ilo psglovnega sistema Steklarne Hrastnik / Izhaja od leta 1959 /LetnikXXXXVII, št. 1 Hrastnik,4.4.2007

Sam sebi dovolj...
Ne dolgo tega, zato je spomin še čisto svež, sem poslušala štiri dame. Posplošeno recimo, da so srednjih let, če vzamemo za merilo pakete raznih mobilnih operaterjev, ki mlade opredelijo s starostjo do 27ali največ 30 let. Lahko bi rekli, da so dobro situirane. Spet - pristransko merilo, sploh v primerjavi s Forbesovo lestvico najbogatejših zemljanov ali če ostanemo na domačem dvorišču - v primerjavi z imeni, ki so se znašli na lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager.Toda nobene ni strah, da ne bo mogla plačati elektrike ali si privoščiti dopusta. Izobražene. Vodstvena delovna mesta. Mame različno starih otrok, toda - mame.
Recimo temu skupne točke. Pogovor nanese na obvladovanje stresa. Naivno bi človek menil, da so po tolikih letih delovne dobe sposobne in navajene na zahtevnost delovnega mesta, odgovornosti, pritiske, težke odločitve in dolge delovnike ter da v tem naravnost uživajo. Konec koncev so si to želele. Toda pogovor je tekel bolj v tej smeri, da se stopnjuje ritem dela, da so zahteve vse večje in da se žrtvujejo za podjetje, v katerem je vsaka izmed njih zaposlena. Kajti pod črto sem ugotovila, da so za to na stranski tir postavile družino. Otroke. Niso prijateljice, toda zlahka druga drugi nastavljajo ogledalo.
Domov prihajajo, ko otroci spijo, ker je potrebno dokončati pomembne projekte. Pomislim, da prihaja del, ko bodo priznale, da si takšnega
Iz vsebine:
Uvodnik	2
Šola vodenja	3-4
Usposabljanje za vodje	5
Intervju Albert Kapelar	6-7
Znamenita imena v izdelkih Steklarne Hrastnik 8-9	
Sejem Ambiente Frankfurt	10-11
Poslovanje	12
Podoba Steklarja skozi čas	13-14
Poročilo o obdobnih pregledih	15-16
Zdrava prehrana	17
Prenova spletnih strani	18
Razstava "Industrijska dediščina Zasavja"	19
Intervju - Bojan Kuder	20-21
Opal - Svet delavcev	22
Žurka za Dan žena v Opalu	23
Sindikalne igre	24
Gasilski kotiček	25
Kadrovske novice	26
Zahvale	27
življenja ne želijo več živeti, da zamujajo pomembnejše reči. Potem ugotovim, da so moja predvidevanja zmotna. Da je vse to lažje, kot razdajati se majhnemu otroku. Dobro - poskušam razumeti. Ena pripomni, da se slaba vest malce utiša, ko otroci malce odrastejo, mož in prijatelji ne "povzročajo" slabe vesti, ker se razdajaš v službi. Dobro - spet se trudim razumeti. Pobrkljam po sebi - verjetno imam težave s tem samo jaz, ker nimam otrok in prvič, ne razumem, da so utrujajoči, drugič pa ne razumem, da ostali pač niso enako vredni mojega časa kot otrok, če ga imaš.
Ostajam zmedena. Kaj želijo? Ponudijo odgovor- ujeti čas. Raztegniti dan na 48 ur. Ne želim soditi, toda dvomim, da bi čas izkoristile kako drugače, kot ga sedaj. Mejniki časa so namreč samo naši in namišljeni. Kajti ni čas tisti, ki ga moramo upravljati. Upravljati moramo sami sebe. Morda s svojim IQ preprosto nisem razumela, toda zakaj ne uživajo v delu, pri katerem preživijo toliko časa?V(pre)več podrobnosti nočem zaiti.
Razšle so se brez zaključka in s hitro pozabljenim pogovorom. Pač njihova običajna tema in dilema. Mene pa so potegnile v razmišljanje in popolnoma premagale že napisan uvodnik na temo solidarnosti v podjetju. Z zanimanjem sem prebrala kar nekaj člankov na temo obvladovanja časa. Noro! Preveč "kvazi" nasvetov o žongliranju med vodenjem posla in zasebnim življenjem in preprosto vsi so se mi zdeli neumni. Moje mnenje - ključna pri iskanju ravnovesja je ŽELJA, da si to v sebi želimo. Potrditev najdem v stavkih gospoda Rifkina, ekonomista in svetovalca, ki trdi, da je smisel človeka, da dela, da živi in ne, da živi zato, da dela. Razpreda o skandinavskih državah za vzgled, pa pustimo to za naslednjič.
Kljub dejstvu, da je Steklar interni časopis proizvodnega podjetja ter kot večina podjetij podvržen konkurenčnim pritiskom, so zaposleni v podjetju vedno in samo ljudje. Ljudje, katerih bistvo in globina duše se ne meri v urah, preživetih na delovnem mestu. Zato sem se v tem uvodniku želela vprašati, če so te dame srečne. Se počutijo neskončno ljubljene ali so same sebi dovolj?Vam konec koncev pokazati, vsem tistim, ki noro hrepenite po vodenju in zavidate pregrešno drage stvari - nič od tega ni resnično merilo uspeha. Vsak ga mora najti sam in verjetno vsak drugje.
Po resnici (in zanje verjetno boleče) - niti od daleč ni ne videti ne čutiti njihove sreče. Pravzaprav sem jih po dolgem razmisleku jaz osebno dojela kot osamljene, čeprav vedno obkrožene z ljudmi. Zakaj se torej še vedno pehajo za uspehom, ki jim ne prinaša notranjega zadovoljstva? Zakaj delajo tako pozno, da njihovi otroci zaspijo sami? Zakaj se zbujajo ponoči? Pred kom bežijo v delo? In predvsem - zakaj živijo v iluziji, da jim ljudje v resnici zavidajo njihovo življenje? Se zavedajo, kaj dajejo na stranski tir? V kateri pesmi se najdejo? Kje so bolj iskrene - med Excellovimi tabelami ali ko se jih dotakne roka osebe, ki se jih trudi imeti rada?
Odločiti se med tem, kar je prav in kar je lahko, je zelo tanka linija. Perverzija dvomov, kupček čustev, solz, moledovanja, obžalovanj, lažnih nasmehov in pričakovanj. Odločajo začimbe. Fino je, če izbereš začimbe, ki jih imaš rad.
Da se razumemo in da vnaprej pojasnim - delo visoko cenim kot vrednoto. Prav tako ženske, ki uspejo krmariti med zahtevami v karieri ter družino. Toda želela bi jih srečati več. Zadovoljnih. Srečnih. Brez občutka krivde. Zato nam vsem želim, posebej ženskam, da se v delu tudi najdemo. Poiščemo drobna zadovoljstva. Nikar ne služimo času, naj čas služi nam. Ne bodimo omejeni z lastno podobo in ne postanimo žrtve ponujenih vzorcev.
Verjetno tele besede ne bodo ravno balzam za dušo tistim, ki se bodo v tekstu našli. Toda dokler še lahko, želim biti ogledalo za drugo stran duše. Tudi, čega moram kdaj nastaviti sami sebi.
Prijetno zaljubljeno pomlad,
Mojca
p.s.
Ko bodo napisali pesem, kako nekdo stoji ob sončnem zahodu in romantično ter hrepeneče razmišlja o analizah stanja, nedokončanih projektih in denarju, vzamem vse napisano nazaj.
V januarju smo prvič z novim generalnim direktorjem na čelu pripravili srečanje z novinarji o poslovanju poslovnega sistema Steklarne Hrastnik ter o načrtih za naprej. Namesto klasičnega izvlečka iz letnega poročila vam tokrat ponujam kratek povzetek novinarske konference - kajti tudi zaposleni smo del preteklih uspehov, rahlih padcev ter svetle prihodnosti.
POVZETEK Poslovni sistem Steklarne Hrastnik so v prvi polovici leta, ki je za nami, sestavljale Steklarna Hrastnik - skupina kot družba mati in štiri hčerinske družbe: Steklarna Hrastnik - Opal, Steklarna Hrastnik - Special, Steklarna Hrastnik-Vitrum ter Steklarna Hrastnik -Stedek.
Tako razvejana formalna organizacijska struktura je imela sicer določene prednosti, vendar pa je imela za današnji izredno zaostren konkurenčni poslovni svet preveč slabosti, kot so zahtevnost v notranjem funkcioniranju, prevelika entropija sistema, prevelika disperzija človeških in ostalih resursov posameznih poslovnih funkcij, preveč aktivnosti, ki so namenjene samo delovanju sistema navznoter, občutljivost na davčna tveganja (transferne cene) vse to je, pod črto, predrago.
Z reorganizacijo v enovit sistem z eno hčerinsko družbo, ki pravno formalno deluje od 1. avgusta 2006 dalje, sledimo zmanjšanju navedenih slabosti prej obstoječe razvejane organizacije ter povečanju
stroškovne učinkovitosti.
Z navedeno reorganizacijo sistema smo dosegli, da tako PE kot Steklarna Hrastnik - Opal lažje načrtujejo tako razvoj, proizvodnjo ter trženje izdelkov kot tudi iskanje novih trgov oziroma kupcev. Vsem je skupen visoko zastavljen cilj, da povečamo tako obseg prodaje kot preskrbovanje kupcev z bolj kakovostnim ter predvsem bolj dobičkonosnim asortimanom izdelkov.
Poslovna enota (PE) Special in poslovna enota (PE) Vitrum imata tri osnovne naloge in sicer razvoj izdelkov, njihova finalna proizvodnja in prodaja. S tem smo dali možnost ekipam v PE za bistveno večjo usmerjenost k osnovni dejavnosti. Podporne dejavnosti, ki so organizirane centralno, pa jim zagotavljajo optimalne pogoje za dobičkonosno poslovanje.
V PE Vitrum bodo glavne naloge izboljšanje strukture kupcev, izboljšanje strukture prodajnega programa, povečanje števila lastnih izdelkov, povečanje donosnosti ter izboljšanje servisa kupcem. Načrtovana prodaja po trgih za leto 2007 je EU 68%, Bližnji vzhod 15%, Slovenija 10% in ostali trgi 7%.
VPE Special želimo tržni delež ključnih kupcev obdržati in ne povečati, hkrati pa želimo izkoristiti razpoložljivo stekleno maso in novo tehnologijo za
poudarek na razvoju izdelkov večje mase. Tržišče se je na našo novo možnost odzvalo, zato imamo že danes v razvoju preko 30 izdelkov mase nad 750 g, od tega jih je že več kot polovica v redni proizvodnji. Gre za povsem nov segment izdelkov v naši ponudbi, za katerega lahko trdimo, da je tržno zanimiv tudi v bodoče. Načrtovana prodaja po trgih za leto 2007 je po državah EU 84,5%, Slovenija 5% ter ostale države 10,5%.
Steklarna Hrastnik - Opal
bo kot edina hčerinska družba v sistemu v letu 2007 načrte izpolnjeval z izvajanjem strategij nadaljnje avtomatizacije, razvojem ključnih segmentov kupcev, dopolnjevanjem in vzpostavljanjem procesne organizacije, razvojem produktov z višjo dodano vrednostjo in izobraževanjem zaposlenih za delo na več delovnih mestih.
V Steklarni Hrastnik - Opal ne tržijo končnih izdelkov, temveč svoje steklarsko in tehnološko znanje, ki kupcu zagotavljata ekskluzivnost, varnost, servis in stabilnost dobav. Ugotavljamo pa, da se zaradi vse večje globalizacije svetovne proizvodnje stekla paleta proizvodnje vse bolj oži in v prodajno proizvodnem asortimanu ostaja vedno manj gotovih proizvodov, medtem ko v istem opazovanem obdobju beležimo povečevanje prodaje pri plafonjerah in razsvetljavnih telesih. Dimenzijsko se veča prodaja izdelkov večjih premerov (nad 300 mm), kar pomeni, da bo potrebna v proizvodnji izdelkov še večja prilagodljivost. Steklarna Hrastnik - Opal bo tudi v letu 2007 na slovenskem trgu prisotna le z majhnim deležem (4%), prisotnost v državah evropske unije bo 85 % ter na ostalih trgih 11 %.
V	leto 2007 upravičeno zremo optimistično. Leto 2006 smo, posebej v primerjavi z letom 2005, ko smo zabeležili izgubo, zaključili uspešno. Steklarna Hrastnik d.d. je zabeležila slabih 8 mio SIT oz. slabih 33 tisoč EUR pozitivnega poslovanja, Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o. pa 26 mio SIT oz dobrih 108 tisoč EUR pozitivnega poslovanja. Konsolidirani rezultat torej za leto 2006 znaša 34 mio SIT oz. 141 tisoč EUR. To ne pomeni, da je naše delo končano. Ravno nasprotno - potrebno bo še veliko inovativnega in vztrajnega sistematičnega dela za nadgradnjo današnjih rezultatov do primerne donosnosti. Za leto, katerega prvi mesec je že za nami, imamo planiran bistveno večji dobiček, kot smo ga dosegli v letu 2006.
V	letu 2007 bodo naše investicije usmerjene predvsem v posodobitve opreme ter nabavo novih orodij in delov v skupni višini dobrih 3 mio EUR. Imamo pa še dosti manevrskega prostora, od razvoja kadrov preko notranje učinkovitosti do tržnega nastopa. Največji izziv pa nam predstavlja pridobitev novih, kvalitetnih kadrov. Kljub dejstvu, da je v Zasavju nadpovprečna nezaposlenost, je število primernih razpoložljivih kadrov omejeno. Pri tem imamo v mislih predvsem kadre tehnične stroke vseh stopenj izobrazbe. Toda prepri-čani smo, da bo dovolj pozitivne energije in primernega sodelovanja na vseh področjih poslovnega okolja (lastniki, poslovni partnerji, zaposleni, lokalno okolje), da bo poslovni sistem ta manevrski prostor dobro izkoristil in s tem dosegal primerne rezultate.
Generalni direktor Roman Strgar
Sola vodenja - 2. del
ZA BOUŠE VODJE IN USPEŠNE ZAPOSLENE
Spoštovani sodelavci V prejšnji številki smo se seznanili z uvodom v dialog in komunikacijo ter preleteli najpogostejše težave pri komuniciranju v praksi. Tokrat nadaljujmo z osnovami namena komuniciranja.
Namen komuniciranja je posredovati informacije. Informacije, ki usmerjajo, vodijo, izboljšujejo in spodbujajo. Tako kot vodja potrebuje informacije o dogajanju v okolju in v organizaciji, jih potrebujejo tudi zaposleni. Zaposleni od vodje pričakujejo, da jim bo jasno posredoval informacije o tem:
-	kaj naj delajo,
-	kako naj delajo,
-	kako uspešni so pri svojem delu,
-	kaj naredijo v primeru, če pride do odstopanj od načrtovanega,
-	ali so se pojavile kakšne spremembe, ki vplivajo na prvotno začeti potek dela.
