ISSN 7704-01985
9 . .	______
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 12. septembra 2002 / letnik LV / št. 37 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Kratenje ^^oboscin?
W ^ ijaki Šolskega centra na Ptuju so z bojkotom
Ê rn pouka pokazali svoje nestrinjanje s hišnim redom, ki so ga v letošnjem šolskem letu uvedli v šoli. Vpetminutnih odmorih se počutijo kot v zaporu, saj so vhodna vrata zaklenjena za vstopanje in izstopanje.
Praktično gledano, pet minut za odmor resnično ne omogoča drugega, kot da se dijaki preselijo iz razreda v razred in začnejo ponovno pouk. Za ustrezni ukrep se je vodstvo šole očitno moralo odločiti, da zagotovi ustrezno kvaliteten pouk, saj se je sicer pri urah zamujalo in učinki učnega procesa niso bili takšni, kot so si jih na šoli začrtali.
V zadnjem času veliko govorimo o otrokom prijazni šoli, ki jim omogoča dobivanja novih znanj, vedenj in navad na prijeten način, na način, ki krepi otrokovo ustvarjalnost, kreativnost in ga postopoma vpeljuje v svet odraslih, v spoštovanje družbenih norm, v demokratičnost.
Odkrito povedano, šola z zaklenjenimi vrati ne daje občutka prijetnosti in zadovoljstva. Tudi petminutni odmor med dvema urama ne nudi ustrezne sprostitve, ne za učenca, ne za profesorja, pa ne glede na to, ali želi kdo na sveži zrak ali na čik.
Srednješolski učni program je nedvomno prenatrpan. Je tak, ki ne daje dosti oddiha, ne v šoli in ne doma.
Mladostna vihravost je mlade tokrat pripeljala v stanje, da so reagirali nekoliko po svoje, ne vedoč, da jih je vodstvo šole pravzaprav hotelo zaščititi pred predčasnim odhodom iz srednje šole glede na nove prepise v zvezi z neupravičenim izostajanjem od pouka. Prepričan pa sem, da za dosego ustreznega reda pri pouku ni potrebno zaklepati šole. Mlad človek se mora naučiti sprejemati določene postavljene norme, kajti z njimi se bo srečeval vse življenje. Naučiti se je potrebno tudi tega, da se s pametnim dogovorom doseže več kot z nepremišljenim trmoglavljenjem.
Nedvomno bodo v Šolskem centru Ptuj nastali problem uspešno rešili s skupnim dogovorom, mladi vihar-neži pa naj tega dejanja ne čutijo pri svojem šolanju. Rumenjake in beljake pa naj le počistijo pred šolo.
Pa še malo nostalgije: ne spomnim se več, kako dolge odmore smo imeli v času mojega srednjega šolanja, vem pa, da smo vendarle imeli med odmorom čas tudi "preplonkati" kakšno domačo nalogo in na stranišču, kljub strogi kontroli, potegniti kakšen dim. Šole nihče ni zaklepal med odmorom, pri pouku nismo zamujali (normalno, da se je tudi "špricalo"), tudi mi smo imeli celodnevne šolske obveznosti, predstavnike smo imeli v šolskih organih, profesorje in	^ ^
starše pa smo spoštovali.
Kako staromodno!
/

Volkswagen Golf
- preprosto navduii!
270.000 SIT prihranka!
ta za omejeno gteviio vozil in modeloví
Dominko d.D.o., Zadmini I19 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.0.0.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
pit
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I FEFIIIJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v KEORd.a.o.,ZrkQVBkacejtaa7,2000 Maribor	^
V nedeljo, 8. septembra, je 36 slovenskih ekoloških in biodinamičnih kmetij odprlo vrata obiskovalcem. Gostili so jih tudi na ekološki kmetiji v Jastrebcih. Foto: Majda Goznik
PTUJ / PROTEST DIJAKOV ŠOLSKEGA CENTRA
Nismo v zaporu
V petek popoldne so dijaki srednjih in poklicnih srednjih sol na Ptuju začeli protestirati proti uvedbi novega hišnega reda v šolskem centru. V ponedeljek se je pred centrom zbrala množica dijakov (okrog 500) iz vseh šol centra ter z vzkliki in transparenti (ter metanjem jajc) izražala svoje nestrinjanje z novim hišnim redom na šoli, ki omejuje vstopanje in izstopanje iz šole v petminutnem odmoru. Vstop in izstop je dovoljen zgolj iz opravičljivih razlogov in z dovoljenjem razrednika ali razrednega profesorja.
Dijaki in predvsem dijakinje (niso se hoteli predstavljati)
so nam razburjeno zatrjevali, da jim šola med petminu-
tnimi odmori krati pravice do svobodnega gibanja, da ne morejo na sveži zrak, na cigareto. "Niti v prostih urah ne moremo iz šole, saj so vhodna vrata zaklenjena, za vsak izstop in vstop moramo imeti ustrezen razlog. Smo zaporniki. Šola ne more biti zapor. Ne strinjamo se s takšnim šolskim režimom."
Nadaljevanje na strani 3
Dijaki so protestirali pred šolo. Foto: S. Podbrežnik, Večer
LyilOď^Q	Mlajšo
Izbrali ste Brigito Polaneo!
Pokrovitelj nagrade
RELAX'
tedenski aranžma na Jadranu za dve osebi (več na strani 17)
GOSPODARSTVO
PTUJ: Danes odločitev: stečaj ali prisilna poravnava Emone-Merkurja
STRAN 3
PO MESTNI OBČINI
PTUJ: Prvi zasebni turistični apartmaji v starem mestnem jedru
STRAN 4
PO NAŠIH OBČINAH
MAJŠPERK: Ob prazniku za 160 milijonov pridobitev
STRAN 8
TEDNIKOVA AKCIJA:
NATAKARICA POLETJA 2002: Brigita Polanec
STRAN 17
GOSPODARSTVO
PTUJ: Še en udarec ptujskemu regionalizmu
STRAN 2
9770040197046
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
S. Sevinikar zbira glasove podpore
Stane Sevcnikar, podjetnik z Oti-škega Vrha pri Dravogradu, je za STA potrdil, da bo začel zbirati podpise v podporo svoji kandidaturi za predsednika republike. Minuli teden je namreč napovedal, da bo najprej svoj program Delnica države ponudil dosedanjim predsedniškim kandidatom in vsem parlamentarnim strankam, če pa pri njih ne bo dobil podpore, bo začel zbirati potrebnih 5000 podpisov volivcev v podporo svoji kandidaturi.
Tudi M. Kožar predsedniški kandidat
Slovenija se nahaja pred usodnimi spremembami, ki pa so na nekaterih področjih nepremišljene in lahko povzročijo "pogubne posledice", je na novinarski konferenci dejal Marko Kožar, ki je svojo kandidaturo na jesenskih predsedniških volitvah napovedal že pred časom. Meni namreč, da je o vseh aktualnih problemih, kot so vključevanje v zvezo NATO, vprašanja o nacionalnem interesu in odnos s sosednjo Hrvaško, moč najti ustrezne rešitve. Kožar bo za podporo svoji kandidaturi skušal zbrati 5000 podpisov, vendar pa je prepričan, da jih bo zaradi zapletenega postopka zelo težko zbrati. Zato računa na podporo Stranke mladih Slovenije, saj meni, da je njihov program zelo podoben njegovemu.
Upravne takse s plaiilno kartico
Ministrstvo za notranje zadeve je v okviru vladnega projekta odprave administrativnih ovir prek javnega razpisa izbralo najugodnejše ponudnike za izvajanje plačevanja upravnih taks in drugih stroškov v upravnih postopkih s plačilnimi in kreditnimi karticami na upravnih enotah. Zaradi kompleksnosti projekta s pravnega, finančnega, organizacijskega in tehničnega vidika je v jesenskem času predvideno pilotsko testiranje, plačevanje s karticami pa bo na upravnih enotah uvedeno do konca letošnjega leta. Prvi del testiranja se je začel minuli petek na Upravni enoti Postojna.
Po osmih letih na sodišiu
Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je začelo sojenje štirim nekdanjim pripadnikom specialne enote Moris in takratnega varnostnega organa ministrstva za obrambo, ki naj bi pred več kot osmimi leti v Depali vasi pri Ljubljani "aretirali" civilno osebo Milana Smolnikarja. Pri tem dogodku verjetno ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi šlo za t.i. vojaške osebe, zaposlene na ministrstvu za obrambo, ki so v bliskoviti akciji zaradi sumov o domnevni "vohunski" dejavnosti in domnevni izdaji vojaških skrivnosti aretirali nevojaško, torej civilno osebo Milana Smolnikarja. Tožilstvo štirim obtoženim očita, da so takrat v sostorilstvu naklepno Smolnikarju na grozovit način protipravno odvzeli prostost. Obtoženi prijetja Smolnikarja ne zanikajo, temveč nasprotno trdijo, da je do tega prišlo z vednostjo njihovih nadrejenih na ministrstvu, da so za to imeli vsa pooblastila, zaslom-bo v zakonu in da ni šlo za morebitno "solo" akcijo.
Posavje hoie regijo
Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki ga sestavljajo predstavniki brežiške, krške in sevniške občine, je obravnaval izhodišča za izvedbo projekta uvedbe pokrajin v Sloveniji ter priprave na gradnjo spodnjesavskih elektrarn. Po daljši razpravi so izrazili nestrinjanje z ustanovitvijo zgolj šestih ali osmih pokrajin in vztrajali, naj zakon o pokrajinah predvidi dvanajst takšnih enot.
VITOMARCI / ZUPAN FRANC KREPSA ZANIKA OBTOŽBE
Po županovih trditvah nova šola bo
Občinski odbori Liberalne demokracije Slovenije, Socialdemokratske stranke in Slovenske ljudske stranke v občini Sv. Andraž nasprotujejo delu župana Francija Krepša. Svoje argumente so predstavniki koalicije teh treh strank predstavili na tiskovni konferenci, o kateri smo poročali v prejšnji številki. Poklical nas je župan, da bi našim bralcem predstavil tudi svojo plat zgodbe.
Tiskovno konferenco koalicije je takole komentiral: "Skupaj z ve~ino ob~anov sem zgrožen ob potezah, ki jih vle~ejo Milan Kuri, Albin Druzovi~, Boris Toš in Alojz Cigula. S tem, ko širijo neresni~ne, nesramne in škodoželjne trditve, ho~ejo vzeti dobro ime meni kot županu in celotnemu ob~inskemu svetu. Ne mislim se spuš~ati na njihov nivo, vseeno pa bi jih rad javno spomnil na nekatera dejstva."
