izdana govori samo, da bodo edinole sodniki po preteku 5 let dobili stalnost. Nadalje je izvajal pravosodni minister po časopisnih poročilih iz skupščine naslednje: »Z odločbo državnega sveta, s katero se dopušča otvoritev upravnih sporov proti odlokom pristojnih sta-icjšin zaradi odpusta drž. uradnikov iz službe, se v jedru kaže ta princip, da uradniške stalnosti sploh ni. S sporom, ki nastaja v zvezi s tem, se sploh vnaša v ves ta sistem kaos in nastajajo spori o vprašanjih, v katerih bi ne smeli nastajati.« Proti predloženemu zakonskemu predlogu je govorilo nekaj poslancev, članov Jugoslovanskega narodnega kluba, ki so poudarjali, da so se često odpuščali dobri in sposobni ter narodno zavedni uradniki zgolj na podlagi lažnivih denuncijacij. K temu zakonskemu predlogu je govoril tudi poslanec Milutinovič, ki je v svojem govoru pohvalil predloženi zakonski osnutek. Svojo pohvalo je podprl z izjavo: »Zakonski predlog je dober, ker imamo tudi mi kmetje pravico, da enostavno poženemo delavca, če ne dela, kakor mora. In kdor ne dela, kakor treba, naj se ga napodi!« Izvajanja poslanca Milutinoviča so izzvala v vrstah nekaterih poslancev precej ogorčene proteste. Dne 18. decembra je o istem vprašanju razpravljal senat. Pravosodni minister je pojasnil, da vlada s svojim zakonskim predlogom ni ničesar drugega nameravala storiti, kakor zagotoviti pravni red, ki že obstoji po ustavi in po uradniškem zakonu iz leta 1931. Poročevalec odbora senator dr. Tomišič je opozoril, da se s tem zakonom sedanji uradniški zakon iz leta 1931. prav nič ne spreminja, ker isti sam ni dal uradništvu stalnosti. Tega mu ne daje niti ustava, izvzemši sodnikom. Sedanji zakonski načrt o avtentičnem tolmačenju čl. 110. je samo logična posledica prvotnega zakona in njegovo točno tolmačenje. Odločitev o vprašanju, ali je uradnik res nespo- soben ali neprimeren za službo oz. ali res zahtevajo službene koristi, da mu prestani služba, odločitev »o teh vprašanjih je pa — po »Jutru« —- prav s § 110. u. z. izrečno pridržana popolnoma svobodni oceni pristojnega drž. oblastva in torej izrečno izvzeta od revizije kakršnekoli sodne instance.« Nadaljeval je po »Slov. Narodu«: »Odbor je po vsestranskem proučevanju prišel do prepričanja, da se s tem tolmačenjem niti najmanj ne poslabša položaj uradništva, marveč samo pojasnjuje že obstoječa zakonska določba. Taka je bila namera vlade in tako tudi odbor pojmuje ta zakon. — V javnosti se popolnoma pogrešno 6ne-rira s pojmom o stalnosti uradništva. Stalnosti ne daje zakon, nego lastna vestnost vsakega posameznega uradnika. Ce uradnik vestno izpolnjuje svoje dolžnosti, postopa po zakonih in vedno po načelu, da je v službi kralja in domovine, potem si bo sam ustvaril večjo stalnost, kakor pa bi jo bil mogel dati katerikoli zakon. Priznati je treba, da je ogromna večina našega uradništva vestna in zanesljiva, toda uradniki sami priznavajo, da so med njimi tudi taki, ki ne vrše svojih dolžnosti tako, kakor bi jih morali.« Pravosodni minister je nato še izjavil: »Vlada niti ne misli na to, da bi poslabšala položaj uradništva, marveč gre samo za praktično izvajanje zakona, da bi ne bilo sporov med državnim svetom. Stalnost uradništva bo uvedena ko bo za to napočil čas.