Zapomnite si, da ste vi, vodja, tisti, ki delegira, organizira, usmerja, ocenjuje in razvija vse zaposlene v organizaciji. Kot vodja morate spodbujati zaposlene terverjeti v organizacijo in njene cilje. Zaposleni si želijo vodjo, v katerega lahko verjamejo in mu zaupajo. Zaupajo, da bodo dosegli cilje in uspehe.
Poleg tega je pomembna tudi odprtost v komuniciranju. To
pomeni, da se informacije vseh vrst posredujejo vsem zaposlenim v podjetju, ne glede na funkcijske in hierarhične nivoje.
Orodja komunikacije Najboljše orodje za pridobivanje zaupanja pri zaposlenih je to, da se potrudite in si vzamete čas za komuniciranje. Na ravni organizacije je na voljo kar nekaj orodij in kanalov za sporočanje potrebnih informacij - od najbolj pomembnega, neposredne komunikacije, do elektronske pošte, telefona, oglasnih desk, interni časopis, tudi sestanki ter internega izobraževanja so orodje in kanal komunikacije.
Vsako od teh orodij ima seveda svoje prednosti in pomanjkljivosti, zato pa jih je na voljo kar nekaj. Vsebinsko najbolj vpliven pa je vedno osebni pristop, osebna komunikacija, saj vodje dobite takojšnjo povratno komunikacijo, hkrati pa omogoča obravnavo več tem hkrati. Osebni pristop je neposredna izkušnja, ki združuje širše poznavanje čustvenega stanja osebe in komunikacijske situacije.
Takoj za osebnim razgovorom je telefonski razgovor. Od osebnega se razlikuje v tem, da ni vidnega stika med akterjema, torej mimike in gest ter druge telesne govorice, kljub temu pa glas še vedno nosi velikdel informacij.
Elektronska sporočila so čedalje
bolj priljubljena, vendar je potrebno biti pri uporabi pazljiv. Hitro jih postane preveč in lahko so izrazito neosebna. Pisna sporočila in obvestila so dobrodošla za obveščanje večjih skupin hkrati, vendar dajejo počasnejše povratne informacije ali pa jih sploh ne dajejo.
Dobrodošla je kakršna koli komunikacija med zaposlenimi, toda ker je osebno komuniciranje najbolj pomembno, se bomo tokrat posvetili delu, ki ga vsi prevečkrat zanemarjamo - neverbalnemu komuniciranju.
zajema VSA sporočila, ki jih vodja pošilja s svojimi dejanji in vedenjem, ne zgolj z besedami. Ta oblika komunikacije predstavlja VELIK del sporočil, ki jih prejemamo ali pošiljamo, kljub temu da večino neverbalne komunikacije opravljamo nezavedno.
Vodje so pogosto začudeni, kako malo pomena in vsebine dejansko nosijo besede. Največji del razumevanja komunikacijske situacije in vsebine prihaja prav iz obrazne mimike, potem glasu, kretenj, postave in položaja telesa ter osebne urejenosti. Da si boste lažje predstavljali:
-	verbalni del osebne komunikacije predstavlja samo 7%,
-	vokalni del 38%
-	obrazni izrazi (v povezavi z kretnjami) kar 55%.
Se vam še vedno zdi, da ni pomembno, kako povemo,
temveč samo, kaj povemo?!
Neverbalna sporočila razkrivajo misli in občutke bolj intenzivno kot večina naših še tako skrbno izbranih besed.
Moč poslušanja Ena ključnih veščin za uspešno vodenje in priznavanje zaposlenih kot enakovrednih partnerjev v poslu je poslušanje. Zanimivo je, kako ljudje običajno trdimo, da znamo dobro poslušati druge. Ko pa se pojavi priložnost za pogovor, se zgodi, da drugi komajda pridejo do besede. Ste se kot vodja kdaj vprašali:
-	koliko časa na sestankih govorim jaz, vodja,
-	koliko časa govorijo drugi,
-	kako dobro poznate svoje zaposlene,
-	kdaj ste zaposlene nazadnje učinkovito poslušali,
-	kako to, da brez težav prisluhnete poslovnim partnerjem?
Ključni razlogi, zaradi katerih vodje svojih zaposlenih ne poslušajo dovolj učinkovito, so:
-	ocenjevanjezaposlenega,
-	zaposleni se moti,
-	prekinjanje,
-	vnaprejšnje sklepanje, kaj želi zaposleni povedati,
-	nepripravljenost za poslušanje,
-	preobremenjenost,
-	izkušnje iz preteklosti,
-	slabo razvita moč poslušanja.
Namesto večnega nastopanja, prepričevanja, izgubljanje energije in časa zaposlenih ter večkratnega ponavljanja istih stvari, se lahko že danes odločite in prakticirate moč poslušanja. Steza kratek test?
Šola vodenja - 2. del
ZA BOUŠE VODJE IN USPEŠNE ZAPOSLENE
TEST "Kako dober poslušalec ste?"
Pri vsakem vprašanju izberite najprimernejši odgovor, pri čemer se odločajte za rešitve, ki vsebujejo tisto, kar običajno počnete in ne tisto, kar mislite, da bi morali narediti. Vprašalnik priporočamo tako za vodje, kot tudi ostale zaposlene. Koristno je vedeti, kako dobro ste sposobni sprejemati informacije od drugih, kar se pokaže kot koristno v primeru sprejemanja drugačnega razmišljanja ostalih sodelavcev (manj konfliktov).
1.	Ko greste s sodelavcem na kosilo:
a)	vso svojo pozornost usmerite na jedilnik in nato na storitev, ki ste je deležni,
b)	sodelavca povprašate, kaj se dogaja v njegovem življenju in muzzanimanjem prisluhnete,
c)	izmenjata povzetke, kaj se vama je zgodilo, medtem ko je vaša pozornost usmerjena na obrok.
2.	Ko nekdo neprestano govori:
a)	mu ob neprimernih trenutkih postavljate vprašanja, s čimer želite osebi pomagati, da se ne oddalji od glavne teme,
b)	najdete izgovor, da zaključite pogovor,
c)	poskušate biti potrpežljivi in se trudite razumeti, kar vam pripovedujejo.
3.	Če se član skupine pritoži čez sodelavca, ki po vašem mnenju, razbija skupino:
a)	ste pozorni in svoje mnenje zadržitezase,
b)	delite svoje izkušnje in občutke glede delavca, o katerem teče beseda,
c)	sprejmete izražena mnenja in občutke ter povprašate delavca ali ima glede tega kakšne predloge.
4.	Če vas nekdo kritizira:
a)	se trudite ostati mirni in se ne razburjati,
b)	vas to avtomatsko začne zanimati in želite o tem izvedeti še več,
c)	pozorno poslušate in nato podprete svoje stališče, pozicijo.
5.	Po resnično napornem dnevu vam nekdo naroči, da zadevo, ki jo končujete, naredite drugače. Prepričani ste, da se oseba moti, zato:
a)	se ji zahvalite za povedano in nadaljujete svoje delo brez sprememb,
b)	poskušate izvedeti, zakaj oseba misli, da bi morali spremeniti, kar počnete,
c)	sprejmete možnost, da ima oseba morda prav, ji poveste, da ste trenutno zelo zaposleni in se strinjate, da boste zadevo preučili kasneje.
6.	Ko imate za nekoga pripravljeno repliko:
a)	ga boste včasih tudi prekinili, če menite, da je to potrebno,
b)	skoraj vedno spregovorite, še preden oseba konča s svojo pripovedjo,
c)	zelo redko ponudite svoj odgovor, dokler niste prepričani, da je oseba končala s svojo pripovedjo.
7.	Po resnem prepiru s sodelavcem, s katerim morate delati vsakdan:
a)	se umirite in poskušate razumeti njegovo stališče, preden poudarite in razložite svoje mnenje,
b)	poskušate iti naprej in pustiti, karsejezgodilo,za seboj,
c)	nadaljujete in vztrajate pri svojem.
8.	Kolega vas pokliče in vam zaupa, da je res razburjen glede premestitve na drugo delovno mesto. Odločite se in:
a)	ga vprašate, če obstaja kaj, kar mu bo pomagalo, da se bo lažje soočil s situacijo,
b)	mu zagotovite, da svoje delo dobro opravlja in da se te stvari uredijo same od sebe,
c)	mu daste vedeti, da ste slišali, kako slabo se glede zadeve počuti.
9.	Če se prijatelj ves čas pritožuje nad svojimi problemi, nikoli pa ne povpraša ali imate tudi vi kakšne težave:
Točkovanje odgovorov:
Seštejte svoje točke in preberite, kaj razkriva vaš rezultat:
80- 100 točk
Ste aktiven, odličen poslušalec. Znate doseči odlično ravnovesje med poslušanjem in spraševanjem ter stremite k temu, da bi razumeli druge.
50-75 točk
Ste ustrezendodober poslušalec. Poslušate dobro, čeprav včasih prehitro reagirate na povedano, še preden sogovor-nikzaključi svoj del.
25-45 točk
Imate nekaj sposobnosti poslušalca, ki pa jih morate izboljšati. Pogosto postanete
a)	poskušate odkriti vajine točke skupnega interesa,
b)	ostanete razumevajoči in pozorni, tudi če vas zadeva dolgočasi,
c)	pritrdite njenim pritožbam in omenite svoje težave.
10.	Najboljši način, da v res
razgretem prepiru ostanete
mirni je:
a)	ponovite svoje mnenje na trden ampak umirjen način,
b)	ponovite tisto, kar menite, da je stališče te druge osebe,
c)	osebi predlagate, da ste pripravljeni o zadevi diskutirati ponovno kasneje, ko se bosta oba nekoliko pomirila.
nestrpni, ko se trudite poslušati druge, in hkrati upate, da končajo in lahko začnete govoriti vi.
0-20 točk
Zelo slabo in redko poslušate druge. Verjetno raje ves čas govorite sami in se počutite zelo slabo med čakanjem, da drugi nehajo govoriti.
Toliko za tokrat. Naslednjič pa več od dialogu in vodenju sestankov.
Mag. Mojca Jazbinšek Volk, namestnica generalnega direktorja
'Učinkovita orodja vodenja: priročnik s primeri dobrih praks, učinkovitimi preglednicami in praktičnimi modeli /(avtorji Breda Vodopija ... et al.).-Maribor: Forum Media, 2005
1.	a=0	b=10	c=5	6.	a=5	b=0	c=10
2.	a=10	b=0	c=5	7.	a=10	b=5	c=0
3.	a=5	b=0	c=10	8.	a=5	b=0	c=10
4.	a=5	b=10	c=0	9.	a=0	b=10	c=5
5.	a=0	b=10	c=5	10.	a=0	b=10	c=5
Bivši sodelavci
ALBERT KAPELAR
Gospod Albert Kapelar je star 65 let. Nekaj let že v pokoju. Skoraj vsa delovna leta je preživel v in s Steklarno Hrastnik. Dihal je s proizvodnjo. Imel rad hrup. Se učil. Stremel k napredku. Ko govori o steklu in steklenici, se mu svetijo oči. Ima nostalgičen pogled na to, kar je Steklarna bila in ponosen je na to, v kar je danes zrasla. Priznava prispevek in pečat ljudi, ki so v steklarni delali. Še danes, ko v roke prime steklenico, izdelek, ki nastane iz žareče mase, se mu usta raztegnejo v nasmeh.
Povabili smo ga v PE Special. Ker je praktično vso delovno kariero preživel med IS stroji - od izmenskega vodje do vodje proizvodnje- smo ga popeljali na ogled. Vidno je užival, zanimalo ga je vse. Ko sem ga opazovala, kako spremlja gibanje strojev, kako ponosno hodi, kako z veseljem so ga sprejeli in pozdravili ljudje, s katerimi je včasih delil delovne ure, sem bila tudi jaz kar malce ponosna, da je pristal na intervju.
Če si dovolim biti malce romantična - zvezd, kot so predstavljene v naslednjem članku, tu pač nimamo. Lahko pa cenimo svoje. In Albert... No, preberite.
Kako ste začeli, gospod Albert? Zakaj steklarna? V vaši osebni mapi sem prebrala, da ste bili tu, z res kratko prekinitvijo vmes, od leta 1956 pa vse do 1993.
Vajeništvo so mi omogočili v Steklarni. Tako se je začelo. Vmes sem se šolal s pomočjo štipendije Zveze borcev, ko pa sem tehnično šolo končal, pa v Steklarni ni bilo primernega mesta zame. Zato sem odšel za kratek čas v kemično tovarno, potem pa v vojsko. Ko sem leta 1966 prišel nazaj, je bilo kar precej težko dobiti službo, vendar so me vzeli v Kemično. Toda še isti dan je k meni prišel nekdo iz Steklarne, da želi tedanji direktor Klanšek govoriti z menoj. Ponudil mi je službo, toda žal, sem mu dejal, sem že sprejel delo v kemični tovarni. Pa je udaril po mizi, da ne grem in da bom v Steklarni. Pa sem prišel (smeh). In ostal do pokoja. Steklarno sem imel pač vseskozi rad.
Najprej vas je g. Lavrič peljal na ogled po proizvodnji PE Speciala. Vaši vtisi?
Kar takole zapišite - lahko ste ponosni na to, kar imate. Na tele rezultate. Menim, da jih morate čuvati. Veš, včasih smo mi hodili okrog in "špijonirali" po drugih steklarnah, ko sami česa nismo znali. Kradli smo znanje. Zdaj vidim, da je tukaj nakopičenega veliko znanja, precej idej in da bi lahko hodili "špijonirat" drugi sem.
Opazila sem, da so vas bivši sodelavci, ki so še tukaj, zelo toplo sprejeli. Niste bili strog šef?
Bil sem strog, toda sodelavcem sem pustil svobodo v razmišljanju, iskanju idej, iskanju rešitev. Ko je šlo za nohte, seveda sem posegel vmes, toda bolj kot vse drugo sem cenil, da smo razmišljali s svojo glavo. Bil sem strog, če so bili malomarni, do dobrih delavcev pa sem bil precej toleranten. Veste, timsko delo je najbolj pomembno.
Probleme smo vedno reševali skupaj.
Vrniva se v začetke. Kako je potekalo delo? Drugače kot danes?
Moje prvo delovno mesto je bilo izmenski vodja. Razmere so pokazale, da sem bil zelo zagnan, pa sem v prvem letu napredoval na mesto vodje menjav in vzdrževanja. Rad sem se učil, monterjem sem dobesedno "stal za ritjo" in vsrkaval znanje. Takrat smo imeli 3 IS bele, 2 IS rjave, Hardford terU8. In embalaža je pomenila majhne stekleničke, večinoma za zdravila in kozmetiko.
Po reorganizaciji, sredi 80-tih, sem imel možnost izbire. Vzdrževanje ali proizvodnja. In šel sem tja, kamor sem nekako bolj pripadal. V proizvodnjo. Med izdelke. Moja želja je bila ustvarjati, ponosen sem bila na stekleničke. Prijeti končni izdelek je bilo zame nekaj najlepšega na svetu. Nekaj, kar sem pravzaprav ustvaril.
In kako to, da ste zdržali tako dolgo? Celo kariero v istem podjetju? Samo pripadnost ali mora biti kaj več? Se moraš v steklo dobesedno zaljubiti? Imeti rad vonj olja?