O~itke, da "na svojo stran" pridobiva svetnike tako, da v ob-~inski upravi zaposluje njihove sorodnike in partnerje, župan Krepša komentira: "Te trditve lahko ovržem s tem, da je ra~u-novodkinja že bila zaposlena v bivši ob~ini Destrnik — Trnovska vas od 1. februarja 1997, ni-h~e drugi v ob~inski upravi pa ni v sorodstvenem razmerju s svetniki. Res je, da je bilo v javnih delih zaposlenih do sedaj 10 ob~anov, med njimi tudi Anica Cigula, žena Alojza Cigula. O odstopih obeh svetnikov so ob-~ani imeli možnost slišati vse na zboru ob~anov, ki je bil sklican na to temo. Podžupana je razrešil ob~inski svet, saj so mu svetniki o~itali oviranje reševanja problematike z bistrojem Lipa, kajti ravno on je kot takratni predsednik sveta KS Vitomarci skupaj s tajnikom KS Milanom Kurijem brez vednosti sveta KS podpisal najemno pogodbo s svojim sinom Milanom Ču~-kom."
Na tiskovni konferenci je bilo o~itano županu, da je prodal stanovanje materi ob~inskega svetnika po polovi~ni ceni in da za prodajo ni bilo javnega razpisa. Župan odgovarja: "Javni razpis za prodajo sploh ni potreben, vrednost stanovanja je ocenil sodno zapriseženi cenilec, ki je stanovanje ocenil na 3,4 milijona tolarjev. O prodaji ob~inskega premoženja ne odlo-~a župan, ampak ob~inski svet. V tem primeru gre za 'golo' stanovanje v velikosti dobrih 69 kvadratnih metrov, z dotrajanimi okni, vrati in podi, staro 40 let. Obnova bo lastnico stala vsaj toliko kot nakup, to pa je potem cena stanovanja kot na Ptuju. Oni pa bi verjetno Kristino Korez vrgli iz stanovanja, v katerem je živela ve~ kot 30 let.
Milan Kuri mi o~ita razne nepravilnosti; naj ga spomnim na njegovo prijavo inšpekcijskim službam MNZ v zvezi z nepravilnim finan~nim poslovanjem, nepravilnimi zaposlitvami v ob~inski upravi itd. Na osnovi te prijave smo doživeli izredni pregled inšpekcije za delo, a ta ni ugotovila nepravilnosti pri zaposlovanju. Želimo si, da bi prišlo tudi pregleda finan~-nega poslovanja ob~ine, kajti s tem bi bila ovržena vsa predvolilna natolcevanja na to temo."
Županu je bilo o~itano tudi, da je brez vednosti staršev spremenil šolski okoliš. To župan
Krepša zanika in pravi, da je bilo ve~ sestankov s starši na to temo in tudi sestankov sveta staršev. Po njegovih besedah na zadnjem sestanku s starši ob koncu šolskega leta po široki obrazložitvi, tudi s strani ravnatelja OŠ Cerkvenjak Jakoba Matjašica, večina staršev razen Slavice Ceh ni nasprotovala spremembi. O vsem tem so bili občani obveščeni preko Novic
ne drži, dejstvo pa je, da bomo o našem šolstvu odločali sami. Glede seje občinskega sveta, na katero so prišli B. Toš, A. Dru-zovič, A. Cigula, M. Toš, S. Horvat, , A. Cuš in S. Ceh pa tole: seje so javne, vendar po poslovniku in statutu v vseh slovenskih občinah obiskovalci nimajo besede. Lahko bi naredili izjemo, vendar je nismo ravno zaradi kričanja in mahanja g. Toša in še koga. Sejo smo zaradi nemogočih pogojev dela prekinili in jih prosili, da prostore zapustijo. Gospoda Toša pa bi vprašal, kaj je naredil za našo tedanjo krajevno skupnost kot takratni podžupan. Nasprotoval je ustanovitvi občine Sv. Andraž, celo
Franci Krepša, župan občine Sv. Andraž
ob~ine Sv. Andraž in drugih medijev. Župan Krepša pa izjavo M. Kurija o izgubi šole komentira: "Izjava, da izgubljamo šolo, s tem pa tudi ob~ino, je smešna, da ne re~em bolna."
O izjavah Borisa Toša na tiskovni konferenci pa Krepša meni: "Gospod Toš manipulira s podatki, tako tudi s podatki iz ankete. O~ita mi sprtost z g. Lucijem in g. Pukši~em, kar
z izjavami, da se bo odselil iz Vitomarcev, če KS Sv. Andraž postane občina.
Finančnih izjav gospoda Alojza Cigule ne bom komentiral.
Trditev g. Druzoviča, da naša občina v tem mandatu izgublja, bi malo popravil. Izgubili so on in drugi vaški veljaki, ki so bili na osnovi svojih funkcij privilegirani. Večina nas, navadnih občanov ('vrtičkarji — socialni
problemi' so nas imenovali in nas še imenujejo), vseeno vidimo napredek v naši občini. Kdor tega noče videti, pa nikoli ne bo videl."
Okrog gradnje šole pa župan Krepša pravi, da se bo letos gradila prva etapa šole, vrtca in telovadnice. gre za selitev športnega igrišča z zemeljskimi deli za gradnjo šole; gradnja bo potekala v naslednjih treh do štirih letih. Za ta namen so v preteklih letih privarčevali 70 milijonov tolarjev, za lastni delež 30 odstotkov investicije od skupnih 600 milijonov tolarjev. Zaradi premajhnega števila otrok ministrstvo za šolstvo in šport ne bo financiralo zadnje triade, zato bo financirana iz občinskega proračuna. Po grobi oceni bo delež občine pri gradnji šole 40-odstoten. Župan Krepša o šoli nadaljuje: "Ceprav nismo v državnem proračunu za leto 2002 oziroma 2003, nam lastna sredstva omogočajo nadaljevanje gradnje v naslednjem letu. Tako računamo, da bo objekt v naslednjem leto pod streho. Novogradnja šole, vrtca in telovadnice je investicija za naslednjih 50 let in več. Zato vsi tisti, ki sedaj prikazujejo to gradnjo za zelo enostavno, po moji oceni pač ne poznajo sistema financiranja gradnje šol na Slovenskem. Ce bi bilo, kot govorijo moji 'politični prijatelji', bi to šolo že zdavnaj lahko zgradili oni.
Na koncu bi položil na srce vsem našim občanom, naj ne nasedajo vsem zgodbam, ki jih ti gospodje širijo s točno določenim namenom. Ce boste vsaj malo razmislili o tem, kar govorijo in to povezali z njimi oziroma z njihovo zgodovino (saj jih dobro poznate), boste zelo hitro prišli, do prave resnice," zaključuje župan občine Sv. Andraž Franci Krepša.
Zmago Šalamun
PTUJ / PREDVIDOMA KONEC LETA BODO BTC ZAPRLI
Udarec ptujskemu regionalizmu
Prve dni septembra so v mestni občini Ptuj neuradno izvedeli, da naj bi družba BTC prodala svoje prostore na Rogozniški cesti na Ptuju in dejavnost preselila na drugo lokacijo zunaj mestne občine Ptuj. Zato je župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci pisno zaprosil za podrobnejša pojasnila direktorja delniške družbe BTC Jožeta Merma-la, saj so si Ptujčani dolgo časa prizadevali, da so te prostore in dejavnost pridobili, zdaj pa naj bi čez noč z njo prenehali, ne da bi o tem bila seznanjena lokalna skupnost, ki je aktivno sodelovala tudi pri nastajanju in realizaciji projekta.
Morebitna ukinitev BTC na Ptuju še dodatno ogroža ve~let-ne na~rte mestne ob~ine o tem, da Ptuj postane regijsko sredi-š~e.
V mestni ob~ini odgovora od vodstva BTC še niso prejeli. Sprva je tudi kazalo, da tudi mediji odgovora ne bomo dobili, ker je Janez Stotl, ki vodi murskoso-boški BTC, pod katerega sodi
tudi ptujski BTC, povedal, da je za to pristojna ljubljanska uprava, sam pa ni želel prekora~iti pooblastil. Potem ko je poklical ljubljansko upravo, je pooblastilo za dajanje odgovora pa dobil.
"Res je, da delamo na tem, da bi prekinili dejavnost na Ptuju glede na blagovne tokove, ki se bodo z vklju~itvijo v evropske integracije na tem prostoru še
zmanjšali. Pregledovali smo različne variante, žal pa ekonomskega interesa ni več. Da bi se preusmerili zgolj na domače blago, ni pričakovati, saj je struktura gospodarstva na Ptuju bolj ali manj slaba, vsi pa tudi že razpolagajo z lastnimi skladiščnimi zmogljivostmi. Preusmeritev v trgovinsko dejavnost prav tako ne pride v poštev, kajti 17 tisoč m2 površin je odločno premalo za večji in tudi ekonomsko uspešen trgovski center. Načrtujemo, da bomo BTC Ptuj predvidoma zaprli do konca letošnjega leta. Prostore bomo prodali, z najemniki in lastniki lokalov na območju BTC pa o tem še nismo govorili," je v začetku tedna za Tednik povedal Janez Štotl, vodja murskosobo-škega BTC.
MG
PO SVETU
Izrael na strani ZDA
V pričakovanju vse bolj verjetnega ameriškega napada na Irak se je Izrael odločno postavil na stran ZDA in jim dovolil uporabo svojih vojaških oporišč. Tudi nemški general Harald Kujat, predsedujoči vojaškemu odboru zveze NATO, je na zasedanju odbora ostro kritiziral odločitev nemške vlade o zavrnitvi vojaškega napada v Iraku. Proti vojaški akciji v Iraku pa so se v ponedeljek izrekle Francija, Kanada, Indonezija in Malezija, medtem ko so bile Japonska, Nizozemska in Španija pri izražanju svojih stališč nekoliko opreznejše.
Osama bin Laden prevzel odgovornost za napade na ZDA
Vodja teroristične mreže Al Ka-ida Osama bin Laden je v zvočnem posnetku, ki ga je predvajala arabska elevizija Al Džazira, odkrito prevzel odgovornost za teroristične napade v ZDA 11. septembra lani, v katerih je umrlo približno 3000 ljudi. Al Džazira je pokazala bin Ladnov portret, zatem pa je predvajala zvočni posnetek, v katerem bin Laden navaja tudi imena nekaterih ugrabiteljev letal. Med njimi je navedel tudi Mohameda Ato, ki je, kot je dejal bin Laden, "vodil skupino, ki je uničila prvega od dvojčkov" Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku.
Konservativci na Siciliji
Italijanski premier Silvio Berlusconi v svoji rezidenci na Sardiniji gosti konservativne predsednike vlad več evropskih držav. Na srečanju bodo namreč poleg gostitelja sodelovali še Jean-Pierre Raffarin (Francija), Jose Manuel Durao Barroso (Portugalska), Jose Maria Aznar (Španija), Wolfgang Schuessel (Avstrija), Jan-Peter Balkenende (Nizozemska) in Jean-Claude Juncker (Luksemburg). Sestanek je namenjen izmenjavi mnenj in usklajevanju stališč o osnutku ustave, ki bi ga evropski konservativci radi predložili konvenciji o prihodnosti Evropske unije. Kljub temu predsednik konvencije, nekdanji francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing, na srečanje ni bil povabljen.