« Senator 'Ivan Hribar je — prav tako po poročilu »Slov. Naroda«, iz katerega so ti citati — izjavil, da je vsako razburjenje uradništva nepotrebno in obširno govoril o pojmu uradniške stalnosti in podčrtal važno vlogo, ki jo igra uradništvo v javnem življenju. Nato je senat predloženi zakonski predlog soglasno sprejel. Za predlog ni glasoval edinole senator dr. Šuperina, ki je izjavil, da stalnost uradništva sedaj ni izvedljiva, da pa se mu ne zdi, da bi to tolmačenje še bolj ogrožalo stalnost uradništva. Po »Jutru« je zavzel odklonilno stališče zato, da ne bi bilo treba desavuirati najvišje upravno sodišče. Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če se § 110. u. z. s posebno novelo precizneje stilizira. Problem stalnosti uradništva, ki je čisto drugo vprašanje, je problem de lege ferenda! Ko kralj da svojo sankcijo, bo zakon uveljavljen. Stran 2. »NAS G L A S« Štev. 1. O francoskem uradništ¥ii. Na Francoskem razmerje državnega uradništva do države ni urejeno pragmatski s posebnim uradniškim zakonom, tako kakor n. pr. pri nas, temveč je stališče državnih uslužbencev osnovano zgolj na upravnih na-redbah, ki se izdajajo po potrebi. Zato uradnikom stalnost ni pravno zagotovljena in jih je mogoče odpuščati brez posebnih formalitet. Edino sodniki, visokošolski in srednješolski profesorji, rudarski Inženjerji, finančni nadzorniki, nekateri ministrski in kolonijalni uradniki ter uslužbenci državnega sveta in vrhovnega sodišča ter sodni poduradniki so s pravnimi določbami zaščiteni pred odpustom in premestitvijo. Načelniki prefektur (večja upravna okrožna oblastva) so docela nestalni in jih more vlada vsak čas odstaviti. V splošnem treba reči, da je razmerje francoskega uradništva v glavnem na isti stopnji, na kateri je bilo za časa cesarja Napoleona IM. Vsa prizadevanja posameznih političnih skupin, ki so stremele za tem, da se izda sodobnim pojmom o uradništvu ustrezna pragmatika, so ostala brezuspešna. Glede pravice do združevanja so pravne razmere zelo nejasne. Izvečine so vse vlade drž. uslužbenstvu to pravo odrekale. Vendar pa ustanavljanja stanovskih oziroma strokovnih združenj vlada v splošnem ni prepovedala, V proračunskem govoru je avstrijski finančni minister dr. Weideniioffer izvajal, da je avstrijska vlada z raznimi zakonskimi ukrepi kakor z upokojitvami in dovolitvami dopustov s čakalnimi pristojbinami, že deloma znižala uradniški stalež. Na nadaljnem zmanjšanju števila drž. uslužbencev vlada dela. Od 1. oktobra 1931 se je že letos število uslužbencev znižalo za približno 4000 oseb. Iz statističnega pregleda pragmatičnih uradnikov in pogodbenih nameščencev za leti 1925 ozir. 1933, je razvidno, da je bilo leta 1925 v Avstriji pragmatičnih uslužbencev 101.569, pogodbenih pa 10.365, skupaj torej 111 tisoč 934. Od tega časa se je število pogodbenih nameščencev neprestano zmanjševalo in jih je za leto 1933 po proračunu določenih samo še 5347. Število pragmatičnih uslužbencev se je j?a precej spreminjalo. Od prvotnega števila je padlo na 94.000, spet naraslo nad 100.000, medtem ko je za leto 1933 določenih le še 96.816 služ- ! ni ga pa tudi izrečno odobrila. Sodišča so pa do zadnjega časa stala na stališču, da je vsako tako združevanje nedopustno. Šele 1. 