Sam se sprašujem, kako sem zdržal včasih. Vmes so bili kar težki trenutki. Razni "štrajki", problemi.... Toda tim, ki je prišel v Steklarno takrat, ko sem se odločil za proizvodnjo, t.j. sredi 80-tih (Fišner, Lavrič itd.), me je dobesedno povlekel naprej. Mogoče se dela, ki smo ga opravili takrat in skupaj, danes nihče ne zaveda dovolj. S temi sodelavci smo imeli in rešili toliko izzivov, da je včasih trpela celo družina - češ, saj si poročen s to fabriko. Ampak s tem timom je bilo delo nekaj drugega - ne samo obveznost, ampak iskanje rešitev, idej, novosti. Šlo je za skupno strast, postati vrhunski.
Tule vmes moram povedati anekdoto o tem, kaj vse smo počeli, da bi dokazali, kako dobri smo in kako vrhunski
Bivši sodelavci
ALBERT KAPELAR
smo želeli postati, čeprav nas je tale podvig stal kar precej. Še sreča, da ne kar službe, ha ha. Z Binetom (Lavričem, op.a.) sva se dogovorila, da bova od Bormiolia uvozila penicilinke in jih prodala Krki kot naše. Poslala sva jih v kontrolo, kjer so jih pregledali in prepakirali. Tam so ugotovili, da so mnogo slabše od naših, vendar smo jih v Krko vseeno poslali. Veste kaj? Zavrnili so jih in rekli, da hočejo Bormiolijeve! To je kazalo na našo kvaliteto. Žal se je razpletlo tako, da je bilo to v času razpada Jugoslavije, da se je trg embalaže, kot smo jo proizvajali, ožil in je vse skupaj lepo izviselo. Kljub "pozitivnemu testu" naše kvalitete. Takrat za embalažo pač niso bili ugodni časi in zelo zelo blizu čiste ukinitve tega programa v Steklarni Hrastnik.
Ampak splet naključij je hotel, da smo preko Italvetra pripeljali orodje za zahtevnejšo, večjo embalažo, najprej na IS5. Nato se je timu občasno pridružil še kolega iz Italije, Ugo Pinotti. Predvsem po Binetovi volji pa je embalaža zrasla v to, kar danes je. Zato vam danes stoji novo podjetje.
Resno želim poudariti, da posel delajo ljudje. In da je VSE timsko delo. Seveda, steklo moraš imeti rad, željo po vzeti v roke produkt. Toda ljudje, odnosi med njimi, volja... Tega ne moreš kupiti. Ta sila je tista, v katero sem se zaljubil.
Bi danes znali delati v tej tovarni?
Ja. Bi. Leta 1993, ko sem šel v pokoj, sem še okusil malce tovrstne proizvodnje. Prej smo delali majhne stekleničke, penicilinke. Seveda je drugačno, toda konec koncev pač stremiš h kvaliteti in razvoju. Danes je proizvodnja čisto drugačna, toda po mojem bi kar šlo. Saj sem se vseskozi rad
učil. Poleg tega verjamem, da bi kdo danes lažje podajal znanje, me učil, saj imate vendar vse v računalnikih! Takrat je bilo vse v glavi - tisto mi je ostalo, na novo bi me že naučili, ha ha.
Zakaj se smejete? Bi zmogli tempo, to tekmovalnost? Pa res hiter razvoj?
Ja, to pa je verjetno druga zgodba. To pa verjetno ne. Jaz sem navajen na sodelovanje. Seveda smo se v preteklosti skregali, vendarsmo bili v istem trenutku prijatelji. Pa še zelo zelo veliko smo dali na izobraževanje novih kadrov, na prenos znanja.
Menim, da danes, pri vseh teh novostih, strojnika ne bi smeli dati za mašino po manj kot 6 mesecih zelo intenzivnega usposabljanja. Ne vem, kako peljete to. Šolanje. Mi smo dobro zastavili, sploh Bine je vpeljal dober šolski center. Tudi tega ne vem, ali je že preživeto in izpeto, škodi pa ne. Od tega imate lahko samo koristi - od izobraževanja. Delite znanje, učite, da se naučijo biti sodelavci.
Ko sem na obhodu oz. ogledu vprašal bivše sodelavce, če je to višek tehnologije in če so ti dosežki tisto res ekstremno največ, kar se da, so mi rekli, da so blizu, pa vendar nikoli čisto na vrhu. Posodobitve so vedno možne, razvoj vedno nujen in zahtevan. In tako je prav. V to morate vlagati, kljub temu, da je tole, kar sem videl, zelo zelo velik dosežek.
Še kaj pogrešate Steklarno?
Veš, ko sem šel maja leta '93 v pokoj, sem imel najprej toliko dela z gradnjo hiše, da nisem imela časa pogrešati Steklarne. Pozimi pa... Rekel sem si, če bo takole, naj prosim penzija čim hitreje mine, ha ha. Nastopi kriza veš - pogrešaš ljudi,
najbolj pa občutek, da te nekdo potrebuje ter da nekaj ustvarjaš. Ampak sem se našel.
Saj, ko vas gledam, me je kar malo sram. Na kolesu švignete mimo kot dvajsetletnik...
Naj povem - vsak dan namenim 50 minut telovadbi v hiši, potem grem za 1 uro telovadit ven. Trikrat na teden kolesarim, med 40 in 60 km, enkrat tedensko namizni tenis ter enkrat tedensko pevci. Veš, ko so mi leta '81 postavili diagnozo, da imam multiplo sklerozo, sem se zamislil. Predlagali so mi pokoj - pa sem rekel, pri mojih letih? Ni šans! Nekaj časa sem premišljeval, potem sem si pa kupil kolo in rekel: "Nič, Albert, ali boš zdržal tempo dela in ob tem skrbel zase ali boš pa umrl!" No - pa se danes počutim fajn. Res, da sem šel v pokoj prej, ker sem imel beneficiran delovni staž, ampak res skrbim zase. Dan brez telovadbe je kot dan brez zraka. Res - skrbeti za zdravje od vsega najbolj pomembno.
Za konec mi povejte še, kaj bi želeli posebej poudariti za bralce Steklarja.
Družite se med seboj. Imejte kontakt. Odnos vodja - delavec
naj bo vedno pošten, odkrit in oseben. Napake iz malomarnosti odpravljajte, napake iz nevednosti so greh vodje samega. Stkati je treba pristne vezi in si pomagati med seboj. Konec koncev - imamo le drug drugega, veste.
Malce razumem, da je danes drugače, da delate za lastnika. Ko sem jaz hodil v službo, smo imeli občutek, da delamo zase, da je fabrika naša. Vi pa za lastnika, ki ga pravzaprav ni. Taki časi. Ampak kljub vsemu je vse, kar imate, odnos drug do drugega in do sebe ter svojega zdravja.
Pa tole zapišite posebej -bodite ponosni na novo steklarno in na to, kar imate. Čuvajte znanje! In malce sem danes ponosen tudi jaz, po tem ogledu - delček vsega sem s svojo zgodovino tudi sam.
Albert... Kaj naj dodam? Težko vam v besede prenesem kretnje. nasmeh in žive, sijoče oči. Albert je nekdo, ki ima steklo za umetnost in ne številko na bančnem računu. Pa čeprav je tudi on v službo hodil po plačo. Ponosen je na dosežke. Upravičeno.
Če bomo v sebi našli njegov duh, bodo zgodbe o uspehu sledile same. Nekaj jih ježe takoj na naslednji strani...
Mojca Lavrič
Po pogovoru z nekom, ki je vsa svoja delovna leta pustil v Steklarni, sodeloval pri razvoju novih izdelkov in uvajanju nove tehnologije, je edino logično in prav, da predstavimo in se pohvalimo z nekaj velikimi dosežki. Dosežki, katerih temelji segajo tudi v leta, ko je gospod Albert "stal za ritjo" monterjem in se učil, kot je sam dejal.
Majda Krošlin in Albin Lavrič, oba tudi z dolgo kilometrino s Steklarni, v nadaljevanju o razvoju novih izdelkov za najzahtevnejše stranke.
Svoje prihodnosti ne moremo načrtovati brez vlaganj v raziskave, razvoj in trženje novih izdelkov.
Razvoj novih izdelkov predstavlja temelj naše prodaje v smislu zagotavljanja potrebnega obsega naročil.
Predstavlja tudi temelj našega tehnično-tehnološkega napredka in inovativnosti. Gradi imidž Steklarne Hrastnik v svetu. Sposobnost hitrega prilagajanja spremembam na trgu in razvojna uspešnost so potenciali, ki nam bodo omogočili ohranjati in povečevati konkurenčno sposobnost. Razvoj novih izdelkov pomeni vzorčno realizacijo idej v steklu kot edino realno merilo za proizvodnjo in trženje. To je verifikacija ideje in pričakovanj udeležencev razvoja, ki je prednost ponudnika in njegov veliki strošek. Znanja, inovativnosti in kreativnosti se seveda ne da kupiti na trgu, prav tako ne določenih tehnoloških skrivnosti konkurence. Nova strojna oprema ne vključuje receptov za proizvodnjo najzahtevnejših izdelkov; vse je potrebno nadgraditi z lastnim znanjem in kar je najdražje - v neposredni proizvodnji. Zanimivi bodo tisti izdelki (in programi), ki bodo združevali vse stopnje tehnoloških zmožnosti in bodo vrhunske sinteze oblike in tehnologije na robu zmožnega.
Vse to pa ne bo predmet eksperimentalne delavnice, saj gre za 24-urni ciklus avtomatske proizvodnje, ki mora biti odgovorna za svoj obstoj in prihodnost.
Ključna gonilna sila, ki bo omogočala ustvarjanje konkurenčne prednosti na trgih, bo inoviranje, torej ustvarjanje in uspešno uveljavljanje novega, skupaj z upoštevanjem stalnega obnavljanja izdelkov, sistemov, procesov, zaposlenih ter načinov trženja.
Samo uvajanje izdelkov na trg je zaradi sprememb in delovanja konkurence povezano z velikim tveganjem glede doseganja pričakovanega uspeha, zato se je potrebno razvoja izdelkov lotiti zelo strokovno, raziskati trg, definirati funkcionalnost in zasnovo izdelkov ter dobro pripraviti projekte.
Z novo tovarno smo pridobili tudi novo možnost razvoja izdelkov mase nad 750 g. V tem razvoju pa so se pojavila tudi znamenita imena.
ROBERTO CAVALLI je
priznani svetovni oblikovalec jaht, oblačil in drugih izdelkov (več na
www.robertocavalli.net). Njegov oblikovalski produkt smo realizirali v steklenicah 700,	1000,	1750 ml. Kako
ekskluzivne so te steklenice in
Roberto Cavalli
njihova vsebina, lahko razberemo iz njihovega sporočila za javnost, kjer izvemo, da je Roberto Cavalli Vodka dosegljiva samo v najbolj ekskluzivnih klubih in restavracijah v New Yorku, Miamiju ter Los Angelesu, v Evropi pa samo in edino v Just Cavalli Cafe v Milanu.
V času nosečnosti Melanije, žene znamenitega nepremičninskega in danes vse bolj
Zvezdnice na predstavitvi Trump Vodke: Hilary Duff, ParisHilton ter na predstavitvi Cavalli Vodke: Nicky Hilton in Mischka Barton
vsestranskega mogotca Donalda Trumpa, se [e začel razvoj steklenice cc. 50 MILLENIA, ki jo trenutno nadgrajujemo z izdelkom »na robu zmožnega« cc. 1750 1600 g MILLENIA. Blagovna znamka Trump Vodka je bila prvič lansirana oktobra 2006 v New Yorku, na predstavitvah izdelka pa se vedno zberejo vse vidne zvezde in zvezdice tega časa. Kot zanimivost - Trump Super Premium Vodka je bila pravkar predstavljena v izvedbi, kjer je steklenica prevlečena s 24 karatnim zlatom, dosegljiva pa samo po naročilu. Seveda - če imate dovolj pod palcem.
Že sama imena, ki jih je navedla sodelavka Majda, povedo veliko o naših zmožnostih, znanju ter konec koncev tudi o karakterju osebja v Specialu. Vsi ti projekti so na meji zmožnosti naše opreme. A ne samo to - potrebne so modifikacije strojev, zagotavljanje kvalitetnega stekla pri večjem odvzemu, kot smo ga predvideli, nove rešitve pri konstruiranju orodja.... Velika imena oblikovalcev ter podjetij so povezana tudi s povečanim tveganjem v smislu realizacije projektov. Vsi ekstremni projekti prinašajo riziko ugleda firme, izgubo finančnih vložkov in nenazadnje tudi izgubo
Majda Krošlin
osebnega ugleda posameznikov. Vendar takšni projekti kljub temu na drugi strani vedno prinesejo korist - pri uporabi pridobljenega znanja v nosilnem programu, širijo zmožnost proizvodnje, povečujejo ugled na trgu in posledično tudi višajo nivo cen. Za uspešno izvedbo projekta mora dobro igrati cel orkester v Specialu, pa tudi dobavitelji orodja in pomožne opreme. Nič ne pomagajo lepi designi ob slabi izdelavi. Tako opevana inovativnost je pri našem delu nuja in vsakodnevna spremljevalka. Brez dobre volje, inovativnosti ter velike velike želje po napredku Special enostavno ne more delovati. Takšen imidž zaenkrat na trgu tudi imamo. In en smemo ga izgubiti, kvečjemu se moramo boriti še za več in boljše.
Žal se posledično seveda ne moremo izogniti pogostemu testiranju v proizvodnji. Čeprav želimo to početi le ob ugodnih pogojih, se zastojem pri ekstremnih artiklih ne moremo izogniti. Posledica je manjša proizvodnja in visoka cena razvoja. Pogosta testiranja v proizvodnji želimo nadomestiti z računalniško simulacijo gibanja stekla v orodju. To je nov izziv za tehnologijo v Specialu in upam, da tudi v Vitrumu.
V strateškem načrtu je zapisano, da želimo biti vrhunski izdelovalec specialne steklene embalaže. Da to lahko dosežemo in se kosamo s konkurenco, moramo imeti na razpolago tudi vsa sredstva za doseganje teh ciljev.
Tudi tukaj MORAMO biti enakovredni konkurenci. Na tem področju pa sem žal kar malce razočaran nad posluhom pri nabavi opreme in uvajanju novitet v proizvodnjo. Smo nekako preveč«ziheraški« in administrativni. Želeli bi, da drugi vse preizkusijo pred nami. To je slaba popotnica za prihodnost. V kolikor razvojno naravnano podjetje čaka na druge, ni več enakovredno konkurenci - ŽE ZAOSTAJA! BITI PRVI, mora biti gonilo našega delovanja na vseh področjih.
In za konec še nekaj številk o intenzivnosti razvoja v Specialu. V letu 2006 smo proizvedli 164 novih artiklov in izvedli 194 preizkusov na strojih. Sledimo strateškemu cilju razvoja težjih artiklov in tako polnemu izkoristku vseh razpoložljivih kapacitet. Pot je naporna, vendar druge smeri ni.