V Srbiji deset predsedniških kandidatur
Srbska republiška volilna komisija je odobrila kandidaturo za predsednika Srbije kandidatu skupine državljanov Tomislavu La-loševiču, nekdanjemu načelniku generalštaba Nebojši Pavkoviču pa je naložila, da mora dopolniti predloženo dokumentacijo. Glede kandidata skupine državljanov Dragana Radenkoviča ni sprejela nobenega sklepa. Rok za vložitev kandidatur se je iztekel v nedeljo opolnoči, zaenkrat pa je potrjeno deset kandidatur.
Istra se "odceplja"
Na istrski Policijski upravi so potrdili, da so se minuli konec tedna v Novigradu pojavili letaki v slovenskem jeziku, ki pozivajo istrski narod, naj se otrese "ustaških pritiskov iz Zagreba" in "se poda v Evropo skupaj s Slovenijo", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Na zgornjem delu letaka je napisana letnica 1927, na spodnjem delu letnica 2002, ob robu pa je kratica TIGR, ki naj bi označevala štiri zemljepisna imena -Trst, Istro, Gorico in Reko. Policisti so našli večje število letakov v soboto zjutraj na plaži pri hotelu "Rotonde" in na terasi neke gostilne, nekaj letakov pa je bilo natresenih po mestnih klopeh.
TEDNIK je naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metllčar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 prl NovI KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl
AKTUALNO
PTUJ / PROTEST DIJAKOV ŠOLSKEGA CENTRA
Nismo v zaporu
(Nadaljevanje s strani 1)
Direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer nam je dejal, da so se o novem hi{nem redu z dija{kimi skupnostmi in sta-r{i dogovorili že lani, uvedli pa so ga v leto{njem {olskem letu. Namen novega hi{nega reda je izbolj{ati kvaliteto in uc-inkovitost pouka in posameznih {olskih ur. Ker je na {oli laboratorijski pouk, pomeni, da se dijaki selijo iz učilnice v drugo učilnico, petminutni odmor pravzaprav časovno ne dopu{ča več drugega kot selitev v drugo učilnico in ne more biti namenjen morebitni cigareti ali obisku bližnjega lokala. Če bi na {oli podalj{ali odmore, bi pomenilo, da bi popoldanska izmena morala zaključevati pouk ob 20. uri, kar je eno uro več kot sedaj. Žal je na Šolskem centru na Ptuju {e vedno dvoizmenski pouk, {olski zakon predvideva petmunitne odmore in en tri-desetminutni odmor, če je pouk enoizmenski, oziroma dva dvaj-setminutna odmora, če je dvo-izmenski. In tako imajo urejeno v Šolskem centru na Ptuju.
Direktor ptujskega {olskega centra se je že v petek pričel pogovarjati s skupino dijakov in dogovorili so se, da bodo v tem tednu nadaljevali s sprejetim hi{nim redom na {oli, ki dopu{ča zapu{čanje {ole zgolj v glavnem odmoru. Dijake je pozval, da naj se organizirajo v dija{ke skupnosti, s katerimi se bodo lahko dogovarjali o hi-{nem redu v bodoče. Določiti je potrebno sporne točke. Direktor je tudi povedal, da je {olska zakonodaja v tak{nih primerih enoznačna: dijaki se imajo pravico združevati, ena od teh združevanj je tudi dija{ka skupnost, v primeru {trajkov, bojkotov in podobnega je inici-
ator le-tega dolžan najmanj tri dni pred dejanjem na to opozoriti vodstvo {ole, da lahko vodstvo v teh treh dneh posku{a najti ustrezne re{itve, da do bojkota oziroma {trajka sploh ne pride. Tak{ne organiziranosti s strani dijakov tokrat ni bilo.
Direktor se je pripravljen pogovarjati z dija{kimi skupnostmi tudi o spremembah hi{nega reda, stihije pa ne bo dovoljeval. O hi{nem redu se bodo ponovno pogovarjali tudi s star{i.
Pogovarjali smo se tudi z ravnateljem Srednje in poklicne elektro {ole Rajkom Fajtom, ki je zatrdil, da sicer nekaj dijakov manjka pri pouku, v glavnem pa pouk poteka nemoteno, enako je dejala tudi ravnateljica ekonomske {ole Branka Regvat Kampl, ki je že imela podatke o dijakih, ki niso bili pri pouku. Rajko Fajt nam je postregel tudi s podatkom, da so z novim načinom opravičevanja izostankov s pomočjo formularjev, ki jih vodijo razredniki, zmanj{ali {tevilo izostankov v enem {ol-skem letu za več kot 25 odstotkov.
V torek se je vodstvo Šolskega centra Ptuj z dija{kimi skupnostmi dogovorilo, da zaenkrat ostaja na {oli tak hi{ni red, kot je v veljavi od začetka {olskega leta, obenem pa se pristopi k formiranju pravil, ki jih bodo skupno pripravili dijaki, star{i in vodstvo {ole v zvezi z obiskovanjem pouka in drugih obveznostih v zvezi s poukom, ki bodo zagotavljale kvalitetno izvajanje učnega procesa na {oli, kar je tudi smoter trenutnih ukrepov v zvezi s hi{nim redom.
Franc Lačen
CELJE / 17. SEPTEMBRA PTUJSKI DAN NA CELJSKEM SEJMU
Sooienje z domačimi in tujimi izzivi
Ptujski dan v okviru letošnjega 35. mednarodnega obrtnega sejma bo 17. septembra. @e po tradiciji bodo tega dne razstavni prostor Območne obrtne zbornice Ptuj obiskali župani občin na Ptujskem, predstavniki bank, upravne enote in nekateri drugi. Ob tej priložnosti se bodo seznanili z dosežki in odprtimi problemi obrti na Ptujskem. Razstavišče Območne obrtne zbornice Ptuj je v hali L.
Mednarodni obrtni sejem, ki ga je včeraj odprl predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek, bo letos prvič trajal le osem dni. Prilagodili so ga poslovnemu urniku razstavljavcev, število sodelujočih drža je večje, prav tako so bogatejše tudi spremljajoče prireditve. Razstavljavci se predstavljajo na 60 tisoč m2 površin, vseh pa je 1700 iz 32 držav. V osmih dneh se bo zvrstilo tudi okrog 50 spremljajočih prireditev.
Ze po tradiciji je mednarodni obrtni sejem osrednja septembrska sejemska in gospodarska prireditev v Sloveniji in je tudi medijsko zelo dobro pokrita.
Predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Jožef Kokot je pred pričetkom letošnjega med-
narodnega obrtnega sejma v Celju povedal, da pričakuje, da se bodo ptujski obrtniki in podjetniki tudi letos dobro predstavili. S svojim kvalitetnim delom nenehno dokazujejo, da se lahko enakovredno kosajo z domačo in tujo konkurenco. V zbornici so se potrudili, da so zainteresiranim razstavljavcem ponudili najugodnejše pogoje za sodelovanje na sejmu, ki je za vsakega obrtnika v prvi vrsti poslovna in promocijska priložnost ter tudi edina priložnost, da se lahko soočijo s konkurenco v ožjem in širšem okolju. Območna obrtna zbornica Ptuj je tudi ena večjih slovenskih zbornic, ki ohranja tradicijo razstavljanja na obrtnem sejmu v Celju.
MG
PTUJ / S SKUPŠČINE TRGOVSKEGA PODJETJA EMONA - MERKUR
Danes odloHt^v: steiaj ali prisilna poravnava
Ponedeljkove skupščine delniške družbe Emona - Merkur Ptuj, ki je bila odprta za javnost, se je udeležilo 83,68 odstotka predstavnikov kapitala, ki imajo v lasti 14.692 delnic. Glasovali so o vseh predlaganih sklepih v okviru razpisa skupščine, ki je bil objavljen 7. avgusta, izglasovali pa niso sklepa o sprejemu letnega poročila za leto 2001 z mnenjem revizorja (proti je glasovalo kar 91,27 odstotka), prav tako niso podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu.
Glede na odstopno izjavo dveh članov nadzornega sveta so za nova člana imenovali Franca Gajška in Borislava Zupanca, po ugotovitvah sku-p{čine pa je predstavnik delavcev v nadzornem svetu Boris Frajnkovic. Sprejeli so tudi
sti je zaposlitev za delavce s posebnimi znanji. List, zdaj{nji večinski lastnik Emone Merkur, je 44-odstotni lastnik Metalke Trgovine.
Dokončno odločitev bodo sprejeli, ko bodo pridobili vse potrebne podatke, vsekakor pa
Nemi protest oškodovanih delavk pred zaprtimi vrati vhoda v upravo podjetja
sklep o finančni reorganizaciji podjetja, čeprav podatki vse bolj kažejo, da je firma zrela za stečaj. Tega so 13. avgusta že predlagali o{kodovani delavci, da je firma zrela za stečaj, pa je na skup{čini povedal tudi dosedanji direktor Peter Gaspari, saj so vse trgovine razen fran{izne Big Bang zaradi stavke zaprte in prodaje ni. Firma Velo je iz prodajalne Volan že odpeljala vso robo.
Za stečaj je tudi novi večinski lastnik Emone Merkurja firma List, d.o.o., je v njenem imenu povedal Franc Gajšek, razen če jih bo uprava prepričala, da je finančna reorganizacija še mogoča. Tudi po stečaju podjetja naj bi se za okrog 30 bivših delavcev Emone Merkurja našla zaposlitev v okviru Metalke Trgovine, katere direktor je Franc Gajšek, ki je tudi večinski lastnik Lista; zla-
se bodo o stečaju morali odločiti do konca tedna, ko poteče rok za sodišče. O tem so se pogovarjali tudi na popoldanski seji nadzornega sveta, ki se je sestal takoj po skupščini in v prvi točki dnevnega reda izvedel konstituiranje novega nadzornega sveta. Za predsednika je bil izvoljen Franc Gajšek, direktor podjetja List. V nadaljevanju so razrešili dosedanjega direktorja Petra Gasparija in imenovali novega, Grega Er-mana; ta je moral do danes pripraviti analizo finančnega poslovanja družbe, na osnovi katere se bodo odločili o morebitnem stečaju podjetja.
Po končani skupščini je pred zaklenjenimi vrati vhoda v upravo podjetja v Murkovi ulici sledil protest odškodovanih delavcev in glasen pogovor z nekdanjim direktorjem Marjanom Ostroškom, ki je po
SLOVENSKA BISTRICA
Podobe bistriških domačij
Dva razstavna dneva - 20. in 21. septembra - se bodo v bistrici v okviru prireditve Podobe bistriških domačij prepletale predstavitve turističnih društev, ljudske univerze ter ljubiteljske kulture na podeželju, povezane s številnimi predavanji in prikazi starih običajev na podeželju v krajini med Pohorjem, Bočem in Halozami.