1924 je tedanji ministrski predsednik Herriot priznal drž. uradništvu neomenjeno pravo do ustanavljanja strokovnih društev. Pri tem je brez pomena, če so to društva sindikati (ustanovljeni v smislu določb sindikalnega zakona iz 1.1884), ali pa tovariška združenja (tako zvane »a m i c a 1 e s«) po predpisih zakona iz 1. 1901. Ta slednja društva imajo namen, da pospešujejo in utrjajo vezi prijateljstva in tovarištva vseh članov, da se z vsemi zakonitimi sredstvi trudijo doseči izboljšanje gmotnega in pravnega položaja članstva ter v ta namen posredujejo pri obla-stvih, da zastopajo- interese članstva, da skrbe za posredovanje služb svojemu članstvu in da v splošnem zasledujejo socijalne interese svojega članstva. So to docela nepolitična in nevtralna stanovska združenja. Sindikati so na Francoskem izključno strogo strokovna združenja in po veliki večini politično vplivana. Zato je n. pr. razumljivo, da je 1.1926 francosko uradništvo zahtevalo- zase pravico do stavke. Prav tako je pa tudi umljiva prepoved francoske vlade, da se sindikati brez odobrenja vlade ne smejo obračati s prošnjami ali pritožbami neposredno ali naravnost na parlament. benih mest. Treba je pa pri tem vpo-števati, da se vsako leto nekaj pogodbenih nameščencev pragmatizira, kar zmanjšuje sicer število pogodbenih uslužbencev, zvišuje pa stalež pragmatičnih. Vsega skupaj se je od leta 1925 do leta 1933, ko je vseh 102 tisoč 163, zmanjšal stalež za 9000 oseb. Prednjim izvajanjem dodajamo še nekaj podatkov o avstrijskem državnem uslužbenstvu. Leta 1924 so znašali osebni stroški za aktivne uslužbence 256 milijonov šilingov, za 105 tisoč 929 upokojencev pa 175 milij., skupaj torej 431 milijonov šilingov. V letu 1931 znašajo izdatki 494 milijonov za aktivne, za 117.057 upokojencev pa 292 milijonov, skupaj torej 786 milijonov šilingov. Skupni osebni izdatki so torej od leta 1924 do 1931 narasli za 82%. Od tega znaša zvišanje za aktivne 93%, za upokojence pa 67%. Število usluž-benstva se je pa v teh 7 letih znižalo za 13‘8% aktivnih in 10’5% upokojencev. Seveda je treba k tem podatkom o zvišanju osebnih izdatkov pripomniti, da se je po uradnih podatkih indeks cen v prodaji na drobno zvišal za 87'66. Iz tega sledi, da je zvišanje uradniških plač še zmirom vsaj za 5'66% manjše od zvišanja cen najvažnejših živi jenskih potrebščin v nadrobni prodaji. Da je znesek osebnih izdatkov za aktivne narasel, je pa raz- Napredovanje in izplačilo pokojnine. Nek učitelj je napredoval meseca januarja 1932 v V. položajno skupino, meseca februarja 1932 je bil pa že upokojen. Prosvetno ministrstvo mu je odmerilo pokojnino in pri tem vzelo za pokojninsko podlago prejemke V. skupine. Pokojnina naj bi se mu po ti določbi takoj izplačala, to je od 1. marca 1932 dalje. Ker je pa glavna kontrola proti ti odločbi vložila tožbo na državni svet, češ da mora ta upokojenec v smislu 1. odst. § 263 u. z. prejemati še 13 mesecev pokojnino, -odmerjeno po prejemkih VI. položajne skupine, katere je prejemal ob upokojitvi, je državni svet razsodil, da je tožba neutemeljena. Upokojencu ni treba na izplačilo pokojnine po višji skupini, v katero je napredoval, čakati 13 mesecev, temveč mu je višjo, pripadajočo pokojnino priznati in nakazati takoj po upokojitvi. Veljavnost upravnih odločb. Neki upokojeni državni rudar je prosil za priznanje draginjske doklade po 3. čl. III. odločbe ministrskega sveta DR št. 107.201/24, namesto draginjske doklade, katero je prejemal po uredbi DR št. 130.000 od 29. 