Albin Lavrič
Steklenica Millenia
Sejmi...
SEJEM AMBIENTE 2007
Serija Adrina za firmo Farahi, Dubai
»Ambiente je največji evropski (in svetovni) sejem stekla za namizni program. Ob že napisanih zapletih s sejmom Tendence (avgustovski termin) je pomen februarskega sejma še večji, saj na nek način združuje poslanstvo dveh sejmov. Tako smo spet videli celotno paleto ponudnikov stekla za namizni program. Iz Evrope so bile prisotne vse pomembnejše steklarne; prav tako iz ZDA, Mehike in Brazilije; niso manjkale turške, iranske ter arabske steklarne. Vse bolj so prisotni tudi steklarji iz Kitajske, Indonezije, Tajske, Južne Koreje in Japonske. Popoln izbor svetovne ponudbe na enem mestu.
razredu kot ostali izdelki iz navadnega stekla. Ta usmeritev (strategija) Steklarne Hrastnik je pogojena tudi s kapacitetami, ki so na lokaciji stare steklarne omejene. Sicer pa je znano pravilo, da je bolje prodati manj izdelkov po višji ceni, kot obratno.
Glede na evropsko (in svetovno) konkurenco na omenjenem področju Steklarna Hrastnik ni resneje ogrožena. Ta segment deloma pokriva steklarna Borgonovo (Italija) - s slabšo kvaliteto in večjo produktivnostjo (sodobnejša
velikost svoje, deloma neposredne, distribucijske kanale. Specialisti za posamezna področja (Luigi Bormioli, Vetri delle Venezia, WaltherGlass) so profilirani na svojih renomiranih programih. Specialisti za avtomatsko stiskanje kristala (npr. Soga, Calp, Aderia) pa prenašajo v proizvodnjo imitacije kristalnih ročno pihanih in brušenih izdelkov.
Vsekakor pa strategija imitacije kristalnih izdelkov v Steklarni Hrastnik ni enostavna in poceni varianta. Pogojena je z vlaganji v razvoj na programskem, teh-
"Sejem bil je živ« bi lahko rekli za Ambiente 2007. Tako razstavljalci kot obiskovalci so v celoti zapolnili sejemske prostore; to še posebej velja za stojnico Steklarne Hrastnik, saj je občasno celo zmanjkalo prostora za obiskovalce. Seveda to niso bili kakšni »firbci«, ki mimogrede poškilijo še na stojnico Steklarne Hrastnik. Gre za lastnike (ali njihove predstavnike) znanih evropskih in svetovnih podjetij, ki s Steklarno Hrastnik že sodelujejo ali pa želijo začeti sodelovanje. Razlogov za sodelovanje s Steklarno Hrastnik je kar nekaj, a bistvo je v kvalitetnem izdelku iz lepega stekla. Pot do te karakteristike ni bila enostavna; posebej glede na omejitve pri investicijah v tehnologije. Še tako pridne in iznajdljive roke namreč rabijo določene pripomočke, ki jih npr. konkurenca s pridom uporablja.
Kakorkoli že Steklarna Hrastnik ima danes na namiznem programu dobro tržno izhodišče, ki odpira nova obzorja. Strategije imitacije kristalnih izdelkov je dala rezultate na trgu Bližnjega vzhoda (Farahi, Dubai) in prerašča v nosilno usmeritev namiznega programa. Tehnološka bravura na segmentu stiskanih izdelkov iz trodelnih orodij je dokazana in le-ta v kombinaciji s designom ter lepim steklom prepriča tudi najzahtevnejše kupce. Kaj to pomeni?
Segment polavtomatsko in avtomatsko stiskanih izdelkov iz svinčevega kristala (na svetovnem trgu je zelo razširjen-njegov največji ponudnik je Are International) dobi konkurenco v izvedbi in ceni: izdelki Steklarne Hrastnik so cenejši od kristalnih, a v višjem cenovnem
tehnologija). Tudi steklarna Crisal (skupina Libbey) iz Portugalske razpolaga s tehnologijo in znanjem za to področje, a nima tako lepega stekla. Velike grupacije (Are International, Pasabahce, Libbey) zasledujejo druge cilje in imajo glede na njihovo
nološkem in tržnem področju. To pomeni, da Steklarna Hrastnik ne kopira trenutne tržne uspešnice, ampak skupaj s pomembnimi kupci (in trgi) razvija nove izdelke, ki nimajo neposredne konkurence.
Sejmi...
SEJEM AMBIENTE 2007
Serija Dublin - primer razvoja izdelkov imitacije kristala
Dekoracija "Trobentica" - design Steklarne Hrastnik je bila dobro sprejeta...
V primeru Farahija pa je trženje podprto še z blagovno znamko Vitrum, kar je dodatna prednost pri osvajanju pomembnih tržnih niš.
Bistvo velike razvojne komponente pa je seveda v tem, da kupec ne more enostavno najti zamenjave za takšnega dobavitelja; gre za partnerski odnos in ne za enostavno eksploatacijo proizvajalca (dobavitelja). Razvojni in programsko tržni aspekt sta predmet obeh strani - torej kupca in proizvajalca; inovativnost na trgu je podprta z inovativnostjo pri kreiranju in proizvodnji izdelkov in programov. Nobena stran torej ne prevzema samo ugodnosti ali slabosti iz tega sodelovanja. Toliko o Steklarni Hrastnik v korelaciji z Ambiente 2007. Ostala dogajanja na sejmu so bila v znamenju povečanega povpraševanja po steklu za namizni program.
Težko je podati točno oceno, kaj se dogaja na svetovni sceni, saj je ponudba izdelkov namiznega programa velikanska: velike grupacije - Are International, Libbey, Pasabahce, KIG in številne druge steklarne iz Evrope (tudi Rusije), Amerike in Azije proizvajajo izdelke na številnih zelo produktivnih linijah, odpirajo pa tudi nove steklarne.
Samo za primer: turška grupacija Pasabahce proizvaja doma v štirih steklarnah; največja je Kirklarely, kjer obratuje 59 linij, od katerih je vsaj 15 visoko produktivnih (npr. dvojna ali trojna kaplja, pa 28 do 36 sekcij itd.) Na drugi strani je grupacija KIG (Kedaung Industry Group) iz Indonezije, ki dnevno proizvede 600 ton izdelkov namiznega programa. Če omenim še francoski Are International, je zanimiv podatek o proizvodnji na lokaciji centralne steklarne: 4,5 milijona izdelkov na dan.
Serija kristalnih stiskanih in IS izdelkov japonske steklarne Soga
Ob vsem naštetem pa ne smemo spregledati vsebine ponudbe in povpraševanja: največje količine izdelkov se obračajo v segmentu visoko produktivnih linij in masovnih izdelkov; tam ni prostora za Steklarno Hrastnik. Manjše, a pomembne so količine izdelkov iz sofisticiranih avtomatskih linij s komponento barvnega
stekla - za te tehnologije Steklarna Hrastnik nima denarja. Bistveno manjše so količine kvalitetnih izdelkov, ki so sinteza razvoja in bravure steklarjev ter posebnih izven-standardnih tržnih niš. Tu je mesto za Steklarno Hrastnik.
Slavko Marčen
Serija KAYLA iz programa nemške steklarne Walther Glass
Steklar
PODOBA STEKLARJA SKOZI LETA
Časopis, ki ga imate v rokah, bo čez dobri dve leti praznoval častitljiv jubilej, saj z manjšimi presledki izhaja že od julija 1959. Zanimivo je, da je približno v tem času začel izhajati tudi časopis Delo.
Seveda ju ne moremo primerjati niti po vsebini niti po obsegu, skupno pa jima je to, da sta oba šla skozi različne spremembe in še vedno izhajata.
Steklar je torej nastal daljnega leta 1959 na pobudo delavskega sveta z namenom večje obveščenosti delavcev.
Izbrali so uredniški odbor, ki ga je vodil prvi odgovorni urednik g. Anton Sihur.
V šestdesetih letih je izhajalo približno 250 internih glasil, v začetku devetdestih letih pa pa so večino teh časopisov ukinili kot relikt socialistične preteklosti. V Steklarni Hrastnik je časopis ostal vse do danes, saj je bilo vodstvo tovarne vedno
mnenja, da so dobro informirani delavci tudi bolj motivirani delavci. V Steklarju smo spoznavali svoje sodelavce tudi bolj z osebne strani, njihove uspehe in zanimanja, sledili smo načrtom, uspehom in težavam naše tovarne, včasih nas je kakšen prispevek spravil v smeh ali nas pripravil do razmišljanja.
Seveda pa je takšno glasilo tudi sredstvo za promocijo podjetja - z njim se lahko predstavimo tudi širši javnosti.
GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE HRASTNIK
:] steklar
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Izhaja od leta 1959 Letnik XXXIV. *t. 6 Hrastnik. 9. 7. 1993
Gostins
Izhaja od leta 1959 Letnik XXXVII, št. 5-6 Hrastnik, 20. 6. 1996
Izhaja od leta I959
140 LET ST
5 Ji i -s. , Letnik XXXX. it. 6 Hrastnik. 11.7	.1 M- 2000	lluniiiiur '% Heograjski sejem uporabnu sleklo - Remont konean
JA Izhaja od leta 1959 « ÉÈ 'Ca Letruk XXXXI, St 5 HL Hrastnik. 18.12.2001		Ul
Kl fl L	nun nn	
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK		
	? R [i	M ) sl iiid.ird svet dclauet S jj Stidt-vhoj^B Sindikatih
Podoba Steklarja se je v petdesetih letih zelo spremenila. ..
Takole je bila videti 3. številka Steklarja iz leta 1959
Steklar
PODOBA STEKLARJA SKOZI LETA
Steklar je sprva izhajal vsak mesec (5. v mesecu) na osmih straneh, kasneje pa 3-4x letno, obseg pa je variral glede na obseg prispevkov. Spreminjal se je tudi format časopisa - leta 1959 v preprosti ciklostirani obliki formata 42x30cm do danes, ko izhaja na kvalitetnem papirju formata A4 v 4-barvnem tisku.
Skozi leta so se menjali tudi uredniški odbori in odgovorni uredniki: kot sem že omenila, je bil prvi urednik Anton Sihur (v letih 1959 - 1961), za njim je bil urednik z najdaljšim stažem Jože Gerhard (1962-1979), za dve leti ga je nasledila Jasna Kosm Rižner (1980- 1981), za njo pa Mili Kobal (1982-1991). Leta 1992 časopis ni izhajal, potem pa je urednikovanje prevzel Slavko Marčen (1993-2000), za njim Soniboj Knežak (2001 - 2004), od leta 2005 pa je odgovorna urednica Mojca Lavrič.
0LAS1LO kolektiva «skusise srn»
NAŠ PRAZNIK 8. MAREC
• U..pWiml& -.«„.'V
'■ (.'.l.i «a* fn ft Im IÌMII /	' i ,-V a akipJiadlk d'- M

I Mini Irli, ko ,rmt <*1.1.». O. J i. -o L. Jr., J..-4..Ì
Vsem našim mamicam „naših" otrok kolektiva Steklarne Hrastnik čestitamo k njihovemu prazniku l dnevu tena in jim telimo mnogo uspeha pri nadaljnjem delu!
Steklar iz leta 1969 - ko je bilo v steklarni zaposlenih 1818 delavcev in se je še praznoval "Dan žena"
USPESNO LETO 1968
Posebna izdaja Steklarja iz leta 1993, v kateri so nas prepričevali, da vložimo lastninske certifikate v Steklarno Hrastnik..
steklar =
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Posebna izdaja ♦ Lastninjenje Steklarne Hrastnik
NAŠE STEKLARNE NE SMEMO ZAPRAVITI
A naslednjih mesecih sc bo morala Steklarna Hrastnik olastninili Ncdavno sprejeli f_ ^ Takon o lastninskem prcohlikmaniu podjetja terja, da se morajo vsa podjetja \ družbeni lasti, med katerimi je tudi Steklarna Hrastnik, olastninili, kar pomeni. Ja '	h*’ trcha /a lastnino, ki je danes od vseh in nikogar, najti lastnika, pa najsi hodo to
— *JJr g država, zavarovalnice, banke, ra/ni skladi, tujci ali pa še kdo drug '	Pridružujemo se mnenju tistih, ki trdijo, da gre /a revolucionarno dejanje, kajli
delilo se ho premoženje, katerega vrednost presega ničkoliko milijard nemških mark Mak* je generacij. deležnih le odgovornosti, sreće ali nesreće, skratka trenutka, v katerem se dogajajo tako globalne spremembe, kot je v našem primeru delitev nacionalnega premoženja.
V skupščinskih, vladnih in še katerih klopeh je bilo treba uskladiti veliko interesov, da bi bil zakon. kakršen je bil v končni lazi predlagan, tudi sprejet.
Zakon je tu in mislim, da vsem upravičencem ponuja kar nekaj možnosti, ki jih velja v celoti izkoristiti in podjetje olastniniti na način, ki ho optimalen za vse. ki zdaj delamo v tem podjetju: za prihodnje generacije, ki prihajajo za nami. pa končno tudi za celotno hrast niško okolje. Ponuja sc nam možnost, da postanemo lastniki v pravem pomenu tistega, kar smo ustvarili mi in generacije pred nami z dolgoletnim prizadevnim delom.
Z velikim zadovoljstvom vas lahko obvestim, via viaria v podjetju med sindikatom, sodstvom podivlja in delavskim svetom - popolna enotnost v pogledih na način lastninjenja. Mnenje vseh je. via moramo storiti prav vse. da bi zaposleni in drugi upravičenci vivibili čim večji lastniški, s tem pa tudi upravIjalski delež, kajti bodoče upravljanje podjetja Ki temeljilo izključno na lastništvu nad sredstvi, s katerimi danes delamo in jih imamo na razpolago.
Razpoložljiva sredstvu za dosego tega cilja bi morala zadostovati, računamo pa le na certifikate zaposlenih in njihovih družinskih članov, certifikate upokojencev Steklarne in pa tudi zadolžnice na podlagi premalo izplačilnih osebnih dohodkov v zadnjih dveh letih.
Za uresničitev te tako pomembne naloge je bil v podjetju formiran strokovni svet. sestavljen iz najustvarjalnejših delavcev Steklarne Hrastnik in predsednika sindikata, ki Ni skrbel tudi za spremljanje zakonodaje s tega področja ter za izobraževanje in informiranje vseh ključnih struktur v prijetju.
Steklarna ima trg in tehnologijo, pred nami so mnogi programi, ki jih želimo v čiinkrj|šcm času uresničiti oz. oživiti, skratka menimo, da Steklarna ima perspektivo.
Cilasilo Steklar Ni zato v prihodnje z vso pozornostjo slediki vsem dejavnostim s področja lastninjenja Steklarne in Ni vse zainteresirane sproti obveščalo.
Pred nami je torej čas. v katerem si Nimo ali zapečatili usodo ali pa zagotovili aktivno vlogo pri odločanju o razvoju danes še -naše- Steklarne Karte se delijo zdaj in velja biti udeležen pri tej igri. posebno, če nam je dana možnost voditi jo.
direktor Stojan Binder
Pregled pripravila (ob prijazni pomoči g. Marcena)
Alenka Leskovšek
Januarska številka Steklarja iz leta 1988 z upanjem za izhod iz krize...