Rdeča nit prireditev bo predstavitev dopolnilih dejavnosti na kmetijah. Turistilna društva (sodelovalo jih bo bo sedem: s Keblja, iz Leskovca — Starega Loga, Križeče vasi, Studenic, Oplotnice, s Tinja in Šmartna na Pohorju) bodo obiskovalcem prikazala opravila in navade ob raznih kmečkih delih in spravilu pridelkov, ki so ponekod še vedno živa. Ob tem bodo nastopile folklorne skupine, lutkovna skupina KD Koruzno zrno,
na predavanjih bodo govorili še o zeliščih, medovitih razstlinah in zdravljenju z njimi. Ob vsem tem si bodo obiskovalci lahko ogledali še razstavo, ki bo v sobanah bistriškega gradu. Dogajanje bodo sklenili s kulturnim programom s tamburaši Kav-kler, nato pa bo gledališka predstava Desetega brata na prostem v izvedbi KUD Matiček Spodnja Polskava.
VT
njihovem prepričanju največji krivec za propad podjetja. Da so se sklepale {kodljive pogodbe, imajo podatke tudi v podjetju List, vendar {e ne vseh, prav tako bi po besedah Franca Gaj{ka morda bilo denarja {e za kak{no plačo, če terjatev ne bi prodajali s popustom. Za-
Franc Gajšek, novi predsednik nadzornega odbora Emone - Merkurja, pravi, da se bo za okrog 30 delavcev Emone - Merkurja, ki imajo znanja in izkušnje, našlo delo tudi po stečaju podjetja v okviru programov Metalke trgovine. Foto: MG
posleni v Emoni Merkurju, na seznamu jih je še 66, niso prejeli junijske in julijske plače, 19. septembra bo zapadel tudi
že rok za avgustovsko. Podjetje jim dolguje tudi regres in odpravnine, izračuni pa kažejo, da naj bi bil vsak zaposleni za premalo izplačane osebne dohodke v prej{njih letih o{kodo-van za najmanj milijon tolarjev. Pri izpolnitvi svojih zahtev bodo vztrajali do konca, tudi s pomočjo nepra vnih sredstev, ker kot se je pokazalo, pravna, vsaj v njihovem primeru, ne delujejo. Od zraka pa se ne da živeti, so {e povedali o{ko-dovani delavci, ki nimajo več niti za kruh, kaj {ele za položnice. Murkova ulica je v ponedeljek doživela enega najbolj črnih dnevov v svoji zgodovini.
Boris Frajnkovic, ki v nadzornem svetu zastopa interese delavcev, je povedal, da je v tem trenutku najpomembneje, da se čimprej uredi status ljudi.
MG
TA TEDEN!
DPTŠ^PTUJ
Opekarna Opté Ptuj, d.o.o.
OPEČNI
MODULARNI ^^ BLOK 6/1, E
II. kvalitete f 86,40 SIT/kos
h-i
1
_8 o >
Mercator
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / USPESEN KONEC ENE OD PTUJSKIH DENACIONALIZACIJSKIH ZGODB
Prvi zasebni furistiini apartmaji v starem mestnem jedru
Na takšen ali drugačen konec čaka na Ptuju še veliko dena-cionalizacijskih zgodb. Nekatere so sicer končane, a zgradbam oziroma objektom, ki so bili vrnjeni upravičencem, to nič ne pomaga. Običajno si z njimi ne vedo kaj začeti, tudi zato ker nimajo denarja za obnovo, kaj šele da bi jim vdihnili novo vsebino. Da bo mesto moralo na nek način spodbuditi nove lastnike h kvalitetnejši skrbi za te objekte, so povedali tudi člani mednarodne ocenjevalne komisije Entente Florale, ki so si mesto podrobneje ogledali 12. julija. Ob tem so se zanimali tudi za nekatere na videz propadle objekte, ki zlasti močno kazijo staro mestno jedro.
Tudi zato mora biti mesto ponosno na vsak objekt, ki po končanem denacionalizacij-skem postopku doživi kvalitetno prenovo, ki je tudi v korist mestu, ne samo lastniku. Eden takšnih redkih primerov
ja v enem dvosobnem in enem štirisobnem apartmaju. Med prvimi so bili tujci - v prejšnjem tednu so gostili Kanadčane iz Vancouvra, ki niso mogli verjeti, da mesto premore tudi takšne zmogljivosti, da lahko lepote
Stavba v Dravski ulici 13 je v celoti obnovljena
je Dravska ulica 13, ki jo je lastnik Vlado Silak v celoti prenovil in ji dal novo vsebino. Da je lahko udejanil svoje načrte, je moral polovico objekta prodati in si najeti kredite, veliko dela pa je opravil v lastni režiji. Od prvega avgusta naprej lahko pri njem prenočijo obiskovalci Ptu-
Vlado Šilak: "Ni vse odvisno od mene, po mojem je odvisno tudi od mestne občine Ptuj in od ljudi, ki na Ptuju delajo v turizmu." Foto: MG
Ptuja užijejo kar sredi zanimive ptujske vedute. Ta je sicer z zunanje strani lepa, vse kaj drugega pa so dvorišča. Mesto bo še moralo veliko narediti pri njihovi obnovi, saj zdaj obnavlja stavbe zgolj z ulične strani.
Šilakova zgodba bi bila lahko drugačna, lahko bi se odločil za ureditev lokalov, pa se ni. Razmišljal in odločil se je v korist Ptuja.
"Najprej sem Ptujčan, tu sem rojen. Ptuj dobesedno sedi na zlatih jajcih, pa jih ne zna zne-sti. Številne priložnosti ostajajo neizkoriščene. Zakaj ne bi bila moja drugačna? Zato sem se odločil, da bom zgradbo, ki sem jo podedoval od babice, vrnjena pa ji je bila v denacionalizacij-skem postopku, deloma preuredil v turistične apartmaje. Ni bilo lahko, tri leta smo se trudili in obnavljali; mislim celo, da je sedaj, ko je vse skupaj končano, še težje. Zdaj se je pojavila že nevoščljivost, različna podtikanja, zato mora človek na Ptuju imeti zelo trdo kožo, da vztraja pri takšnih projektih,
PTUJ / nezadovoljni občani hočejo mir
"Noi in dan" samo podnevi?
Občani Mežanove in nekaterih sosednjih ulic se že nekaj časa pritožujejo zaradi obratovalnega časa trgovine Noč in dan. V nočnem času, posebej ob petkih in sobotah, je trgovina, ki obratuje 24 ur dnevno, izredno moteča. V tem času se prostor pred njo spreminja v malo zabavišče na prostem.
Kupci, v glavnem gre za mlade, ki prihajajo po alkohol, povzročajo velik hrup, ob tem pa onesnažujejo bližnjo okolico stanovanjskega naselja. Zanimivo je, da med tednom teh težav ni.
Da bi zaščitili interese občanov Mežanove in nekaterih sosednjih ulic, je mestna občina Ptuj pozvala Emono Obalo Koper, da poskrbi za red v nočnem času tudi zunaj prodajnega objekta, ali pa skrajša delovni čas do take mere, da bo prijazen do okoliških stanovalcev, v nasprotnem bo mestna občina Ptuj morala sprožiti postopek za ukinitev prodajalne.
MG
kjer si v bistvu začetnik. Moja želja je, da bi mi sledili tudi drugi. Ptuju kronično primanjkuje turističnih postelj, vsaka nova je dobrodošla.
Kaj pričakujem? Ni vse odvisno od mene, odvisno je tudi od mestne občine Ptuj in od ljudi, ki delajo v ptujskem turizmu," je med drugim povedal Vlado Šilak, ki si kot večina drugih Ptujčanov želi, da bi kvalitetno prenovo doživela tudi bivša zgradba Koteksa, ki jo je mesto že odkupilo. V zdajšnjem stanju ne samo da kazi območje ob Dravi, tudi Dravsko 13, je tudi zelo nevarna, saj nezadržno propada. Najbolj bi mesto pridobilo, če bi na tem mestu zrastel pravi mestni hotel, ki bi s svojo ponudbo segel tudi
na Dravo. Eden najkvalitetnejših mestnih prostorov je trenutno zemljišče, ki se uporablja za parkiranje. Tako bo, vse dokler
se ne bo kdo pojavil z denarjem. V bližini je tudi Dinos, ki prav tako ne sodi v ta prostor, o njegovi izselitvi se mesto neuspešno pogovarja že vrsto let. Kot kaže, bodo imeli prvi zasebni turistični apartmaji na Ptuju še nekaj časa zelo neugledne sosede, Dravska ulica pa je tudi ena tistih, ki je pogosto tarča vandalskih izpadov, zlasti ob koncu tedna.
MG
Obnovljeno je tudi dvorišče
ORMOŽ / OBISKALI SMO TOVARNO SLADKORJA
Pred 23. spravilom sladkorne pese
V ormoški tovarni sladkorja, ki je v kraju prisotna že dvaindvajset let, začnejo vsako novo sezono predelave sladkorne pese s prižigom apnene peči. Letošnji - v začetku oktobra - bo triindvajseti. Sladkorna pesa je letos zasejana na 4600 ha njivskih površin, kar je po besedah direktorja družbe Jurija Dogša nekaj manj kot lani in precej manj kot prejšnja leta. Po približni napovedi je bodo letos na teh površinah pridelali okoli 220 tisoč ton in iz nje dobili okoli 27 tisoč ton sladkorja.
"Zakaj je zainteresiranost za sladkorno peso pri kmetih nekoliko upadla? Ključna prelomnica sta bili leti 1999 in 2000, ko so svetovne cene sladkorja izredno padle. Samo za primerjavo: v času gradnje ormoške tovarne sladkorja je bila svetovna cena sladkorja 1300 dolarjev na tono, v letih 1999 in 2000 pa je padla na 150 dolarjev. Zunanjetrgovinska zaščita, ki jo je Slovenija iz-pogajala ob vstopu v svetovno trgovinsko organizacijo, je veliko slabša kot v Evropski uniji in ni vzdržala pritiska nizke svetovne cene. Tako smo morali tudi mi s svojimi prodajnimi cenami iti na raven izpred dveh let in temu nižje so odkupne cene za sladkorno peso ter slabši dohodkovni položaj kmetov pri tej poljščini, ki je bila prej po donosnosti vodilna. K temu sta svoje dodali še zelo veliki suši v letih 2000 in 2001, ki sta pridelek še dodatno zmanjšali. Upamo, da je krizno obdobje za nami, cene na svetovnem trgu so se za le stabilizirale na okoli 230 dolarjev po toni in lahko samo upamo, da ne bodo ponovno padle, ker bi v nasprotnem primeru morali spremeniti domačo ceno sladkorja, ki pa je v neposredni povezavi s ponujeno odkupno ceno sladkorne pese.