9. 1920. Ko mu je bila ta doklada v smislu prošnje priznana za v bodoče, je isti vložil novo zahtevo, naj se mu tudi za ves mipili čas to je za dobo od 1. septembra 1924 pa do dneva priznanja nove draginjske doklade, izplačuje ista po SREČNO NOVO LETO želita vsem naročnikom, inserentem, sotrudnikom in prijateljem lista UREDNIŠTVO in UPRAVA. P. n. naročnikom ! Zaradi izrednih gospodarskih razmer, -ki ne prizanašajo tudi našemu listu, smo prisiljeni določiti, da bo letos — do nadaljnega in dokler se razmere ne izboljšajo — izhajal naš list (kakor že nekaj mesecev) samo dvakrat na mesec, in si- log ta, da se v Avstriji že več let ne sprejemajo pripravniki, da se je mnogo mlajših uslužbencev odpustilo in da so v službi večina nameščenci z visokim številom službenih let. SaggHSHgffl!.., I 'I ....j.---!!ra.«»,a!|<| Obleke kemično čisti, barva, piistra In lika tovarna I O S. REICH. navedeni odločbi DR št. 107.201/24. To zahtevo je upravno oblastvo (finančna direkcija) odklonilo v smislu odločbe splošne seje državnega sveta št. 7900 od 5. marca 1930. To odklonitev je utemeljevalo razen tega še s tem, da prosilec svoje prošnje v navedeni dobi sploh nikdar formalno ni prijavil. — Finančno ministrstvo je to stališče finančne direkcije odobrilo. (Št. 42.652/1. od 3. 10. 1932.) Od kdaj velja spričevalo o nezmožnosti za delo ? Neka vdova drž. uradnika je prosila za priznanje draginjske doklade za hčerko in predložila zdravniško spričevalo dveh jav-mih zdravnikov, da je hčerka, ki je stara nad 16 let, trajno nesposobna za delo in pridobivanje. Ker ji finančna direkcija doklade ni priznala za nazaj, kakor je prosilka želela, temveč šele od prvega dne prihodnjega meseca, je navedena vdova vložila pritožbo na ministrstvo. To je odločilo, da ji po uredbi o draginjskih dokladah drž. upokojencev sicer izjemno pripada draginjska rodbinska doklada za otroka starega nad 16 let, če je otrok duševno in telesno trajno nesposoben za pridobivanje. Potrdilo dveh javnih zdravnikov pa velja samo od dne izdanja dalje, ne pa tudi za čas pred izstavitvijo, dasi bi morda spričevalo izrečno ugotovilo, da je bil otrok že določeno dobo pred izdanjem spričevala tako bolan. cer vsakega prvega in petnajstega v mesecu. Skrb za nadaljno ohranitev in obstoj lista nam brezpogojno nalaga to omejitev, kateri se ne moremo izogniti, če nočemo spraviti obstanka lista v nevarnost. Prepričani smo, da bodo naši zvesti naročniki razumeli to nujnost, ki nas je prisilila k ti neljubi odločitvi. Navzlic temu, da bo list izhajal samo dvakrat na mesec, je naročnina, ki ostane 40 Din za vse leto, za te čase še zmerom zelo nizka. Statistika avstrijskih državnih uslužbencev. Uradniško pravo v praksi. Vestnik. JANE CORDON: Pismo in laž. Ko je od voza hitel skozi temno pred* njo sobo v svojo delavnico in pustil taj* nika daleč za seboj, si je bil že pripravil prvi stavek za nagovor, ki ga je hotel go* voriti v trgovski zbornici. Naglo je sedel za veliko pisalno mizo, da narekuje govor. Ta trenotek je opazil pismo, ki je bilo naslonjeno ob težki tintnik iz dragocenega kitajskega kamna. Ovoj ni bil dobro ali pa sploh nič zaprt, in pismo je zdrknilo iz njega, ko ga je živčno prijel v roko. »Dragi Percy, poslovila bi se rada od Tebe...!