A	\ w I	mA Izhaja od lela
mm m ■	i
■ KM I	Hrastnik. 1. 1988
GLASILO DELAVCEV DO STEKLARNA-SIJAJ HRASTNIK

Čez deset let je bil Steklar že tiskan v barvah...
Skupne službe
USPOSABUANJE VODIJ
V letošnjem letu smo pričeli z izobraževanjem vodij na različnih področjih. Nekaj besed o vodenju vam v vsakem Steklarju nameni namestnica generalnega direktorja (ki pa niso namenjene samo vodjem), načrtno pa za vodje poteka zunanje izobraževanje v sodelovanju s podjetjem Taktika plus, interno pa organizira pravno kadrovski sektor.
Prvo je področje KAKOVOSTNEGA VODENJA SODELAVCEV. Globalna vsebinska zasnova projekta je razdeljena na 8 različnih sklopov, namenjena pa vodjem PEterorganizacijskih enot.
Vodje se bodo bolj podrobno spoznali z naslednjimi temami:
1.	osebnost vodje, vodstvene naloge in vodstveno vedenje
2.	proaktivnost vodje in oblikovanje delovnih ciljev
3.	proaktivnost vodje in ustvarjalno reševanje delovnih problemov
4.	ustvarjanje pozitivnega okolja za učinkovito vodenje
5.	komunikacijski proces in komunikacijske tehnike
6.	obvladovanje težavnih sogovornikov in obvladovanje stresa
7.	reševanje motivacijskih problemov in razvoj sodelavcev
8.	priprava sodelavcev na spremembe in transfer znanja na sodelavce
Splošni cilji omenjenega izobraževanja so učinkovitejše ter boljše vodenje in reševanje problemov, nenazadnje pa tudi usposobiti vodstveni kader za delo z ljudmi. Namen izobraževanje je tudi nenehen dvig kakovosti vodenja sodelavcev ter osredotočanje na reševanje specifičnih problemov na področju vodenja sodelavcev.
Pričakujemo, da bomo imeli v Steklarni Hrastnik od tega usposabljanja kar precej koristi,
med drugim povečanje uspešnosti in učinkovitosti vodenja sodelavcev, ki se odraža v lažjem doseganju podjetniških ciljev, hitrejše reševanje delovnih problemov in konfliktov, ki nastajajo ob delu ter povečanje zadovoljstva sodelavcev, ki izvira iz kakovostnega vodenja sodelavcev.
Drugo področje je praktično naravnano interno izobraževanje in sicer z naslednjimi temami:
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
-	poškodbe pri delu -zdravniški pregledi -alkoholiziranost na delovnem
mestu
-	osebna varovalna oprema
DELOVNO PRAVNA ZAKONODAJA
-dpoved pogodbe o zaposlitvi -disciplinski postopki
Izobraževanje sta pripravili varnostna inženirka Tatjana Vajdič ter direktorica PKS Ksenija Jakopič. Na samem izobraževanju so udeleženci pokazali veliko zanimanje za omenjeno tematiko ter imeli poleg predavanja še mnogo dodatnih vprašanj, kar kaže, da je izobraževanje nujno potrebno terda jezanj velikinteres.
Omenjeno izobraževanje omo-goča ne le znanje omenjenih tem, temveč tudi dvig kakovosti internega prenosa znanja, posledično pa
se poveča zadovoljstvo sodelavce, ki izvira iz občutka dostopnosti znanja.
Na področju izobraževanja se torej premika in dogaja. Skupaj se, poleg same vsebine, na
kakšnih koli izobraževanjih uči timskega dela ter druženja, sodelavce pa je mogoče spoznati tudi z bolj "človeške" plati.
Kratek povzetek pripravila Mojca Lavrič
Sliki sta sicer iz delavnice "Skupaj kreiramo in izvajamo", ki je v januarju potekala v Podljubelju.
Skupne službe
POROČILO O USMERJENIH OBDOBNIH PREGLEDIH
Z usmerjenimi obdobnimi preventivni zdravstvenimi pregledi se ocenjuje zdravstvena ogroženost delavca in njegovo izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju.
Roki za usmerjene obdobne preglede so določeni v skladu s Pravilnikom o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. I. RS, št 87/02, z vsemi spremembami in dopolnitvami), upoštevajoč oceno tveganja, oz. lahko pooblaščeni zdravnik določi tudi krajši rok za naslednji usmerjeni obdobni zdravstveni pregled.
Delavci opravijo usmerjeni preventivni zdravstveni pregled pri pooblaščenemu zdravniku (ZD Hrastnik, Dispanzer za medicino dela, prometa in športa, dr. Seima Kazaferovič).
Steklarna Hrastnik d.d.
V Steklarni Hrastnik je bilo v letu 2006 opravljenih 181 usmerjenih obdobnih pregledov. Med pregledanimi je bilo 66 žensk in 115 moških, od tega:
-43pregledalk,
-39 strojnikov,
- 99 ostalih (manjša števila iz različnih delovnih enot).
Pregledani delavci so bili stari povprečno 41,2 let, s skupno delovno dobo (po lastni izjavi) povprečno 20,5 let, na sedanjem delovnem mestu delajo povprečno 11,9 let.
Na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, preiskav in
pregleda dosedanje medicinske dokumentacije so najpomembnejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih degenerativnih obolenj (predvsem gibal):
-	pomanjkanje rekreativne dejavnosti pri 127 delavcih ali 70,2%,
-	prekomerna telesna masa pri
109 delavcih ali 60,2%,
-	kajenje pri 81 delavcih ali 44,
7%,
-	povišan krvni tlak pri 40 delavcih ali 22,1 %,
-	povišane maščobe v krvi pri 37delavcih ali 20,4%,
-	znaki prekomernega pitja pri
15 delavcih ali 15%,
-	povišan krvni sladkor pri 13 delavcih ali 13%.
Ugotovljene bolezni in okvare zdravja:
na prvem mestu so okvare vida, sledijo bolezni presnove in prehrane (debelost, povišane maščobe v krvi, bolezni ščitnice, sladkorna bolezen, itd.), bolezni srca in ožilja, okvare sluha ter bolezni gibal.
Pri pregledalkah je največ bolezni srca in ožilja, predvsem na račun zvišanega krvnega tlaka in krčnih žil, sledijo okvare vida, bolezni prehrane in presnove ter bolezni gibal.
Pri pregledanih strojnikih je največ okvar sluha in vida, sledijo bolezni gibal ter bolezni prehrane in presnove.
Poklicnih bolezni ni bilo ugotovljenih.
Domneva se, da so na nastanek in razvoj nekaterih bolezni in okvar zdravja poleg drugih možnih vzrokov (starost, spol, dednost, način življenja -kajenje, prekomerna hranjenost, pomanjkanje rekreativne telesne aktivnosti, prehrambne
navade itd.), verjetno vplivale obremenitve in škodljivosti pri delu.
Te obremenitve in škodljivosti naj bi vplivale na:
-	nastanek okvar vida (obremenitve oči zaradi vidnih zahtev pri pregledovanju),
-	okvare sluha (hrup),
-	bolezni gibal (stalno sto-ječe delo s prisilnim držami, hitrim tempom in vsiljenim ritmom dela),
-	nastanek bolezni srca in ožilja (visoke temperature, stoječe delo, hiter tempo dela, vibracije),
-	bolezni dihal (neugodni mikroklimatski pogoji dela, prepih, dražeče snovi).
Večina pregledanih (72,9%) je izpolnjevalo posebne zdrav-
stvene zahteve za svoje delo, 20,5% pregledanih izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za svoje delo z določenimi omejitvami, 1,1% delavcev začasno in 3,8% trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za svoje delo. Trije delavci še niso opravili vseh preiskav in pregledov, zato mnenje delazmožnosti še ni podano.
Glede na obremenitve in škodljivosti ter zahteve delovnih mest, ugotovljene bolezni in okvare zdravja ter prisotno večje število dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni pri pregledenih delavcih, za ohranitev in izboljšanje zdravstvenega stanja ter delazmožnosti se priporoča:
-	zdravstvena vzgoja zaposlenih glede zdravega načina življenja in skrb za lastno zdravje: pravilna prehrana, vzdrževanje telesne mase in telesne kondicije, odpravljanje razvad, sanacija zobovja;
-	analiza vzrokov invalidnosti;
-	pravilno dvigovanje in prenašanje bremen;
-	redna uporaba predpisane osebne varovalne opreme;
-še naprej spremljanje zdravstvenega stanja delavcev.
Skupne službe
POROČILO O USMERJENIH OBDOBNIH PREGLEDIH
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
V Steklarni Hrastnik -Opal d.o.o. je bilo v letu 2006 opravljenih 92 usmerjenih obdobnih pregledov. Med pregledanimi je bilo 44 žensk in 48 moških, od tega:
-	39 moških iz ročne proizvodnje,
-	9 ostalih moških (pomožni delavec, ključavničar, rezalec, itd.),
-19 žensk iz ročne proizvodnje,
-	25 ostalih žensk (pregledalke, brusilke, satinerke, itd.).
Pregledani delavci so bili povprečno stari 38,1 let, s skupno delovno dobo ( po lastni izjavi ) povprečno 19,1 let, na sedanjem delovnem mestu delajo povprečno 12,4. let.
Na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, preiskav in pregleda dosedanje medicinske dokumentacije so najpomembnejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo nastanek in razvoj bolezni srca in ožilja ter drugih kroničnih degenerativnih obolenj (predvsem gibal):
-	pomanjkanje rekreativne dejavnosti pri 71 delavcih ali 77,2%,
-	prekomerna telesna masa pri 58 delavcih ali 63 %,
-	kajenje pri 44 delavcih ali 47,
8%,
-	povišan krvni tlak pri 21 delavcih ali 22,8 %,
-	povišane maščobe v krvi pri 21 delavcih ali 22,8 %,
-	znaki prekomernega pitja pri 8 delavcih ali 8,7%,
-	povišan krvni sladkor pri 6 delavcih ali 6,5 %.
Ugotovljene bolezni in okvare zdravja so :
Pri pregledanih moških so najpogostejše okvare sluha, sledijo okvare vida, bolezni prehrane in presnove, bolezni gibal in obtočil (srca in ožilja) ter bolezni prebavil (večinoma na račun karioznega zobovja).
Pri pregledanih ženskah so najpogostejše bolezni prehrane in presnove, sledijo bolezni srca in ožilja, okvare vida, bolezni gibal ter okvare sluha.
Pri enem delavcu na delovnem mestu brusilec/ka je bila ugotovljena poklicna bolezen zaradi izpostavljenosti vibracijam; pri enem delavcu na delovnem mestu rezalec/ka je bil ugotovljen sum na vibracijsko bolezen, vendar diagnostika še ni končana.
Domneva se, da so na nastanek in razvoj nekaterih bolezni in okvar zdravja poleg drugih možnih vzrokov (starost, spol, dednost, način življenja -kajenje, prekomerna hranjenost, pomanjkanje rekreativne telesne aktivnosti, prehrambne navade itd.), verjetno vplivale obremenitve in škodljivosti pri delu.Te naj bi vplivale na:
-	nastanek okvar vida (slabši svetlobni pogoji);
-	nastanek bolezni srca in ožilja (visoke temperature, stalno stoječe delo, hiter tempo dela);
-okvaresluha (hrup);
-	bolezni gibal (stalno stoječe delo, prisilne drže dvigovanje in prenašanje težjih bremen ali lažjih bremen na daljši ročici);
-	bolezni dihal (neugodni mikroklimatski pogoji dela, prepih, dražeče snovi);
-	bolezni prebavil (poškodbe in vnetja v ustni votlini pri pihalcih, nočno delo).
Večina pregledanih (70,6%) je izpolnjevalo posebne zdravstvene zahteve za svoje delo, 21,7% pregledanih izpolnjuje posebne zdravstvene zahteve za svoje delo z določenimi omejitvami, 3,3% delavcev začasno in 3,3% trajno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za svoje delo. En delavec še ni opravil vseh preiskav in pregledov, zato mnenje delazmožnosti še ni podano.
Glede na obremenitve in škodljivosti ter zahteve delovnih mest, ugotovljene bolezni in okvare zdravja ter prisotno večje število dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni pri pregledenih delavcih, za ohranitev in izboljšanje zdravstvenega stanja ter delazmožnosti se priporoča:
-zdravstvena vzgoja zaposlenih glede zdravega načina življenja in skrbi za lastno zdravje, odpravljanje navad, sanacija zobovja,
-	pravilno dvigovanje in prenašanje bremen,
-	uporaba individualnih ustnikov pri ročnih pihalcih,
-	redna uporaba predpisane osebne varovalne opreme,
-	kontrolne meritve vibracij v brusilnici so že pokazale izboljšanje, vendar pa je priporočljiva tudi uporaba tople vode,
-	še naprej spremljanje zdravstvenega stanja delavcev.
Tatjana Vajdič
Skupne službe
ZDRAVA PREHRANA
Glede na ugotovitve, da imamo zaposleni v Steklarni Hrastnik kar velike težave s prekomerno težo, še nekaj napotkov o zdravem načinu prehranjevanja in življenja.
Kaj je danes zdrava prehrana?
O tem so mnenja zelo različna. Eni so mnenja, da je zdrava prehrana tisto, kar je pridelano doma, na lastnem vrtu, drugi prisegajo na razne oblike zdravega prehranjevanja s kombiniranjem živil, spet drugi so mnenja, da je potrebno jesti samo presno hrano, eni pa jedo samo še vegetarijansko hrano.
Mogoče bi bilo idealno uporabiti vsakega malo? Mogoče je vredno pogledati, kaj in koliko telo potrebuje?
Tega, da smo potomci rastlinojedcev in hkrati lovcev ne moremo zanemariti.
Mogoče bi poskusili z naslednjimi vprašanji: Koliko pojemo in koliko porabimo? Kdaj jemo največ? Je hrana, ki jo uživamo, kvalitetna? Je način pripravljanja hrane pravi?...
Če dnevno porabimo 1000 kalorij, s hrano pa jih dobimo 1200, potem v našem telesu ostane 200 kalorij.
Na začetku je ta mala številka samo za »varnost«, da nas v zimskih dneh ne bo zeblo, ah saj se nič ne pozna. Po kakšnem mesecu je krivo ogledalo, ki je kar naenkrat narobe narejeno in nas preveč » razteguje ». Steklar seveda ne pomaga in kar naenkrat izginejo gubice, obraz postane lepo zalit in človek se kar malo »popravi«.
Stop! 200 ali 400 kalorij, vseeno! Ne smemo jih užiti več, kot jih telo porabi.
Kdaj jemo največ?
Seveda zvečer! Zjutraj se mudi, pri malici ne zgleda, da bi se
preveč najedli, kosilo je enkrat pozno popoldne in po večernem dnevniku se na naš hladilnik ali omara, kjer so sladkarije, spremeni v magnet. Če ne bi bilo umivanja zob, bi šel (ali pa celo gre) marsikdo s polnimi usti v posteljo. Precej narobe!