Z vstopom v EU se vse to spremeni in za razliko od drugih poljščin se pri pesi stanje popravi, cena pese se bo povečala približno za 10 do 15 odstotkov, prodajna cena sladkorja pa za približno 25 odstotkov.Tako je s cenovnega vidika vstop v EU za pridelovalce pese dosti boljši, kot pa ostati v tem stanju," je dejal direktor uprave Jurij Dogša.
Letošnje vreme premore vse odtenke - od suše do velikih količin padavin. Kako je vse to preživela sladkorna pesa? Pridelovalci sladkorne pese imajo že dolgoletne izkušnje z njeno pri-
delavo in tako so se rana setev ter kasnejši vzniki pokazali kot zelo dobri, poljščina pa je v dobrem stanju pričakala prvo letošnje sušno obdobje in jo zelo dobro prestala.
V zadnjem tednu avgusta so ob predkampanjski analizi, kjer ugotavljajo povprečne donose ter trenutno stanje vsebnosti sladkorja v pesi, ugotovili, da lahko pričakujejo izredno dobre rezultate. Ocenjujejo, da se bo pridelek gibal okoli 50 ton po hektarju, kar je skoraj za 10 ton več kot v lanskem letu. Pričakujejo tudi zmerne vsebnosti sladkorja, ker pese ni poškodovala suša. V upanju, da je pred njo še vsaj mesec dni vegetacije, in če bo vreme v zadnjem mesecu ugodno, pričakujejo nadpovprečne vsebnosti sladkorja. "Sedaj bi si želeli hladnejših noči, to pesi ugaja, in seveda ne preveč dežja, ker bi bili potem problemi s spravilom," je še dodal direktor uprave.
Ker imajo letos peso posejano na manj njivskih površinah, računajo, da bodo začeli spravilo in s tem letošnjo, že triindvajseto predelavo prvi teden v oktobru. "Seveda bo vse odvisno od vremenskih razmer. Ce vreme ne bo ugodno, lahko pri teh površinah in mehanizaciji, ki jo imamo na razpolago, začetek spravila prestavimo za kakšen teden," še dodaja.
Tudi o zaposlenih je tekla beseda. Zanimalo nas je, ali bodo v času predelave povečali število delavcev. Jurij Dogša je povedal, da že dve leti poteka reorganizacija, to pa žal pomeni tudi zmanjševanje števila zaposlenih. Trenutno jih je 239, v času predelave pese pa vzamejo še okoli 60 do 70 sezoncev, to pa je veliko manj kot v prejšnjih letih, ko je imela tovarna več kot 400 redno zaposlenih in je sezonsko zaposlila še kakšnih 150 delav-
cev. Seveda so velika vlaganja, tehnično-tehnološke posodobitve, avtomatizacija in drugačna organizacija dela pustile posledice tudi pri številu zaposlenih.
Tudi s plačilom pese bo, kot je zatrdil direktor, tako kot prejšnja leta. V pogodbi s pridelovalci je opredeljeno, da dobijo ti 30 dni po zadnji dobavi 60 odstotkov plačila za sladkorno peso, ostanek pa do 31. januarja naslednjega leta. V tovarni sladkorja izvajajo ta plačila dosledno, tudi za ceno nekaj višjih stroškov. Kot vemo, je proizvodnja sladkorja sezonskega značaja, zato je potrebno v zadnjem četrtletju leta imeti denar za odkup sladkorne pese, plačila in pripravo tovarne, nabave energentov in pomožnih materialov, ki so potrebni za proizvodnjo. Vendar pa plačila za peso dosledno izvajajo v skladu s pogodbami.
"Pripomb na plačilne roke nekaj zadnjih let ni, ker se rokov dosledno držimo, bolj nezadovoljni so bili v zadnjih letih s ceno, ki pa je vezana na prodajno ceno sladkorja na trgu, ta pa je omejena s konkurenco s svetovnega trga," je odgovoril Jurij Dogša.
Dotaknili smo se tudi kvot, ki jih je kot neke vrste administrativni izračun v že omenjenem obdobju 1995—1999 predložila EU Sloveniji pri sladkorju in znašajo okoli 53 tisoč ton sladkorja ter so bistveno prenizke. "Ta kvota je nizka zato, ker nam v povprečju proizvodnje v tem obdobju ne štejejo surovega sladkorja, kajti z njim skupaj bi imeli veliko boljše reference. Ravno to, da so nam zaradi razpada bivše skupne države odpadla območja na Hrvaškem, za kar nismo mi krivi, želimo, da nam EU v to referenčno obdobje šteje tudi predelavo surovega sladkorja. Potem bi se ta kvota gibala okoli 75 tisoč ton, kar bi bilo popolnoma sprejemljivo za Unijo, pa tudi minimalni prag ekonomičnosti proizvodnje v tovarni sladkorja. V Uniji tovarn, ki bi proizvajale pod 75 tisoč ton, skoraj ni, kajti to je obseg, ki še prinaša ekonomično poslovanje," je sklenil pogovor direktor družbe Jurij Dogša.
Vida Topolovec
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Kako visoko še?
Letošnja rast borznih tečajev je presenetila vsakogar. Še na začetku leta so veljali za optimiste tisti, ki so napovedovali, da se bo vrednost indeksa SBI 20 (gibanje indeksa odraža gibanje celotnega borznega trga) povzpela do 3.000 indeksnih točk. Dobri rezultati podjetij in predvsem informacije o napovedanih prevzemih, pa potiskajo cene delnic vse više in više, SBI 20 pa neprestano dosega nove rekordne vrednosti. Pred dnevi je dosegel 3.335 indeksnih točk.
Na borzni trg še vedno priteka veliko svežega kapitala, tudi kapitala investitorjev, ki do sedaj niso vlagali v vrednostne papirje, in ob tem se postavlja vprašanje, kako visoko lahko tečaji še sežejo. Pri vlaganju je vsekakor primerno ohraniti trezno glavo in realna pričakovanja, saj možnosti za tolikšno rast, kot je bila prisotna v minulih mesecih, niso zelo visoke.
Še vedno so oči javnosti v veliki meri uprte v dogodke, ki se kakorkoli nanašajo na Lek in njegov prevzem. V preteklem tednu sta Kapitalska in Odškodninska družba, sklada v državni lasti, ki obvladujeta več kot 25-odstotni delež Leka, sklicali konferenco in predstavili svoje stališče v zvezi s prevzemom. Oba sklada sta zagotovila, da bosta ceno, ki jo za Lek ponuja Novartis, dodobra preučila, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov. V svojih izjavah nista izključila možnosti, da bosta iskala družbo, ki bi podala nasprotno ponudbo. Za male delničarje je ta novica vsekakor zelo ugodna, saj bo postavljena prevzemna cena v veliki meri odsev dogovora med Novartisom in obema skladoma, saj imata leta s tolikšnim lastniškim deležem v Leku veliko pogajalsko moč.
Nekoliko drugače pa poteka prodaja farmacevtskih družb v ZR Jugoslaviji, kjer teče proces privatizacije. Na razpise sta se oz. se bosta prijavila tudi Lek in Krka. V ožjem interesu novomeške Krke je predvsem Zorka Phar-ma iz Šabca, v kateri je naprodaj 70-odstotni delež, kupec pa bo znan predvidoma proti koncu oktobra. Razpisno dokumentacijo za omenjeno družbo je poleg Krke dvignilo še eno domače in štiri tuja podjetja (britanska družba GlaxoSmithKline, poljska Polipharma, francoski Sanofi, bolgarska Balkan Pharma in domači Hemofarm iz Vršca). Glede na dolgoletno poslovno sodelovanja Krke in Zorke Pharme so se njeni vodilni glede Krke kot možnega potencialnega lastnika opredelili pozitivno.
V primeru Union pa se nadaljuje neodločen rezultat. Lastništvo je še vedno v večji meri razdeljeno med dva lastnika, na eni strani Laško obvladuje 46 odstotkov, Interbrew pa 41 odstotkov podjetja. Na burni izredni skupščini Uniona ni prišlo do dokapitaliza-cije, ki jo je predlagal Interbrew in v kateri bi sami imeli predkupno pravico do nakupa novo izdanih vrednostnih papirjev ter tako na eleganten način prišli do 51-odstotnega deleža v pivovarni Union. Po zapletih, ko so o do-kapitalizaciji glasovali kar trikrat, predlog le ni bil izglasovan.
Nina Pulko, Ilirika - BPH
POLITIKA
MLADI POLITIKI / JERNEJ NEUBAUER
"Do politikov sem zelo kritiien!"
Jernej Neubauer je predsednik Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj (MSMOP). Svoje prve izkušnje javnega nastopanja je enaindvajsetletni Jernej začel pridobivati že v osnovni šoli, ko je sodeloval na šolskem radiu. Osnovnošolske izkušnje podpredsednika in predsednika razredne skupnosti so mu dale dober zagon za mesto podpredsednika dijaške skupnosti Srednje elektro šole. V dijaških letih je kot predstavnik elektro šole sodeloval še v odboru za turizem, kulturo in šport Dijaške organizacije Slovenije, v četrtem letniku pa je postal predstavnik dijaške skupnosti tehničnih šol v svetu zavoda.
Političnega vzornika Neubauer nima, je pa povedal, da glede politične kulture, obna{anja in uporabe terminologije občuduje Boruta Pahorja. Svoje politične vzornike pa posku{a iskati predvsem med vrstniki in političnimi sodelavci.
Po končani srednji {oli je Jernej z 12 sovrstniki ustanovil Mladi forum ZLSD Ptuj (MF), postal njegov predsednik in ga vodil kar poltretje leto. Mladi forum je po Jernejevem mnenju postal v zadnjih {tirih letih ena najus-pe{nej{ih mladinskih organizacij na Ptuju. Nedavno je Neubauer kandidiral tudi za predsednika
Mladega foruma ZLSD Slovenije, a je zaradi {tudijskih obveznosti odstopil. Jernej je {tudent Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Na fakulteti se udejs-tvuje v vlogi predsednika Kluba {tudentov FDV, s svojimi prijatelji in somi{ljeniki aktivno oblikuje politiko FDV-ja, lansko leto pa je bil tudi {tudentski svetnik ter predsednik komisije za napredovanje profesorjev. O svoji vlogi na FDV je Neubauer povedal: "Ponosen sem, da sem postal predsednik Kluba {tudentov FDV, saj je bila to ednina {tu-dentska organizacija na fakulteti, ki je bila pred mojim predsedo-
vanjem v zatonu. Ko sem zbral ekipo 20 ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati, pa smo klub ponovno postavili na noge."