« Prenehal je. Strah ga je zgrabil, kakor da mu je zdravnik nepričakovano povedal, da mora takoj k operaciji, ki utegne biti smrtna. Z vročično naglico je preletel strani do podpisa: »Tvoja Ellen« Tajnik je vstopil. »Najprej moram napisati nekaj zaseb* nih pisem«, mu je rekel. »Pustite me sa* mega. Že pozvonim.« »Da, gospod generalni direktor; naj odnesem plašč v prednjo sobo?« »Ne, ne, hvala.« Mladi mož je obzirno zaprl vrata za seboj. »... poslovila bi se rada od Tebe. Nič več ne morem tega prenašati, Pcrcv. Od* peljem se v Italijo in se nastanim v Flo* renči. Prosim Te, da me pustiš samo. Na* jinim prijateljem moraš sam to pove* dati...« Padlo mu je na um, da je to pismo zelo slično pismom, kakršna prebirajo v ločitvenih pravdah pred sodišči in ki jih potem objavljajo časopisi. Ta misel mu je bila neznosna. »... najbolje je tako. V dveh, treh dneh bodo izvedeli vsi ljudje za to in v dveh, treh tednih bo zadeva že pozabljena. Tako težko mi je, ko Ti pišem to pismo. Bojim se, da ga boš napačno razumel. Ho* čem Ti torej le reči, da ne sodiva midva drug k drugemu. Teh deset let najinega zakona je to do dobra dokazalo. Saj sem že vedela to pred šestimi, sedmimi let'.; toda Ti nisi najbrže niti slutil, da sem ne* srečna, da me mučiš ...« Mučiš! Zardel je od jeze, od ogorče* nja, od zavesti krivde, in občutka, da si ne ve pomoči. »Ti si živel sam zase in se nisi oziral name. Vselej si storil kar Te je veselilo in kar Ti je bilo važno. Pa jaz? Še pet let, pa bom stara in niti pričela še nisem ži* veti. Nič več ne vzdržim. Res ne. Nič več ne morem prenašati te odurne pokrajine.« Kaj ji ni neštetokrat prigovarjal, naj gre na popotovanje, na Riviero, v Italijo, naj ga pusti samega, da bo mogel nemo* teno delati? Saj vendar ni zahteval od nje, naj neprestano sedi za pečjo! »In nič več ne morem prenašati Tvo* jega ravnanja, Tvojega občevanja z menoj. Ne morem živeti z možem, ki se mu zrna* rom mudi, ki nima za nič drugega zani* manje, kot za svoj poklic in ki je zmerom tako trpko resen. Vsa sem kar bolna od vsega tega; in Ti tega nič ne opažiš, ker si preveč zaposlen. Misliš, da moram biti zadovoljna, če si časih, ves odsoten v da* hu, nežen z menoj, tako na hitro in mimo* grede med politično večerjo in sejo, ali če govoriš z menoj, pa ne poslušaš, kaj Ti prav za prav pripovedujem, ker vendar zmerom na kaj drugega misliš.« Osupnilo ga je. Ranila ga je. »Ti trpiš zaradi mene ...« Zravnal se je in stisnil zobe. »Ti trpiš zaradi mene, a tega nočem.. Ampak povedati Ti moram to. Ti si zelo resen človek, ki se strogo zaveda svojih dolžnosti. Jaz ne morem biti zmerom res* na, jaz ne more zmerom misliti na Tvoj poklic in Tvoje dolžnosti. Tega očividno nisi nikdar premislil. Sva pač vse preveč različna človeka. Naj že bo kakorkoli, po prizoru davi...« Prizor? Kakšen prizor? Na nikakšen prizor se ni spominjal. Samo da jo je bil prosil, naj ga ne moti, ko je pregledoval svojo pošto. In govoril je vendar tako pri* jazno! Pač je takoj nato vstala, od zajtrka, pa to ni bilo nič, kar bi mu bilo moralo pasti v oči. Mislil je, da je vstala in odšla, ker je pozajtrkovala. Niti slutnje ni imel o čem — taka neumnost! ».. . po prizoru davi sem se odločila, da Te ne bom nikdar več .prekinila1.. .