Zajtrk naj bi predstavljal 30% dnevne porabe, malica 20%, kosilo 35%, popoldanska malica 5% in večerja 10%. Seveda je zajtrk pred odhodom v službo, ostali obroki pa v primernem časovnem razkoraku. Lepo je, če se nam posreči čez dan užiti 5 različnih obrokov.
Obstajajo cenejša in dražja živila. Ni nujno, da so dražja boljša. Poglejmo pa vseeno kaj piše na njih. Uživajmo čim več sadja in zelenjave. Mlečni izdelki, ki so zdravju koristni, so na vsak način jogurt, kislo mleko, lahke vrste sirov, obrano mleko. Uživajmo izdelke iz rib. Predvsem tuna naj bo večkrat na naših jedilnikih.
Ali hrano prekuhamo in jo nad 100 stopinj Celzija kuhamo vsaj pol ure ali pa poskušamo hrano pripraviti samo z najnujnejšo termično obdelavo? Na vsak način je boljša druga možnost. Zelenjava naj bo kuhana al dente.To pomeni, da je samo kuhana, ne prekuhana in niti ne surova.Testenine in riž bodo okusnejši, če niso razkuhane. Meso piščancev pa le prepečimo. Ribe jejmo po pameti. Najboljše so vsekakor kuhane. Tega Slovenci sicer ne maramo, a če jih pečete, jih dajte z občutkom. Riba naj bo sočna in ne poleno s česnom in peteršiljem. Olje in maščobe
nasploh dodajajmo proti koncu.
Ocvrte jedi niso za vsakogar, predvsem pa ne za tiste, ki večino dneva presede. Ravno tako bi nekdo, ki fizično težko dela, slabo preživel samo z zelenjavo. Hrano izbirajmo po delu, če pa imamo nekaj kilogramov preveč, pojačajmo telesne aktivnosti. V enem stavku: kar pojemo, moramo porabiti! Če imamo preveč zaloge, jo najprej porabimo. Ne pozabite na telesno aktivnost!
Gibanje!
Gibanje je pravo zdravilo. Pa če pada dež ali piha veter. Spravimo se v primerna oblačila in ven. Sicer pa se moramo oblačiti vremenu primerno. Če bi se vreme zasukalo in bi ob branju teh vrstic zunaj pritiskalo sonce to upoštevajte. Gibanje pa povzroči, da se nam premaknejo udi, da kri začne spet krožiti po telesu. Gibanje povzroči, da se nam spet vrneta apetit in volja do uživanja lepega dne. Tako, hitro ven!
Kaj pa voda?
Raziskave so pokazale tudi, da je kar 30 odstotkov ljudi pretežkih prav zaradi nezadostnega pitja vode. Prav voda namreč najbolje uravnava
naravni mehanizem žeje v telesu, urejuje metabolizem in nas čisti strupov. Izkazalo pa se je, da so mnogi, ki jih je pestila prevelika telesna teža, ko so slajene umetne napitke zamenjali z vodo, ne le shujšali, ampak tudi brez težav obdržali pridobljeno telesno težo. Uživanje zadostnih količin vode je najpomembnejši vir zdravega življenja. V normalnih razmerah potrebuje človeško telo dnevno karokoli 2 do 3 litre vode, od česarjo s hrano dobi le približno 1 liter. Zaradi pomembnih funkcij, ki jih omogoča v telesu, pa lahko človek brez vode zdrži le največ deset dni. Pomislimo, brez hrane lahko v povprečju preživimo kar dva meseca.
Zakaj torej piti vodo?
1.	Ker zares odžeja.
2.	Ker redno pitje vode poveča odpornost proti boleznim.
3.	Ker pripomore k boljši psihični in telesni kondiciji.
4.	Ker pripomore k dobremu videzu in lepši koži.
5.	Ker ne redi.
Upam, da boste upoštevali vsaj katerega od zgornjih nasvetov in s tem naredili nekaj zase.
Tatjana Vajdič
Skupne službe
PRENOVA SPLETNIH STRANI STEKLARNE HRASTNIK
Spremembe v organizaciji sistema zahtevajo od nas tudi vidne spremembe navzven. S prenovo smo želeli doseči pregleden korporativni spletni portal, ki bo predstavil ponudbo in dejavnosti podjetja različnim javnostim.
Še posebej smo se poskušali postaviti v vlogo naših poslovnih partnerjev, tako obstoječih kot novih potencialnih kupcev, ter z njihovega vidika poskušali razumeti želje in potrebe. Tako smo se odločili, da je prvo vodilo uporabnost in preglednost spletnih strani. Strani so večjezične, novost pa so tudi kontaktni obrazci namesto objavljenih elektronskih naslovov. Tak formular nam omogoča večjo preglednost postavljenih vprašanj terzahtev uporabnikov spletnih strani.
Pri prenovi smo sodelovali s
podjetjem Hipergo d.o.o., ki je upoštevalo vsa naša izhodišča, hkrati pa nudilo dober podporni in svetovalni steber glede funkcionalnosti spletnega mesta. Nudijo tudi preprosto in tehnično nezahtevno administracijo, ki omogoča urejanje, dodajanje in brisanje vsebin s strani urednikov spletnih strani.
Spletno mesto je operativno neskončna zgodba, ki je povezana s cilji podjetja ter čedalje bolj zahtevnimi uporabniki. Zato je spletne strani potrebno nenehno obnavljati in usklajevati. Sedanja prenova je zopet vredna omembe predvsem zaradi nove organizacijske strukture podjetja, za naše kupce pa predvsem zaradi novega, obširnejšega kataloga izdelkov.
Ne smemo pa pozabiti, da je v današnjem času spletno mesto
STEKLARNA HRASTNIK
Steklarna Hrastnik d d
Cesta 1 maja 14.1430 Hrastnik
tel: (0)3 56 54 600, faks: (0)3 56 44 282
English l Deutsch
Osnovna dejavnost Steklarne Hrastnik d.d Je proizvodnja steklenih Izdelkov na različnih programskih področjih
Poslovna enota Vltrum predstavlja program izdelkov namiznega stekla, poslovna enota Special pa program izdelkov embalažnega stekla
Hčerinska družba Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o. kot samostojno podjetje posluje od leta 2000 Osnovni proizvodni program je izdelovanje in obdelava razsvetljavnega stekla ter proizvodnja različnih ročno izdelanih steklenih izdelkov
Namizni program Dekora ena
Striderne tfrarinik d d
"V*,n.	več O
Embalažno steklo
Strkbma Hr«tn* dd
"Spveč O
©2007 Steklarna Hrastnik - d.d., vse pravice pridržane | Pravna obvestila | O avtorlth
Vstopna stran Steklarne Hrastnik
Predstavi se PEVitrum...
lahko tudi vir informacij za zaposlene. Zato vas vljudno vabimo, da spletne strani "preklikate". Vaše pripombe ter pohvale pričakujemo z zanimanjem in veseljem,
oddate pa jih na kontaktnih obrazcih, ki so objavljeni na spletnih straneh.
Mojca Lavrič
domov I Kontakt | kazalo | iskalnik
Steklo za razsvetljavo Svetila
Posebna stekla Unikatni izdelki Kopalniški program Novosti
Steklarna Hrastnik -Opal d.o.o.
Cestai maja 14 1430 Hrastnik
Unikatni izdelki
6666 6666 6666
Iskanje po bazi izdelkov
Vpišite željeno poizvedbo In 6966	izberite knterlj(e) Iskanja
6666	Iskanje po Sitn izdelka
6666
Tel 03 56 54 600 Faks 03 56 54 645
kie smo kontakt
6666 6666 6666 6666 6666 6666
I izberite namembnost I izberite družino	3
I izberite premer	3
DED
Zaposlitev
Vas zanima delo v Steklarni
...Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o....
Steklarna Hrastnik d d ■ PE Special Cesia 1 ma|a 14 1430 Hrastnik
Tel 03 66 54 600 Faks: 03 56 44 418
Embalaža izdelke
•	šiiti pred atmosferskimi In drugimi vplivi.
•	omogoča transport.
•	predvsem pa Izžareva identiteto Izdelka
Dober izdelek ponavadi ustvari embalaža
Zaposlitev
Vas zanima delo v Steklarni Hrastnik’ Prijavile se preko aaielnanaamaa aii na naslov Steklarne Hrastnik dd
Embalaža je danes nekaj samoumevnega a le malokdo se zaveda, kaj za nekatere izdelke embalaža predstavlja Pomembna ni več samo osnovna funkcija (transporti temveč daje končno podobo posameznemu izdelku oz mnogokrat predstavlja sam izdelek
Dobra embalaža izdelek trži, pospešute prodalo, mu daje nove razsežnosti uporabe. Generalno pa embalaža poudarja identiteto izdelka
Novice Steklarne Hrastnik
Vas zanima kaj je novega v Steklarni Hrastnik d d ’ Polene sl novice
...in PE Special..
Skupne službe
RAZSTAVA "INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA ZASAVJA"
"Spomeniki spominov. Krojači usode. Kruh in palica. Stvarnik in njegov konec. Tovarištvo, sindikalni domovi, soseske in nohšiht. Kozarec olja ali ščepec soli, ki ga je ravnokar zmanjkalo. Roke, oblez, blato, šmir, ropot, kameradi, veselice. Športni klubi. Avtobus. Erotični koledar. Boni za malico. Popust v blagovnici.
Te podobe so moje. V njih vidim sebe. Vse to sem jaz. Moj vonj, hlad, pot, moja strast, žalost, odtujenost in tisti zrak, ki me tišči k tlom__
Si, kjer so tvoje korenine. Si, po čemer diši tvoja zgodovina."
(iz spremnega teksta fotografske razstave Zasavska industrijska dediščina Tadeje Bučar z naslovom Zgodbe, ki nas nosijo ali Čips, smoki, presta in kuhano jajce).
Foto klub Hrastnik ima bogato zgodovino. Od leta 1933, če smo bolj natančni. V galeriji Steklarne Hrastnik v 4. nadstropju upravne zgradbe smo zato najprej odstopili prostor za prvi del razstave Zasavske industrijske dediščine. Na ogled je 19 fotografij, ki so odsev nekega časa in prostora. So spomin in hkrati nove podobe.
V mesecu maju pa bodo na ogled nove fotografije. Naše. Domače. Podobe tistega, kar je znano bralcem te revije. Kaplje. Žarenje. Nikoli končan dan. Čistost stekla. Glažuta v vseh svojih današnjih podobah.
Do takrat - vabljeni na ogled "knapov in ostalih utrinkov".
Mojca Lavrič
Andrej Zdovc: Energetika
Matjaž Kirn: Njiva
t tel.	BT~ . '
sm..1. J	1 II'
i m	U
; I v-Lrl	
Andrej Zdovc: Kabelski razvod
Naši sodelavci v prostem času
BOJAN KUDER- harmonikaš
Pred nekaj leti sem med vožnjo z avtomobilom na radijski postaji ujela, da bo predstavljen Bojan Kuder z ansamblom. Takrat sem pomislila, poglej ga, ta se pa enako piše, kot moj sodelavec v Steklarni. Potem pa sem iz glasu in zgodbe ugotovila, da gre za našega Bojana. Ker vem, da veliko sodelavcev še danes ne ve, kako aktiven in uspešen je, po nizu športnikov in rekreativcev predstavljamo še enega muzikanta.
Za uvod prosim, da se na kratko predstavite.
Odraščal sem v kmečki družin na Vrheh. Po končani srednji šoli sem se najprej zaposlil v STTTrbovlje, nato pa v Steklarni Hrastnik v osnovni proizvodnji, kjer sem delal kot odnašalec, krogličar in predstiskalec. Zaradi resnih težav z zdravjem sem bil razporejen v brusilnico, kjer sem delal najprej kot ročni, sedaj pa kot strojni rezalec.
Sem poročen in imam dva sinova.
Danes vas predstavljamo največ zaradi glasbenega udejstvovanja. Kako ste začeli?
Z glasbo sem se začel ukvarjati pri petih letih. Nimam nobene glasbene izobrazbe, sem pa že predstavnik 9. rodu v naši družini, ki je muzikant. Ker so bile včasih družine številčne, so imeli celo svojo godbo na pihala. Moji predniki so igrali različne instrumente - gosli, citre, klavir, največ pa je bilo harmonikašev. Zadnja je bila moja mama, ki me je prva navdušila za glasbo. Pri tem so ji nevede pomagali tudi drugi sorodniki - strici, tete, stari starši. Jaz pa sem vedno komaj čakal, da bo kakšna harmonika prosta, da bom lahko poskusil tudi sam.
Kdaj ste se prvič predstavili pred publiko?
Še pred osnovno šolo sem skupaj z družino nastopal na
raznih prireditvah. Nikoli nisem imel treme. Domači so me vedno toliko vzpodbujali, da je bil nastop pred publiko samoumeven - kot pika na i.
In potem, ko ste se »odlepili« od družine?
Seveda, kasneje sem začel na prireditvah in raznih zabavah igrati sam. Pri 17. sem ustanovil trio, po odsluženi vojaščini pa prvi ansambel. Ta je štel pet članov - poleg mene so ga sestavljali še bratje iz Dobrovelj iz Savinjske doline. Deloval je sedem let. Sčasoma je postalo usklajevanje zaradi krajevne oddaljenosti preveč zapleteno, zato smo se sporazumno razšli.
To vas najbrž ni ustavilo?
Še malo ne. Ustanovil sem nov ansambel, sestavljen iz zasavskih fantov in dekleta, ki od leta 1999 deluje pod imenom Ansambel Bojana Kudra. Sestavljajo ga še kitarist Štefan Štrovs, basist in klaviaturist Franci Kreže ter pevka - njegova žena Irena. Da je bolj zanimivo in na zabavah lažje izvedemo kakšen skeč se predstavljata kot brat in sestra. Zelo dobro se razumemo, prijateljstvo smo razširili tudi z ostalimi člani naših družin.
Kje nastopate in kakšno zvrst glasbe igrate?
Smo narodnozabavni ansambel, na prireditvah pa igramo vse zvrsti, saj morajo biti »fešte«
Nastop na tekmovanju
čim bolj pestre. Žal sam, odkar sem si pri poškodbi pri delu poškodoval prst, ne morem več igrati na baskitaro.
Igramo na koncertih, veselicah, raznih zabavah - porokah, zlatih porokah, obletnicah, udeležujemo pa se tudi tekmovanj.
Sami se tudi »napovedujemo«, zabave pa popestrimo s šalami in skeči, kar precej je izvirnih, ki smo jih sami naštudirali.
Kristalna hamonika iz Steklarne Rogaška
Pred nastopi so seveda potrebne tudi vaje ...
Vaje imamo kar pri nas doma. Imamo velik prostor, kjer se dogaja vse, kar je povezano z našim ansamblom - od vaj do zabav.
Ste se pojavili tudi že v kakšnem mediju?
Že večkrat smo bili predstavljeni tudi v masovnih tiskanih medijih - Nedeljski dnevnik, Slovenske novice...