Decembra lani je Jernej postal {e predsednik Mladinskega sveta Mestne ob~ine Ptuj. Kot eden izmed ustanovnih ~lanov in prvi predsednik Mladega foruma ZLSD Ptuj je dejal: "MF Ptuj smo ustanovili zaradi programa, naprednih idej in vizij, ki jih ima ta organizacija. Forum je bil že leta 1999 organizacija, o kateri se je nekaj slišalo. Na pobudo prija-
telja pa sem nato postal še predsednik novoustanovljenega MF Ptuj. Forum smo takrat ustanovili zato, ker smo videli, da ZLSD, Forumova matična stranka, nudi pogoje za kvalitetno delovanje svojega podmladka. V programu organizacije, ki smo jo ustanavljali, me je najbolj pritegnil boj za marginalne družbene skupine in organizirano nasprotovanje vstopu Slovenije v Nato. Poleg omenjenega pa me je takrat izredno pritegnila še vizija razvoja MF na lokalni ravni, ki si jo je zamislil Uroš Jauševec, takratni generalni sekretar MF Slovenije, danes organizacijski sekretar ZLSD.
V štirih letih delovanja MF ZLSD Ptuj so se pod našim okriljem zvrstili številni projekti, celo mednarodni. Mislim, da je ustanovitev MF prinesla Ptuju nekaj novega, nekaj življenja, dogajanja."
O Mladinskem svetu Mestne občine Ptuj pa je Neubauer razložil, da je bil registriran kot peti v Sloveniji, kar kaže naprednost Ptuja med slovenskimi občinami. Po organiziranosti je
POLITICNI MARKETING - 5
Nekaj koristnih nasvetov (faza taktik)
Po vseh težkih korakih skozi strateška razmišljanja in analize smo se končno prebili do vrha ledene gore, do stopnje, ki jo mnogi zmotno pojmujejo pod izrazom politični marketing, gre pa dejansko za končno fazo - oglaševanje, odnose z javnostmi, nastope kandidata pred volivci itd.
Pri tem moramo za vsako potezo, ki jo storimo, vedeti, zakaj jo bomo storili, vedno moramo imeti v mislih strate{ka izhodi-{ča. Obstaja pa nekaj napotil, ki jih je dobro upo{tevati pri izbiri načina, s pomočjo katerega bomo prenesli sporočilo, najprej glede na cilj komunikacije:
-	prenos enostavnega sporočila: plakatiranje, ogla{evanje v tiskanih medijih, ogla{evanje na splo{no (TV, radio ...);
-	prenos zapletenej{ega sporočila (programa in podobnega): srečanja z manj{imi skupinami ljudi, okrogle mize, zborovanja, neposredna po{ta, letaki, glasila, večina metod direktnega marketinga, poglobljene radijske oddaje, video trakovi;
-	ustvarjanje ali ojačevanje po-litikovega imidža: javni nastopi kandidata v njegovem okrožju, srečanja z volivci, odnosi z javnostmi preko medijev - tiskovne konference, sporočila za javnost ... , radio in televizija (večinoma);
-	doseganje mnenjskih voditeljev iz različnih socialnih in poklicnih skupin, po možnosti zbiranje prostovoljnih prispevkov simpatizerjev: zborovanja, srečanja, neposredna po{ta, večina metod direktnega marketinga;
-	mobilizacija aktivistov in prostovoljcev: predvolilne konvencije, shodi, TV spoti, video trakovi;
-	pridobivanje naklonjenosti neodločenih ali nenaklonjenih volivcev, vzpostavljanje razlikovanja med kandidatom in tekmeci: posterji, odnosi z javnostmi preko medijev, ogla{evanje.
S pomočjo teh priporočil izberemo medije, preko katerih bomo prenesli sporočilo. Vendar je medij samo prena{alec, ključnega pomena je vsebina, ki jo želimo
prenesti. Najpomembnejši sta dve skupini sporočil: tista, ki imajo za osnovni cilj prenos imidža kandidata, in druga, ki prenašajo ključne teme kampanje.
Tako lahko za ustvarjanje imidža uporabimo tv spot, ki prikazuje kandidata v vsakdanjem življenju, skupaj z družino, kako se igra z otroki, če ga hočemo prikazati kot garača, ki cele dneve dela za svoje volivce, prikažemo izseke iz njegovega delovnega življenja itd. Večina kampanj pade že na stopnji ustvarjanja imidža, namreč gradijo samo na ponavljanju imena kandidata, torej na poznanosti, premalo pa na krepitvi določenih čustvenih komponent imidža, ki ga želimo prenesti o kandidatu. V okviru kampanje je namreč možno si-cer{nje predstave o kandidatu le okrepiti, ne pa tudi spreminjati - poudarimo pozitivno lastnost kandidata, za katero vemo, da bo pri volivcih dobro sprejeta, in na njeni osnovi gradimo kampanjo. To lastnost (ali do največ 3 lastnosti) potem vključimo v vse oblike komunikacije. Pri javnosti neznanem kandidatu čustveni vtis ustvarjamo na novo, kar je hkrati prednost in slabost - prednost, ker lahko ustvarimo bolj idealno podobo, in slabost, ker je podobo težko utrditi v zavesti volivca v kratkem času kampanje. Pri kandidatu, ki je že znan, pa je potrebno predvsem čimbolj podariti njegove pozitivne lastnosti.
Druga skupina sporočil - tista, ki prena{ajo ključne teme - je velika slabost slovenskih kampanj in tukaj ptujske kampanje niso nobena izjema. Še zlasti je izbor nekaj udarnih tem in njihov prenos do volivcev ter ustvarjanje vtisa o kandidatu kot tistem, ki bo sposoben ključne projekte tudi izpeljati, pomemben za kan-
didata, ki napada; branilec mora namreč v prvi vrsti prikazati izpeljane projekte, kandidat, ki napada, pa mora teži{če kampanje prenesti v prihodnost, v slikanje lep{e prihodnosti, za katero je seveda edino zagotovilo le on (ali ona).
Izvedbo komunikacijske kampanje je najbolje prepustiti profesionalnim agencijam, ki so najbolje usposobljene za tovrstna opravila. Vodja volilnega {taba mora predvsem skrbeti za koordinacijo vseh aktivnosti, za stra-te{ko usmerjanje, za integracijo vseh kanalov, ki morajo govoriti eno, agenciji mora, preden ta začne svoje delo, predati usmeritve - izvlečke analize in strate{ke usmeritve, vedeti mora predvsem, KAJ želi, agencija pa potem skozi kreativni proces razvije ustrezna sporočila, ki sodijo pod KAKO to doseči oz. izpeljati. Od znanja, ki ga imajo člani volilnega {taba, je odvisno, kak{en delež opravil bo prepu{čen agenciji - agencija lahko izdela samo oglase, lahko pa poskrbi tudi za druge elemente komunikacijskega spleta, kot npr. odnose z javnostmi (pod katere sodijo orodja, kot so: tiskovna konferenca, sporočilo za medije, organizacija dogodkov ...).
In še pogled skozi ptujska očala.
Kar se tiče Lucija, je zadeva dokaj enostavna - prikazati ga kot tistega, ki je že do sedaj uspe{no vodil občino in je edino zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Volivce mora ponovno opomniti na že izpostavljene komponente imidža - najbolj očitna je tukaj poklicna pripadnost zdravni{ke-mu stanu, ki v očeh večine uživa vi{ji status kot ostali poklici, pa tudi svojo (tukaj gre za imidž, kot ga vidi povprečen volivec, ne za dejansko stanje) umirjenost, dobrodu{nost, nekonflikt-nost ... Ključna tema kampanje bodo skoraj zagotovo dosežki iz preteklosti.
Tiste, ki bodo njegov položaj naskakovali, čaka nekoliko drugačna naloga. Predvsem je take-
ga kandidata potrebno prikazati kot tistega, ki bo boljši župan od dosedanjega. Kaj je tisto, kar želijo volivci, je potrebno ugotoviti skozi raziskavo. Glede na izkušnje prejšnjih kampanj in poznavanje volilnega telesa bi imel možnosti za izvolitev kandidat, ki ima imidž sposobnega človeka in ki ima hkrati vizijo za premik iz mrtvega teka - imidž nekoga, ki ve, kam želi, in ki zna to tudi uresničiti (kar je že dokazal v preteklosti). Druge lastnosti, ki bi jih potreboval, so podobne, kot pri drugih uspešnih politikih - umirjenost, sprejemanje drugih mnenj, neagresivnost, politično nekje na sredini (kar je glede na rezultate državnozborskih volitev prednost proti sedanjemu županu, ki se nagiba na politično desnico). Vsebinski poudarek mora biti na načrtih za prihodnost - na slikanju Ptuja kot npr. uspešnega turističnega mesta. Potrebno je predstaviti nekaj konkretnih projektov, ki bi jih kandidat uresničil, če bo izvoljen. In te projekte je potrebno čimbolj plastično predstaviti volivcem - pokazati jim je potrebno izgled in pomen, ki bi jih ti projekti imeli za njihovo življenje, npr. koliko hitreje bi se lahko pripeljali v mesto, če bi bil izgrajen južni most, računalniška simulacija prireditvene dvorane in zakaj je le-ta potrebna (že samo na koliko maturantskih plesov se ne bi bilo potrebno peljati v Kidričevo ... ) itd. Ljudem je potrebno dati razlog, ki jih bo prepričal, da so spremembe potrebne in da jih je možno uresničiti.
In za konec še nasvet: mnogi so prepričani, da negativno oglaševanje ne deluje. Res, da ne deluje oglaševanje, ki žali, blati, črni nasprotnika. A velikansko moč ima prikaz tega, kar je nekdo obljubljal in ni uresničil, kar je izjavil, pa prelomil besedo. Preprost način je lepljenka iz časopisnih člankov, ki jih povečane natisnemo na plakat - pri zdajšnjem županu bi se tovrstnih izrezkov znalo nabrati kar lep kup.
Klas Berlic
MSMOP največji v Sloveniji, saj šteje kar deset organizacij. Pobuda za njegovo ustanovitev je prišla iz vrst MF ZLSD Ptuj, pridružili pa so se jim še ostali politični podmladki in društva. Tako sedanjo sestavo MSMOP poleg forumovcev oblikujejo še predstavniki Mladih liberalnih demokratov, Socialdemokratske mladine, Mlade Slovenije, Pos-pesimistov Ptuja, društev Povod in Peregrin, tabornikov, Kluba ptujskih študentov in dijaške sekcije Kluba ptujskih študentov.
Kot je v nadaljevanju povedal Neubauer, je MSMOP prvi mladinski svet, ki se je sestal na bilateralnem sestanku z Mladinskim svetom Slovenije. V bodoče se želijo predstavniki MSMOP predstaviti še javnosti na tiskovni konferenci in imeti delovni sestanek z Mladinskim svetom
Slovenije. Do konca leta pa bi po Jernejevih besedah radi pridobili še svoje prostore. "Župan Miroslav Luci je obljubljal, da bo veliko naredil za mlade. Sedaj mu ponujamo priložnost, da svoje obljube izpelje. MSMOP si namreč prizadeva za pridobitev pisarne v Krajevni skupnosti Ljudski vrt, kjer se nam zdi za tovrsten organ izjemna lokacija," je še dodal Neubauer.