« Res. To besedo je rabila, prav to ---kako otročja je vendar! »Zdravstvuj! Ti si zelo dostojen člo* vek, zelo vesten in zelo pameten in pre* pričana sem, da storiš mnogo dobrega. To* da preveč dolžnosti Te veže. Saj Ti ne po* trebuješ žene. Tebi je treba samo lutke, katero naviješ vsakih štirinajst dni, da Ti vošči »Dobro jutro, dragec!« in »Dober večer ljubček!« Sama ne bom bolj osam* Ijena kot sem bila s Teboj. Nisem tako zagrenjena, kakor se Ti morda zdi po tem pismu, Percy. Rada bi le, da razumeš, da ne morem ostati pri Tebi. Naj govore ljudje, kar hočejo. Plačam vsako ceno za svobodo, ker sem preveč, pretrpela. Želim Ti vse dobro. Pričela bi to pismo iznova, če bi upala, da bi bilo boljše. Ellen.« Odložil je pismo, ga vzel spet v roke, ga še enkrat prebral, ga po svoji stari na* vadi skrbno zgenil in vtaknil v ovoj. Nato je sedel, prislonil pismo ob tintnik in str* mel v naslov, katerega je napisala s svojo veliko, bežno pisavo. Kar vrtelo se mu je. Po glavi mu je razbijalo. Vstal je in stopil k oknu. V da* Ijavi se je videl črni dim nad rumenim so* jem plavžev. Bil je polubog vsega okraja. Najhogatejši veleposestnik, lastnik dveh železaren, ki je ukazoval štirim tisočem ljudi. Bil je znan človekoljub, upravni svetnik raznih bolnic, predsednik nogo* metnega kluba. Vznejevoljen je gledal po svojem kra* Ijestvu. Tako lepo in tako urejeno si je ustvaril življenje. Pa je to res storil? Po* novil si je to vprašanje s svojo težko in strogo vestnotjo. Da, je premišljeval, zares sem kriv. Ženska, kot je Ellen, bi tega sicer ne bila storila. Brez povoda ga Ellen ni zapustila. Vzdihnil je in odšel v svojo zasebno sobo in legel na divan. Poznal je ženo. Ta ne bo spremenila svojega sklepa. Mislil je na prvo leto za* kona. Ta nežnost in soglasje! In zdaj? Tedaj je zaslišal korake v delavnici; vrata so ostala odprta. Bila je Ellen! Ka* kor da jo gleda skozi tančico. Vrnila se je. Čemu? Po prstih je pohitela k pisalni mizi, se nagnila nadnjo in vzela pismo. Očividno ni vedela, da je doma in da ga je že bral. Napeta razburjenost je bila prehuda. Zavzdihnil je, kakor da ga kaj boli. »Kdo je?« je preplašeno kriknila. »Si Ti Percy?« »Da.« »Toda danes si zelo rano prišel do* mov.« Glas se ji je tresel. »Ni mi prav dobro«, je odvrnil. »Trn* den sem in sem legel. Mi moreš dati kaj zoper glavobol? Nocoj meram še delati.« Slišal je, kako je zmečkala pismo, nato je pohitela k njemu v sobo. »Ubogi moj Percy!« je rekla in se sklonila čezenj. Videl je da je oblečena v obleko za na pot. »Malce kolinske vode?« Rahlo je prikimal. »Vzamem si kratek dopust in odpotu* jeva. Kaj misliš, če bi šla z avtomobilom malo na jug?« je rekel kasneje, ko mu le drgnila čelo. Dotikljaj njenih rok ga j® spomnil na pozabljene nežnosti in čutil je* kakor da je srečno prestal dolgo, hudo bolezen. — Obljubljamo pa, da bo list še povečal skrb, da nudi naročnikom čim več koristnega in zanimivega, tako da bodo vsaj na ta način odškodovani. V novi letnik. Današnji številki so priložene čekovne položnice, s katerimi naj p. n. naročniki blagovolijo po možnosti čimprej poravnati naročnino za v naprej in event. zaostanke. Kdor ima naročnino za bodoče četrtletje že plačano, naj izvoli izročiti položnico tovarišu, ki na list še ni naročen. — Ker moramo visoke stroške za izdajanje lista redno sproti plačevati, prosimo vse p. n. naročnike, da z nakazilom naročnine ne odlašajo. Na ogled smo vposlali današnjo številko nekaterim gg. bivšim