Bili smo gostje številnih lokalnih radijskih in televizijskih oddaj pa tudi na nacionalnih programih. Kar dvakrat smo nastopili v oddaji Pri Jožovcu z Natalijo. Po nekem nastopu v Nemčiji smo gostovali tudi na TV Berlin.
Torej igrate tudi v tujini?
Kar na nekaj prireditvah smo bili z ansamblom tudi zunaj naših meja. Še več pa sem v tujini nastopal sam, saj sem tudi član navijaškega kluba
Naši sodelavci v prostem času
BOJAN KUDER- harmonikaš
Včasih je treba obleči tudi narodno nošo...
rokometašic Krima, katere spremljamo - jaz seveda s harmoniko - po celi Evropi, vključno s skandinavskimi državami. Lahko bi nastopal še veliko več, vendar zaradi časovne omejenosti ne zmorem toliko, kot bi imel možnosti.
Imate tudi že kakšno samostojno edicijo?
V studiu Petra Finka smo lani posneli svoj prvi CD z naslovom Vabilo na ples. Na njem je 70% lastnih skladb, sami pišemo tako glasbo kot tudi besedila. Kar precej skladam sam, besedila pa piše tudi moja žena. Ena od skladb je namenjena najinemu starejšemu sinu in nosi naslov Gluhi deček.
Se torej družinska glasbena tradicija nadaljuje?
Mlajši sin je že 10. rod harmonikašev v naši družini. Sodeloval je tudi na promociji zgoščenke na Taboru v Savinjski dolini in na raznih tekmovanjih, kjer je tudi že osvojil nekaj nagrad.
Omenili ste tudi tekmovanja. Ste dosegli že kakšen uspeh?
Kar nekaj jih je v naši vitrini -Festival Graška Gora, Marija Reka itd. Lani sem na velikem tekmovanju harmonikarjev za Pokal narodnih noš v Kamniku zasedel 3. mesto.
Nastopate torej v nošah?
Odvisno od vrste prireditve. Včasih se je tudi potrebno »odeti v nošo«.
Kaj štejete za svoj največji uspeh?
Leta 2003 sem bil eden izmed treh pobudnikov - poleg
Podmladek - sin Peter
Branka Dolharja in Gotarja Fermeta - za veliki harmoni-kaški spektakel v Planici. Cilj je bil priti v Guinnessovo knjigo rekordov. Nastopilo nas je 1509 harmonikašev in vsi skupaj smo odigrali dve Avsenikovi skladbi. Kot pobudnik sem skupaj z Slavkom Avsenikom prejel iz kristalnega stekla izdelano harmoniko. Je čudovit izdelek Steklarne Rogaška Slatina - iz polnega kristalnega stekla, ki ima tudi precejšno materialno vrednost. Meni pa veliko pomeni, predvsem kot spomin na ta prekrasen dogodek.
Pripravljate kakšne novosti?
Nekaj materiala že imamo. Zaradi časovne stiske ga še nismo uspeli posneti.
Čas torej ni na vaši strani?
Prav rad bi, da bi imel dan kakšno uro več. Zelo smo zasedeni. Navadno je bilo za takšne stvari več časa pozimi, letos pa še temu ni bilo tako. Sicer pa, ali je bila letos sploh kakšna zima... Zato se včasih zgodi tudi kakšna anekdota, ki je kasneje smešna, v danem trenutku pa prav nerodna. Zgodilo se je že, da pri 19. harmonikah v družini s seboj nisem vzel nobene, ali pa takšno, ki ji kaj manjka. Ampak nerodnost smo kot pravi muzikanti vedno nekako rešili.
Če bi bila na radiu, bi sedaj predlagala, da nam kaj zaigrajte, za naš časopis pa predlagam, da pogovor zaključiva s kakšno anekdoto. Saj veste, od muzikantov pričakujemo, da nas tako in drugače zabavajo in da niso «zabušantje«.
Star pregovor pravi, da so Gorenjci škrti ljudje. Tako smo pred tremi leti v Kranju na poroki nekih zdravnikov odšli
Na promociji plesov s trebušno plesalko
domov lačni in žejni. Ustavili smo se na Trojanah in se že pred odpiralnim časom drli, naj nam dajo gajbo krofov, ker se vračamo z ohceti. Prodajalka je seveda mislila, da se norčujemo, pa smo vztrajali, naj kar postreže, potem bomo pa še eno zaigrali. In smo jo res urezali.
Če bi se časopis dal poslušati, bi vam zaigral: »Treba ga je srat«.
Bojan gotovo ni zabušant. Na delovnem mestu je uspešen delavec, v svetu delavcev konstruktiven pogajalec, doma dober mož in oče ter v prostem času muzikant in zabavljač, pa še kakšna vloga bi se našla. Takšnim smo včasih rekli fant od fare. Danes pa je bolj moderno car.
Pogovarjala se je Marinka Anžlovar
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
DELO IN CIUI SVETA DELAVCEV SH-OPAL d.o.o. ZA LETO 2007
V podjetju se zavedamo, da je naš uspeh odvisen tudi od interesov javnosti: kupcev, potrošnikov, dobaviteljev in da k uspešnosti podjetja največ prispevajo zadovoljni zaposleni. To pomeni usposabljanje delavcev, z namenom, da bo njihovo delo čim bolj učinkovito. Učinkovito pa bo, če bodo motivirani - če jim bo dana možnost za samoiniciativnost, da bodo čutili, da so potrebni in učinkoviti, če bodo verjeli v podjetje in če bodo imeli dobre odnose v svojem delovnem okolju.
Mobbing (psihosocialno nasilje)
Psihosomatske bolezni, kot so glavoboli, težave z dihanjem, različni pojavi na koži, depresije itd., so pojav, ki v svetu in pri nas dobiva vse bolj zastrašujoče razsežnosti, zato je čas, da se z njim začne resno ukvarjati tudi Svet delavcev kot zaščitnik interesov zaposlenih v podjetju.
Komuniciranje v podjetju
Zaskrbljujoče je, da medsebojnih odnosov v podjetju ne rešuje nihče, zaradi tega si je svet delavcev zadal cilj, da s sestanki (brigadirskimi, s sindikatom, z vodstvom podjetja in s samimi delavci), kolikor je v njegovi moči zmanjša ta problem.
Varstvo in zdravje
Za vse težave se lahko obrnete na go.Tatjano Vajdič (tel.03 54 56 603), v Svetu delavcev pa na g. Lovra Petrina.
Še nekaj ciljev:
-	sestanek z vodstvom Euresta (jedilnica),
-	skupni sestanekz sindikatom,
-	skupni sestanekz svetom delavcev Steklarne Hrastnik,
-	sestanek z vodstvom družbe (problem manjkajočih delavcev),
-	vsak predlog od vas spo-štovane/ni sodelavke/ci bo obravnavan.
Da bi uresničili vse naše cilje in naš plan, vas v imenu Sveta delavcev vljudno vabim in prosim za sodelovanje.
Predsednik Sveta Delavcev Steklarna Hrastnik-Opal d.o.o Dragan Caranovič
ZIMSKA LIGA HRASTNIK 2007
V športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku se je od 7.1 -18.3.2007 odvijala 7. zimska liga v malem nogometu »Hrastnik« 2007.
Prijavljenih je bilo 22 ekip, ki so se razdelile v dve ligi.
Ekipa Opala je tekmovala v drugi ligi in v 10. tekmah
dosegla 4 zmage, 1 neodločen izid in 5 porazov ter na koncu zasedla 6. mesto, kar je najboljši dosežek do zdaj (od leta 2000).
Čestitamo fantom in jim želim veliko uspeha tudi drugo leto.
Dragan Caranovič
ZAHVALA
Ostane to kar smo dati, ne tisto kar smo zbrali.
Gerard Chandry
Pričakala sem tudi ta dan, ki je po eni strani zelo vesel, po drugi pa tudi žalosten, saj pomeni slovo od ljudi, ki sem jih imela rada. Dragi sodelavci, iskreno se vam zahvaljujem za vse lepe trenutke, ki smo jih kljub našemu težkemu delu preživeli skupaj. Zahvaljujem se vam tudi za bogato darilo in vso naklonjenost, ki ste mi jo namenili na dan mojega odhoda v pokoj.
Upam, da bomo znali ohraniti tiste iskrene iskrice, ki so nas družile, čeprav se ne bomo več vsakodnevno družili.
Naj vas spremljala sreča in zdravje, predvsem pa ohranjajte dobre medsebojne odnose. Na koncu je važno predvsem to.
Še posebej se zahvaljujem sodelavkama Ljubi in Zlati.
Mileva Tomič
Steklarna Hrastnik - Opal d.o.o.
PUNCE, ŽURKA DAN ŽENA V OPALU
Za delavke Opala je sindikat ponovno organiziral zabavo, ki se je je letos udeležila več kot polovica, kar je rekord doslej. Malo je kolektivov, kjer so takšne zabave še organizirane, še posebej pa jih je malo, kjer je vzdušje tako sproščeno. Seveda ni manjkalo tudi ničesar drugega - hrana, pijača, postrežba, dobra muzika, ampak glavno je razpoloženje. Pa saj smo tudi imele le eno zadolžitev - da prinesemo s seboj dobro voljo, ki se je v pravi družbi še izboljšala.
Prišla sem z manjšo zamudo, pa se je dvorana Godbenega doma že kar tresla od prešernega petja, plesanja, skakanja in dobrega vzdušja. In tako je
bilo do zgodnjih jutranjih ur. Prav gotovo ženske v našem podjetju opravljajo težko delo kot malokje. Znajo pa se tudi v trenutku izklopiti, pozabiti na težave in se neskončno zabavati. In tako je tudi prav.
In ko smo se razhajale, so mi kar po vrsti naročale: Glej, da boš dala v Steklarja, da se zahvaljujemo sindikatu, da naj se še loti tudi takšnih zadev, ki nam čedalje več pomenijo. In tudi vodstvu, ki nas je razveselilo na sam praznik. Pa da bi bilo še vnaprej tako.
Še največ pa povedo fotografije:
...dobro gre naprej...
pa tudi nazaj
udi za kolo smo navdušene.
Na koncu pa še tortice...

Sindikat
ZIMSKE SINDIKALNE IGRE NA ROGLI 18. marca 2007
Zgodnje jutro ura 06:00 avtobus, smučarji in »navijači« na poti na Roglo, kjer se bomo spopadli s časom in količki. Končno prispemo, seveda najprej »kava« za poživitev, dodelijo nam štartne številke in nas razvrstijo v kategorije. Hop in že smo v tesnih »pancerjih«, smuče gor in hajd v dolino, juuhu.....
Malo ogrevanja, nekaj tudi za moralo in končno je prišel trenutek spoznanja, da pač nismo »Tomba la bomba«, temveč čisto navadni amaterji, toda imamo nekaj, kar manjka našim asom - srce in voljo. Dirka se je začela. Vodi... Shuma...ne, ne, Sticher Robi, dajmo naši !!! Vsi v športnem duhu in glasni spodbujamo (žal) edino našo predstavnico, ki ji uspe dobra vožnja.
Tekma se počasi konča in večina se nas zbere na koncu Mašin žage, toda nekaj jih manjka. Kje pa so? Reveži tavajo po Pohorskih gozdovih, dokler jih medvedi ne pripel jejo na bele strmine.
Končno se zberemo (vsi) v dvorani na kosilu in svečani podelitvi, rezultati so dobri -povprečni. Začne se zabava z Okroglimi muzikanti, no tu smo pa zmagali, saj smo veselo zapeli in zaplesali in tako vse do odhoda avtobusa v dolino. Vrnemo se v našo Hrastniško dolino in zopet je za nami lep sončen dan poln novih doživetij in poznanstev.
Kdor ni bil z nami - lahko vam je žal, bilo je prelepo, da bi bilo res.
Fotoreporter »pancer tancer«
-	' s
I
V boju s količki in časom
Uf, kakšna teža
Edina predstavnica steklarjev
essai
Po končani dirki
Veselo vzdušje
Zanimalo vas bo...
GASILSKI KOTIČEK
Priznanje za 60 let gasilske službe
Spoštovane bralke in bralci glasila Steklar, novo leto je za nami in ravno tako kulturni praznik, Valentinovo, pust, pa še ptički so se oženili, torej, prihaja pomlad in »fedrce« že poganjajo. To pa zvabi vrtičkarje in še koga v naravo oziroma vrtove, kjer se začne pomladansko urejanje. Pri tem si seveda ljudje velikokrat pomagamo z ognjem, ki je naš prijatelj, vse dokler.... nam ne »pobegne«. Kaj pa potem...?! Odgovor imate na sliki.
Če boste uporabili ogenj, ga uporabite varno, ne preblizu gozda (posebej iglavcev), ne preblizu sosedove lope in nikakor ne ob vetru, saj vam veter hitro prenese ogenj za nekaj deset metrov in to je lahko že težave, tudi za nas gasilce. Pri kurjenju si pripravite nekaj priročnih gasilnih sredstev in pripomočkov, kot so: vrtna cev za zalivanje (če je dovolj dolga in seveda priklo-
(onesnaževanjezdimom) in ne nazadnje strah pred denarno kaznijo. Toliko na kratko in bodite previdni.
Steklarski gasilci smo imeli 2. marca občni zbor, na katerem smo podali poročila o našem delu v letu 2006 in sprejeli načrte dela za v prihodnje. Lahko vam povem, da se nam obetajo velike spremembe glede prostorov in še česa. O tem vas bomo obveščali sproti, ko bomo imeli več potrjenih informacij.
Na občnem zboru smo tudi podelili priznanja za dolgoletno službovanje v gasilskih vrstah, in sicer sta za častitljivih 60 let priznanje prejela Janko Kauzar in Sandi Kauzar. Čestitke obema in tudi ostalim prejemnikom.
Na koncu še VABILO vsem, ki ste zaposleni v Steklarni Hrastnik, predvsem mladim, naj se nam pridružijo v gasilskih vrstah in s tem pripomorejo k boljši varnosti vseh zaposlenih v Steklarni Hrastnik. Informacije poiščite v Vitrumu in Opalu pri Andreju Časarju in Janezu Brekanu, v Specialu pa pri Simonu Lazniku.
Z gasilskim NA POMOČ!
Andrej Časar
Gasenie gozdnega požara
pljena na vir vode), kakšno vedro ali dva, metlo (sirkova, brezova), ki jo poprej zmočimo z vodo, tudi smrekove veje so koristne in kakšne lesene grablje. Če pa ste na vrtu izven mesta, je priporočljiv tudi GSM, saj boste tako na pomoč poklicali gasilce na št. 112. Ko končate s kurjenjem, se 100% prepričajte ali je vse pogašeno in ni možnosti za ponoven vžig.
Sicer hrastniški gasilci ugotavljamo, da se število gozdnih in travniških požarov glede na prejšnja leta zmanjšuje. Kje je vzrok, točno ne vemo, vemo pa, da je temu pripomoglo več dejavnikov, kot so: opozarjanje, preventiva, skrb za okolje
ZAHVALA
Ob izgubi
Slavka STJEPANOVIĆA
se vsem iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje ter da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala prostovoljnemu industrijskemu gasilskemu društvu Steklarne Hrastnik, še posebej Andreju Časarju, za nesebično pomoč.