Sicer pa si je Mladinski svet na Ptuju v prihodnje zadal kot prvi cilj postavitev spletne strani, udeležili pa se bodo tudi delovnega sestanka European Youth Forum, ki je krovna mladinska organizacija v Evropi. Junija letos so se člani MSMOP sestali na zboru, kjer so sprejeli vse pravilnike in končali organizacijske postopke za normalno delovanje kluba.
Mojca Zemljaric
SV. ANDRAŽ / SEJA OBC. SVETA
O imenu {ole obîani
V četrtek, 5. septembra, so se svetniki občine Sv. Andraž sestali na 31. redni seji. Pri pobudah in vprašanjih je župan predlagal, da do naslednje seje pripravijo odlok o enkratni denarni pomoči novorojencem, ki bi v prihodnjem letu na njegov predlog znašala 30.000 SIT; to so svetniki potrdili.
Okrog imena šole, ali se ta naj imenuje Sv. Andraž ali Vitomar-ci, pa so svetniki sprejeli sklep, da bodo upoštevali mnenje občanov, do katerega bodo prišli z anketo, ki jo bodo izvedli ob jesenskih lokalnih volitvah.
Sprejeli so odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana in osnutek odloka o načinu in opravljanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter odlok o delovnih telesih občinskega sveta. Po hitrem postopku so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve statuta občine Sv. Andraž in ga uskladili z zakonom o lokalni samoupravi. Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje lo-
kalnim skupnostim nalaga, da morajo dveh mesecih izdati odlok, ki ureja način in postopek vračanja med lokalno skupnostjo in fizičnimi ter pravnimi osebami, ki nastopajo kot dejanski upravičenci. Tako so svetniki sprejeli odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Sv. Andraž. Na seji je bil sprejet tudi pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva, po katerem bodo v prihodnjem letu za to namenili 3,5 milijona tolarjev. Na osnovi predlogov političnih strank pa so dopolnili občinsko volilno komisijo.
Zmago Šalamun
KIDRIČEVO / ZELENI
Podprli kandidaturo Slavka Fegu{a
Potem ko je letos spomladi nenadoma umrl dolgoletni predsednik Zelenih Kidričevega Branko Sabath, so na sestanku občinskega odbora stranke v sredo, 14. avgusta, izvolili novo vodstvo, dogovorili pa so se tudi o nastopu na jesenskih volitvah, na katerih bodo podprli kandidaturo Slavka Feguša za župana občine Kidričevo.
Po uvodni razpravi so za predsednico občinskega odbora stranke Zelenih Kidričevega soglasno izvolili Metko Sabath, ki je zadnja leta veliko sodelovala z očetom Brankom in je z usmeritvami stranke Zelenih dobro seznanjena. Za podpredsednika je bil izvoljen Slavko Feguš, za blagaj-ničarko Jožica Petrovič, v občinski odbor pa so izvolili še Jožico Sabath in Jožeta Šafranka.
Poleg tega so izvolili še tričlanski nadzorni odbor, ki ga vodi Stanko Curin, v njem pa sta še Milan Turk in Franc Šalamun.
Aktivnosti Zelenih Kidričevega je predstavil občinski svetnik Zelenih Slavko Feguš ter opozoril na dejstvo, da je po referendumu o sežigalnici odpadkov zavladalo mrtvilo. Sam je sicer aktivno sodeloval v razpravah o varstvu okolja, vendar je delo težavno, saj prepogosto prihaja do preglasovanja drugih. Pohvalil je sodelovanje z dosedanjim predsednikom Brankom Sabathom,
ki je na vseh sestankih in razpravah pošteno zastopal usmeritve Zelenih Kidričevega in Zelenih Slovenije.
Ko so razpravljali o pripravah na skorajšnje jesenske volitve, so se dogovorili, da se bodo nanje dobro pripravili in še bolje organizirali, pripravili pa bodo tudi nov, vsebinsko bogatejši program stranke, pri čemer bodo še naprej proti sežigalnici. Zeleni Kidričevega so soglasno podprli kandidaturo Slavka Feguša za župana občine Kidričevo.
Ob koncu so se pogovarjali še o možnostih souporabe prostora vodje poslanske pisarne za potrebe političnih strank, precej kritični so bili do dela komisije za varstvo okolja in se vprašali, kaj je z občinskim glasilom in zakaj ne izhaja več. Ko so razpravljali o varstvu okolja, pa so med drugim ugotovili, da primanjkuje ekoloških otokov.
-OM
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / KARITAS IN STUDENTI ZBIRAJO POMOC
PoHtnice z bolgarskimi sirotami
Da, v Bolgarijo, v sirotišnico! Kaj, tja, na Balkan (z veliko, se raje z malo za~etnico), v rev{~ino, ciganijo ...?! Za~udenje, nejevera ... doma~ih in malo manj doma~ih je bilo pristno, moja odlo~itev pa dokon~na. In zgodilo se je. Sredi hribovitega Balkana, nad Sofijo, sem štirinajst letošnjih avgustovskih dni delila veselje sre~anja s 40 sirotami, starimi od 5 do 18 let.
Zavod Voluntariat je slovenska podružnica mednarodne organizacije za prostovoljno delo SCI (Service Civil International), ki je vključena v mednarodne strukture, kot so UNESCO, Svet Evrope, koordinacijske strukture mladinske organizacije ECB ter koordinacijski komite za evropsko izmenjavo mladine CCEYE. Leta 1987 je generalni sekretar OZN podelil organizaciji SCI naslov znanilec miru kot pohvalo za njene napore pri promoviranju miru in mednarodnega razumevanja. Preko te mednarodne mladinske organizacije nas je deset prostovoljk in prostovoljcev iz Bolgarije, Amerike, [panije, Norve{ke in Slovenije spremljalo okrog 40 otrok na počitnicah v planinski koči nad Sofijo.
V siroti{nici Assena Zlatarova v Sofiji biva v ~asu {ole 90 u~encev in dijakov. Večina otrok počitnice preživi pri sorodnikih ali znancih, okrog 40 otrok pa čez poletje ostaja v siroti{nici, saj nimajo nikogar.
In tem otrokom je bil posve~-en na{ ~as. V okolju, podobnem na{i Rogli, smo dopoldan ustvarjali v kreativnih delavnicah: risali, izdelovali nakit, ob-
sem imela nove pentlje, okraske in barve. Po kosilu in kra-j{em po~itku smo igrali odbojko ali nogomet, {e raje pa smo se sprehajali po mogo~nih gozdovih in son~nih jasah. Obiskali smo tudi jamo Ledeniko. Otroci so se z veseljem lovili, prekopicevali, nabirali cvetlice in prisluhnili pti~jemu petju. Zve~er pa žur. Jedilnica je bila v hipu spremenjena v disko, star radiokasetofon v prvovrst-
V bolgarski sirotišnici
likovali glino, predvsem pa se smejali in peli. Seveda so bili moji lasje deležni občudovanja, česanja in umetelnega sple-tanja, vedno znova in znova
no glasbeno komponento ... DJ Rumba je profesionalno zadovoljeval glasbene okuse vseh, norenje s preoblačenjem in {minkanjem je trajalo do 22.
Siroti{nica "mojih" otrok je pusta kasarni{ka stavba, otroci pa tudi dobesedno razcapani, tako da sem eno popoldne krpala njihova obla~ila. Vendar se iskrive o~i niso ugasnile in smeh ni zamrl ...
V Klubu ptujskih {tudentov, s katerega finan~no pomo~jo so otroci uživali v novih barvicah, plastelinu, kolaž papirju ... , in v župnijski Karitas sv. Ožbalta Ptuj do 20. oktobra zbiramo zimska obla~ila in obutev na otroke, stare od 5 do 18 let, ter {olske potreb{~ine (torbe, zvezke, pisala ...). Obla~ila in obutev, katera bi vi {e z veseljem nosili, a ste jih prerasli, in drugi zbiramo v Kolnki{ti (Ul. Viktorina Ptujskega) vsak dan med 19. in 23. uro ter v župnijski Karitas sv. Ožbalta na Potr~evi cesti — stara voja{ka skladi{~a — ob sredah med 9. in 11. ter 15. in 17. uro.
Z mislijo iz povestice Drevo srca "Ce ni~ ne podari{, srce ni~esar ne dobi nazaj in se manj{a, manj{a ... , dokler nazadnje ne postane ~isto majhno, trdo kamnito zrno, ki ga ne more{ nikamor ve~ posaditi!" vas z veseljem pri~akujemo do 20. oktobra.
Jelena Cačkovic
PTUJ / S PETE IN SESTE IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA
Za svetnika 60, za župana 40 tolarjev
Svetniki mestnega sveta so na peti izredni seji sveta, ki je bila 26. avgusta, sprejeli nekatere akte, ki jih predpisuje zakonodaja za izvedbo jesenskih volitev.
Po skrajšanem postopku so potrdili predlog sprememb in dopolnitev pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta. Sprememba je v tem, da ima mestna občina po novem pet in ne več sedem elektorjev, kajti delitev na več občin je naredila svoje. Po starih pravilih so kandidate za elektorje predlagale poslanske skupine, sedaj pa svetniki in svetni{ke skupine.
Organizatorjem volilne kampanje ali kandidatom, ki jim
bodo pripadli mandati v mestnem svetu, bodo delno povrnili stro{ke volilne kampanje v višini 60 tolarjev za vsak dobljeni glas, pri volitvah župana pa bodo organizatorjem volilne kampanje oziroma kandidatom za župane, za katere je glasovalo najmanj 10 odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, povrnili del stroškov v višini 40 tolarjev za vsak dobljeni glas. V primeru drugega kroga županskih volitev sta kandidata upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov na ponovnem
glasovanju. Sredstva za delno povračilo volilnih stroškov zagotavlja mestni proračun.
Za jesenske volitve je na območju mestne občine Ptuj zagotovljenih več brezplačnih mest za plakatiranje, na katerih je vsem organizatorjem volilne kampanje zagotovljena namestitev treh plakatov maksimalne velikosti 70 cm krat 100 cm. Občina mora skladno
z zakonodajo najkasneje 60 dni pred dnevom glasovanja javno objaviti pogoje za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest. Brezplačna mesta za plakatiranje so na Novem trgu (pri kostanju), ob Osojnikovi ulici (zelenica pred avtobusno postajo), ob Volkmerjvi cesti (križi{če z ulico B. Kraigher-


Kopa nice Z NAVDIHOM
v cašu odprtih vrat, od 14. do 28. septembra, KEOR-jev salon I na Ptuju, Ormoška c. 29, pripravlja AKCIJSKO PRODAJO BLAGA IZ OPUŠČENIH PROGRAMOV in 15% popust na določeno blago iz zaloge.
Talna keramika že od 1.099,00 sit
Stenska keramika že od 1.099,00 sit
Slike so simbolične. Cene so z DDV.