naročnikom z vabilom na naročbo. Če se nameravajo naročiti na list, j ib prosimo, naj se poslužijo priložene položnice. Upamo, da se bodo odzvali v kar največjem številu. Potrdila za priznanje rodbinske pokojnine. Finančno ministrstvo jc na vprašanje, kako naj Državna hipotekarna banka, skladno z določbami čl: 13, 14 in 15 pravilnika o uradniškem pokojninskem skladu izdaja potrdila, potrebna za odmero rodbinskih Pokojnin, namreč ali naj jih izdaja na zahtevo ohlastva dotičnega uslužbenca ali pa na zahtevo rodbine umrlega uslužbenca — izdalo pojasnilo, da se morajo prizadeti sami naravnost in neposredno obračati na Državno hipotekarno banko, da jim izda navedeno Potrdilo. Pri tem posredovanje dotičnih oblastev, kjer je umrli uslužbenec služboval, ni potrebno. Izplačevanje pokojnin v inozemstvo. Finančno ministrstvo je odlo-c’l°> da se bodo pokojnine tudi za naprej izplačevale vsem našim upoko-tencem, ki žive v inozemstvu. Treba ne ^e.’ Predlože blagajni finanč- k ^ ^ IT T TT TnK Tft AT A TTI. rž! 1 Sl! Sli i JOSIP VIDMAR ■m m ______________________________J Sfiči in inln 9610 leto 13 želi vsem svojim čla n o m Mm diioib miMrn is nabavo il[eio v ijiljaoi L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 13 priporoča svojo zalogo Popravila se izvršujejo točno in solidno Srečno in veselo novo leto 1933 ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM Jakob Kavčič PARNA PEKARNA Srečno in veselo novo leto 1933 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem IGLIČ FRANC krojaški atelje, Ljubljana, Pražakova ul. MANUFAKTURNA TRGOVINA A. ŽLENDER LJUBLJANA, MESTNI TRG 22 Velika zaloga češkega in angleškega blaga za obleke DOBRE KVALITETE! SOLIDNE CENE! M si preskrbite za sebe in svojce pravočasno BS A ■ w površnike, suknje, obleke, perilo, izdelano v lastni tovarni „Triglav'. Stalno v zalogi vse vrste inozemskega in tuzemskega sukna in hlačevine. Vse si lahko nabavite za mal denar pri tvrdki JOSIP OLUP, LJUBLJANA Stari trg štev. 2 (na vogalu) in Kolodvorska ulica štev. 8, ki želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto! Priporočamo Vam najboljše šivalne stroja io kolesa Adler, Grifzner Švicarski pic- nr>, ii • i tilni stroji UllDieCl edino le pri tvrdki Jos. Peteline,Ljubljana Tel. št. 2913. za vodo. MANUFAKTURNA TRGOVINA FABIANI &JURJOVEC LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5 Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za > gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh, perje, kapok. volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gg. uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta. : Knjigarna y Ljubljani O Frančiškanska Učiteljske tiskarne TELEFON ŠT. 3397 RAČUN POŠTNE HRANIL. ŠT. 10.761 ulica 6 priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šol. zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna! Zahtevajte ceniki R % a e Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana Vodnikov trg št. 5. r- z. z o. z. Telefon št. 2421. 1 Državni uslužbenci! Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom biez-plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufaktur neg a blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvidki Teokaiovič. Širite zadružno misel med svojimi tovariši! Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.