Iskrena hvala sodelavcem vseh 4 izmen izSUKv PEVitrum , še posebej pa zahvala izmeni Kaiser in Ranzinger v PE Special - vsem za denarno pomoč.
Žalujoči: žena Mirjana, sin Danijel, hči Danijela ter ostali žalujoči sorodniki
Zanimalo vas bo...
KADROVSKE NOVICE
Pomlad se kar ne more odločiti naj bo sonce ali sneg. Kljub topli zimi smo še vedno za sonce, ki pomeni prebujanje življenja v vseh porah, boljše razpoloženje in večji elan.
Od zadnjega javljanja imamo nekaj novosti tudi s kadrovskega področja.
STEKLARNA HRASTNIKd.d. V tem obdobju je delovno razmerje PREKINILO 19 delavcev. Sporazumno so prekinili delovno razmerje naslednji delavci: Igor Trošt, projektni vodja (PE Special), Sergej Herlle, viličarist (PE Special), Jože Jakopič, žerjavist-delavec v zmesarni, konstruktorja (PE Vitrum) Gregor Lipec in Jasmin Jasikovič (Jasminu kljub temu čestitamo ob rojstvu hčerke Lee!), Katarina Zupan, upravljalka stroja v sektorju dekoriranja, terpregledalki v PE Special Radmila Čolič in Vanja Funkel. Delovno razmerje za določen čas se je izteklo Tini Letnar, pravnici v PKS, strojniku v PE Special Nerminu Kara-manu in Matjažu Ključevšku, viličaristu v SUK PE Vitrum. Pogoje za starostno upokojitev so v tem obdobju izpolnili: Peter Pikelj, viličarist v PE Special, Romana Užmah, analitik v laboratoriju, Vinko Vintar, poslovodja vzdrževanja strojev v PE Vitrum, Matija Udovč, tehnolog rezervnih delov, Jože Jesih, pregledalec v
sektorju dekoriranja, Avdo Alibašič, žerjavist-delavec v zmesarni ter Pavel Bauerheim, operater - izmenski vodja v zmesarni, medtem ko se je invalidsko upokojil Silvester Zupan, strojnikv PEVitrum.
V	istem obdobju je delovno razmerje SKLENILO 12 delavcev. Za določen čas smo zaposlili 11 delavcev. Na delovno mesto strojnika smo zaposlili 5 delavcev, in sicerv PE Vitrum: Edina Avdiča, Muhameda Botoniča, Dragana Maksimoviča, v PE Special pa: Samira Smajloviča in Darka Žužka; prav tako za določen čas smo v PEVitrum zaposlili 3 pregledalke: Mirsado Burhan, Anito Hladin in Snježano Taletovič ter 3 viličariste -delavce v zmesarni: Nermina Karamana, Šemsudina Mešiča in Tomaža Drnovška. Z Urošem Štuklekom smo sklenili pogodbo za nedoločen čas za delovno mesto vodja področja prodaje v PEVitrum.
V	podjetju Steklarna Hrastnik d.d. je bilo tako konec meseca februarja zaposlenih 571 delavcev, od tega 294 moških in 277 žensk. Podatek zajema 47 delavcev sprejetih za določen čas.
JUBILEJNENAGRADE . 10 LET: Merka Blekovič, Vojka Žagar, Nedžad Hozanovič, Ivan Stušek, Matej Oberčkal . 20let:/
. 30 LET: Sretko Zgonjanin, Samo Zupanc.
OSTALO
Dodatnega člana družine, hčerko Gabrielo, so v mesecu januarju dobili v družini Borisa Durice, zadnjega februarja pa tudi v družini Karmen Grivec in sicer sina Tilna. Srečen očka je postal Elmir Karič, njegova izvoljenka ga je razveselila s hčerko Azro, mali Jon pa je obogatil družinsko življenje Janje Rojko in Boštjana Hudija.
Vsem iskreno čestitamo!
Kadrovska služba Metka Gabrič
SH-OPALd.o.o.
V zadnjih treh mesecih so prekinili delovno razmerje z družbo štirje sodelavci - na delovnem mestu odnašalca: za določen čas Tomaž Glinšek in sporazumno Benjamin Kolander in Peter Zekič ter pregledalka Jasminka Avdič.
V istem obdobju smo sklenili delovno razmerje za določen čas z Draganom Stojančičen na delovnem mestu reglarja, Eniso Okie na delovnem mestu satinerke ter Rafaelom Ključe-vškom in Petrom Oblakom na delovnem mestu odnašalca. Število delavcev ostaja pri 227 zaposlenih (29 za določen čas), od tega 127 moških in 100 žensk.
JUBILANTI. IZOBRAŽEVANJE. OSTALO
Ta čas ni prinesel nobenih novic s tega področja, saj noben delavec ni dopolnil okroglega jubileja, zaključil izobraževanja, se poročil ali dobil novega družinskega člana. Pa drugič več.
Kadrovski referat
ZAHVALA
Ostane to kar smo dati, ne tisto kar smo zbrali.
Gerard Chandry
Pričakala sem tudi ta dan, ki je po eni strani zelo vesel, po drugi pa tudi žalosten, saj pomeni slovo od ljudi, ki sem jih imela rada.
Dragi sodelavci, iskreno se vam zahvaljujem za vse lepe trenutke, ki smo jih kljub našemu težkemu delu preživeli skupaj. Zahvaljujem se vam tudi za bogato darilo in vso naklonjenost, ki ste mi jo namenili na dan mojega odhoda v
pokoj.
Upam, da bomo znali ohraniti tiste iskrene iskrice, ki so nas družile, čeprav se ne bomo več vsakodnevno družili.
Naj vas spremljala sreča in zdravje, predvsem pa ohranjajte dobre medsebojne odnose. Na koncu je važno predvsem to. Še posebej se zahvaljujem sodelavkama Ljubi in Zlati.
Mileva Tomič
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, še posebno sodelavcem iz delavnice vzdrževanja, za vsa lepa darila, ki me bodo vedno znova spominjala na vas in na čas, ki smo ga skupaj preživeli.
Srečno vsem in še enkrat najlepša!
Vinko Vintar
Zanimalo vas bo...
ZAHVALE
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mamice, žene, hčerke, sestre, vnukinje, nečakinje, snahe, svakinje in tete
Tanje TERŠEK
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tem težkem trenutku stali ob strani, nam izražali sožalje in hkrati tolažbo, nas bod-rili, moralno in materialno podpirali, našo TANJO pa v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na dolsko pokopališče. Posebna zahvala gre godbi na pihala in pevcem Steklarne Hrastnik za izvajanje žalostink, župniku za opravljen obred, govorcema za poslovilne besede, citrarki, kolektivu PAK 4, izmeni Marinkovič-Doberšek iz Steklarne ter krajanom krajevne skupnosti Šavna peč - Krnice za nesebično pomoč.
Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej!
Žalujoči: hči Tina in Nika, sin Mihec, mož Zdravko, mama Sanda, oče Miha, brat Rolando z družino, tast Jože, tašča Pavla ter ostalo sorodstvo.
SLAVKU V SPOMIN
Slavko Stjepanovič je začel delati v Steklarni Hrastnik 1980 leta, saj je moral kot mlad fant s trebuhom za kruhom po tedanji skupni državi. Zaposlil se je v zmesarni, kjer je na koncu pred boleznijo opravljal delo topilničarja stekla. Zaradi bolezni je bil prestavljen na delo v sektor upravljanja kakovosti, kjer je opravljal razna dela vse do zadnjega dne.
Kaj napisati o Slavku, katerega so poznali vsi v Steklarni kot dobrega delavca in človeka, ki je imel pozitiven odnos do ljudi in dela. Predvsem ga bodo pogrešali delavke in delavci v kontroli, s katerimi je prebil največ časa, saj je velikokrat poskrbel za dobro voljo in sodelavcem pomagal tudi, kadar je bil siv dan. Pogrešajo ga sodelavke v njegovi delovni skupini, saj jim nikoli ni pozabil na 8. marec polepšati dan vsaj s cvetlico.
Zaradi želje po pomoči drugim in druženju je postal član steklarskih gasilcev, kjer je prebil večino svojega prostega časa.
Njegova življenjska pot se je končala mnogo prezgodaj, saj je imel še veliko načrtov za bodočnost, ki bodo ostali neizpolnjeni. Odšel je tiho, saj mnogi niso vedeli s kako hudo boleznijo se je boril in bitko žal izgubil. Tako je bil 17. januar 2007 dan, ko smo delavci Steklarne izgubili sodelavca, gasilci predanega člana, njegova družina pa očeta in moža.
Dragi Slavko, večno boš živel v naših srcih!
Sodelavke in sodelavci SUK
ZAHVALA
Adi jo, očka ljubljeni, ljubezen moja tl sledi.
Naj bosta mir in Bog s teboj, uživaj blaženi pokoj.
ob boleči izgubi moža in očka
Franca ŠUSTERJA
Ob nenadni boleči izgubi dragega moža in očka se iz srca zahvaljujeva vsem, ki ste nam v času bolezni stali ob strani in nam pomagali premagovati bolečino in težke trenutke, predvsem medicinski sestri Mariji Lanegarza potrpežljivost in ljubeč odnos ter sestrama Špeli in Darinki iz Doma za ostarele iz Hrastnika za nesebično pomoč. Iskreno hvala vsem, ki ste Francija pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje - godbi na pihala in kolektivu Steklarne Hrastnik, Lovskima družinama Hrastnik in Dol, lovskemu pevskemu zboru, g. Kobalu za izrečene besede slovesa, Žigu Cesarju za odigrano žalostinko, Rudarski godbi na pihala Hrastnik ter razredničarki in učencem 9.a razreda. Hvala rogistom in lovcem za izkazano čast ob odhodu. Prav tako se iz srca zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nama nesebično pomagali v težkih trenutkih žalosti.
Žalujoča žena Nena in sin Franci
ZAHVALA
Življenje je kot knjiga, za Ustom Ust, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.
Svojo življenjsko pot je sklenil
Dominik KNAP - Niko
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sodelavcem, pevcem Steklarne Hrastnik, gasilcem IGD Steklarna Hrastnik, in tudi vsem ostalim gasilcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izreke sožalja, podarjeno cvetje in sveče, hvala tudi g. župniku in g. Žibertu za odigrano Tišino.
Žalujoči: sin Andrej z družino
ZAHVALA
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
( S. Gregorčič )
Iskrena hvala vsem, ki ste mi pomagali ob izgubi moža, še posebej pa
Sektorju kontrole PEVitrum in Pe Special. Nevenka Uldrijan
Nagradna križanka
RIMSKI
CESAR
AMER.
GLASBENIK
TURNER
LUKAV
IZRAELU
ZDENKA
CERAR
KOFI
ANAN
KEMIČNA
PRVINA
UTRIP
ŽILE
PREBIVALKA
ISTRE
NOŽ NA PUŠKI
IRENA
AVBELJ
SLAP
SAVINJE
LUKAV
BELGIJI
SLOV
SLIKAR
(MATEJ)
REKA
V
FRANCIJI
ZAIRSKI
POLITIK
IZSUŠENA
STRUGA
DEŽELA, KI JI VLADA KNEZ
AVTOR:
KARLI
DREMEL
ETIOPSKI
PLEMIŠKI
NASLOV
PREOKRAT,
SPRE-
MEMBA
AM. IGRAL. MARGRET
AKVARIJSKA
RIBICA
POAPNENJE ŽIL
OTOK PRED ZADROM
VRSTA
KROKODILA
MOŽIC,
DELOVNA
OBLEKA
OMEJITEV,
PRIDRŽEK
PISA-
TELJICA
MUCK
ELA
PEROCI
BALONAR
ŠORN
MESTO NA MORAVSKEM
DEL
KROŽNICE
FOTOGRAF.
STOJALO
NAPRAVA ZA MERJENJE ODBOJA
POLOŽAJ
V
JOGI
RIMSKI
ZGODO-
VINAR
OSEBA IZ BIBLIJE
SVINČNICA
PESNICA
MUSER
GRŠKA
NIMFA
KOŽNA
BOLEZEN,
SRAB
ŠAHU
PODOBNA
IGRA
PRITOK
SAVE
ANICA
CEVC
PERZIJSKI
KRAU
PEVKA
(MAJDA)
ALEŠ
BEBLER
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
UMA
THURMAN
KROGELNI
ODSEK
ANTON
INGOLIČ
NADA
VIDMAR
SPRIČE,
VALO
RUSKI
BOTANIK
(IVAN)
KANT-
AVTOR
PREDIN
GLASBE-
NIK
RODOŠEK
UTELEŠENJE
BOGA
VIŠNUJA
ZBIRKA
LISTIN
Ime in priimek;..
Naslov: —--------
Davčna številka:
steklar
Steklar -
glasilo poslovnega sistema Steklarne Hrastnik
ureja uredniški svet: Soniboj Knežak, Metka Gabrič, Marinka Anžlovar in Alenka Leskovšek.
Glavna urednica: Mojca Lavrič. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman.
Grafična priprava in tisk: Tiskarna Tori
Naslov uredništva:
Steklarna Hrastnik, C. 1. maja 14, 1430 Hrastnik tel.: 03 56 54 600 www.steklarna-hrastnik.si E-mail: info.skupina@steklarna-hrastnik.si
Malo za šalo...
Dušan se zaposli v gradbenem podjetju. Prvi dan, ko pride na gradbišče začne iskati deščico velikosti 30 X 30 cm. Išče in išče, delovodja se pozanima, kaj išče in Dušan mu pove da deščico velikosti 30 x 30. Išče še delovodja, pozneje se jima postopoma pridružijo še drugi delavci, toda brez uspeha. Ob desetih pa se oglasi Dušan: "Zdajle bo malica. Nič hudega, če deščice nismo našli, se bom usedel pa na betonske zidake."
Nagradna križanka
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v obliki vrednostnega bona za nakup izdelkov v naši industrijski trgovini:
1.	nagrada - bon v vrednosti 41,37€
2.	nagrada - bon v vrednosti 25.04€
3.	nagrada bon vvrednosti 12.52€
Izrezek celotne križanke z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnikdo 30.6.2007.
Reševalce prosimo, da pripišejo svojo davčno številko in naslov.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v Steklarju št. 2/2006 smo prejeli 38 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada - bon v vrednosti 41.37C: Tatjana Stojančič
2.	nagrada - bon v vrednosti 25.04€: PetarTosič
3.	nagrada bon v vrednosti 12.52€: Viljem Alt
Rešitev križanke iz prejšnje številke:
faraon, otre. Si, ŽELI VSEM BRALCEM, GLASILO STEKLAR, sledba, Anton, Alpe, Poreč, ars, AK, Ver, omet, os, Asa,Marina, Dečo, Stolac, levant, Inn, aterom, Žiga Zois, oštir, nova, La, No, tunika, Adam, sak, aroma, avans, Dunja, Savo, globa, Koriolan, tron, teden, praznina. NAVPIČNO: SREČNO NOVO LETO.K.D.