Armatura za kad že od 5.490,00 sit
Armatura za umivalnik že od 4.990,
Kopalna kad Maldives -49.990,00 sit
Prodajno razstavni salon Ptuj
PE Ptuj, Ormoška C. 29, tel.: 02 771 01 70 faks: 02 771 01 69
e-mail: info@keor.si http:/www.keor.si
ja) in ob Zagrebški cesti (ploščad pred banko). Dodatna plakatna mesta so organizatorjem volilne kampanje na voljo proti plačilu. Na seznamu lokacij Komunalnega podjetja Ptuj je 13 samostoječih tristranskih panojev, 20 panojev na stebrih javne razsvetljave, 4 lokacije za transparente ter stalna plakatna mesta s skupno površino okrog 109 m2. Seveda bi si organizatorji volilne kampanje želeli več brezplačnih in manj plačljivih plakatnih mest; v tem duhu so na peti izredni seji razpravljali tudi svetniki mestnega sveta. Potrebna finančna sredstva za brezplačna plakatna mesta zagotavlja proračun mestne občine.
KMALU IGRALNI SALON V HOTELU POETOVIO
Svetniki mestne občine Ptuj so se 5. septembra sestali na šesti izredni seji, da bi ujeli zakonski rok, po katerem je bilo potrebno najkasneje do 5. septembra sprejeti ustrezni dokument o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje.
Po skrajšanem postopku so predlog odloka o vračilu na območju občine Ptuj sprejeli, v njem pa podrobneje opredelili način sestave seznama oseb, ki nastopajo kot dejanski upravičenci, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja deležev.
Seznam upravičencev bo pripravila posebna komisija, ki jo bo v dveh mesecih od uveljavitve odloka imenoval
PTUJ / DIMITAR MALIDANOV RAZSTAVLJA NA PTUJU
Cvetje in cvetna tihožitja
Prejšnji četrtek je bilo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprtje likovne razstave makedonskega grafika Dimitra Malidanova.
Makedonski umetnik se je rodil v Grčiji (Egejski Makedoniji), slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Gabrijelu Stupici, končal je tudi grafično specializacijo, sedaj je profesor grafike in predstojnik grafičnega oddelka na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju.
Malidanov razstavlja cvetja in cvetna tihožitja. Za cvetne motive se je odločil že zelo zgodaj. Kot je zapisal Iztok Premrov, Malidanov s cvetjem in rastlinjem izpoveduje teme o oplojevanju, cvetenju, rasti in pričakovanju. To je avtorski grafični rokopis ustvarjalca, ki ga rastlinski svet privlači z nenavadno močjo. Po mnenju Premrova se gledalec, ki opazuje te njegove podobe, počuti kot čebela, ki vstopa v notranjost cveta in išče tisto,
kar je najslajše.
Z umetnikom se je pogovarjala Tjaša Mrgole Jukič, direktorica ptujske knjižnice. Sponzor razstave je bila Tobačna Ljubljana in odprtja se je udeležil tudi generalni direktor tovarne Peter Uhlig, ki kot nam je povedal, leto dni vodi ta kolektiv, sicer pa prihaja iz Hamburga. Peter Uhlig je pozdravil udeležence odprtja in razstavo uradno odprl.
Za prijeten kulturni program je poskrbela Lilijana Klemenčič, ki je pripovedovala dve makedonski pravljici in koroško pravljico o tobaku ter ponovno dokazala, da pravljice niso zgolj za otroke.
Razstava je na ogled v slavnostni dvorani ptujske knjižnice.
Franc Lačen
Dimitar Malidanov, makedonski grafik, in Peter Uhlig, generalni direktor Toba~ne Ljubljana. Foto: Fl
ptujski župan. Vlogo za vračilo bodo upravičenci vložili v občinski upravi mestne občine Ptuj. Vlogi morajo priložiti tudi dokaz o tem, da so dejanski upravičenci, bodisi s pogodbo, računi ali drugo verodostojno listino oziroma dokumentom, ki ga, če je nimajo. lahko pridobijo na Telekomu, če se bodo nanj obrnili s posebno vlogo.
V drugi točki dnevnega reda septembrske izredne seje pa so ptujski svetniki sprejeli soglasje k opravljanju igralni-ške dejavnosti v mestni občini Ptuj podjetju za gostinstvo in turizem Memoria, d.o.o., Ptuj za igralni salon v hotelu Poe-tovio. Če bo podjetje Memoria pridobilo koncesijo za igralni-štvo, bo od tega imela korist tudi mestna občina Ptuj - v njen proračun naj bi se letno od opravljanja igralniške dejavnosti steklo okrog pet milijonov tolarjev. Po zakonu jih lahko uporabi za ureditev ljudem prijaznejšega okolja in za izgradnjo turistične infrastrukture.
ŠTIRJE ZA
DIREKTORJA
GLEDALIŠČA
V	dodatni točki šeste izredne seje so ptujski mestni svetniki izglasovali pozitivno mnenje k imenovanju [tefana Petka za ravnatelja glasbene šole Karl Pahor Ptuj tudi v novem mandatu. Zdajšnji mandat se mu izteče oktobra.
V	teh dneh pa se je iztekel razpis za novega direktorja Gledališča Ptuj. V zakonitem roku so se prijavili štirje kandidati: Ptujčanka Branka Beze-Ijak Glazer in trije Mariborčani: zdajšnji vršilec dolžnosti direktorja Rene Maurin, Aleš Novak ter Rok Vilcnik. Komisija za volitve in imenovanja, ki jo vodi mag. Miran Ke-rin, je prispele vloge odprla 5. septembra. Ugotovili so, da načelno vsi izpolnjujejo pogoje, enega od kandidatov pa so pozvali, da nemudoma predloži potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika. Komisija je pozvala svet in strokovni svet gledališča, da do prihodnjega tedna oblikuje mnenje do kan-ditatov. Po odloku o ustanovitvi Gledališča Ptuj bo na podlagi predhodnega mnenja sveta zavoda in strokovnega sveta novega direktorja imenoval mestni svet.
MG
PO NAŠIH OBČINAH
OB 120-LETNICI NARODNEGA DOMA NA PTUJU (II.)
Ptuiski íitalniíarii zapisani v zgodovino slovenstva
r

Nemec Mihael Herman, soustanovitelj ptujske čitalnice, borec za pravice Slovencev v štajerskem deželnem zboru. ZAP, fototeka, F-49
Notarski koncipient Avgust Cucek iz Ptuja, kaplan v mestni župi Jakob Me{ko ter sodni pristav, državni in deželni poslanec Mihael Herman so bili leta 1863 pobudniki ustanovitve ptujske čitalnice. Mihael Herman, ceprav po rodu Nemec, je s kaplanom Me{kom pozval zavedne Ptujčane in okoličane, da pristopijo v krog čitalničarjev. Ob spoznavanju krivic nad slovenskim življem je bil v {tajer-skem deželnem zboru prvi tajnik čitalnice Mihael Herman, vnet zagovornik slovenskega jezika v {olah in uradih. S tem je Herman, po mnenju dr. Josipa Vo{njaka, "položil temelj na{emu narodnemu delovanju". Zaradi narodnega odpadni{tva so ga Nemci prestavili v avstrijski Weiz.
Prvi predsednik čitalnice, predan narodnjak dr. Avgust Cuček, je veliko storil za njeno rast. Mno-
žično slovo na mestnem pokopa-li{ču in pogrebne slovesnosti, ki jih je vodil pro{t in mestni župnik dr. Ivan Vo{njak, so pričali o Cučkovem delu. Dr. Ivan Vo-{njak, ki je služboval na Ptuju od leta 1863 do svoje smrti leta 1877,
Veliki dobrotnik ptujske čitalnice, dekan, prvi inf. prošt in mestni nadžupnik dr. Ivan Vo-šnjak, ki je od 1863. do svoje smrti leta 1877, služboval na Ptuju. Ptujska župnijska cerkev Sv. Jurija Ptuj 1997, str. 244.
je bil veliki dobrotnik čitalnice. Ker so dru{tvo pestile finančne težave, je dr. Vo{njak veliko prispeval za pokritje stro{kov čital-ni{kih gledali{kih predstav.
Ne moremo prezreti dejanj drugih odbornikov. Ptujski kaplan, pisatelj in jezikoslovec iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah Oroslav Caf je na primer leta 1864 v svojem predavanju o slovenskem jeziku izpostavljal "lepoto domače besede".
Ptujski kronist in pisec prvega ptujskega vodiča, čitalničar Fer-
dinand Reisp iz Sv. Urbana je zapisal, da je bila 18. decembra 1864 na Ptuju "prva slovenska predstava". Izvedli so jo "diletanti pri besedi v čitalnici, kar so tukaj označili kot velik kultur-no-zgodovinski dogodek". Pred smrtjo je Reisp naklonil čitalnici tisoč goldinarjev, čitalni{kim pevcem pa je namenil 200 goldinarjev, z željo, da mu na grobu zapojejo.
Narodni buditelj, državni in deželni poslanec, soustanovitelj Narodne čitalnice na Ptuju Božidar Raič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah. Josip Vošnjak, Spomini, Ljubljana 1982, str. 143
Soustanovitelj Narodne čitalnice, govornik in narodni budi-telj Božidar Raič iz Sv. Tomaža pri Ormožu je duhovni{ki poklic od leta 1860 opravljal pri Sv. Barbari v Halozah (Cirkulane). Po Hermanovi smrti je bil državni in deželni poslanec za ptujski okraj. V javnosti je opozarjal predvsem na zadolževanje kme-
SLOVENSKA BISTRICA / 32. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Almont na novo lokacijo
Osrednji točki sicer zajetnega dnevnega reda 32. seje bistriškega občinskega sveta (gradivo je tehtalo skoraj tri kilograme), sta bili ob sprejemanju poročila nadzornega odbora ter odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 2001 in poročila o realizaciji proračuna občine za prvo letošnje polletje (svetniki so ju soglasno sprejeli) brez dvoma premoženjske zadeve in potrditev investicijskega programa adaptacije obstoječe zgradbe osnovne šole ter izgradnje druge osnovne šole v Slovenski Bistrici. V prvi obravnavi so sprejeli tudi pravilnik o financiranju ljubiteljske kulture na območju občine, v drugi pa pravilnik o financiranju športa. Ob koncu so ob pobudah in vprašanjih svetnikov obravnavali v prvem branju še pravilnik o načinu in pogojih vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja.
Pri premoženjskih zadevah gre za dolgoročno strategijo razvoja Impola do leta 2005. V Impolu je zaradi zastarelosti in nepro-duktivnosti obstoječe valjarske opreme predviden projekt obnove valjarstva, kar v nadaljevanju omogoča ohranitev najmanj 400 delovnih mest. V pogovorih, ki so jih imeli s predstavniki obeh podjetij, je bila prikazana nujnost preselitve podjetja Almont, d.o.o., na novo lokacijo v letu 2003, saj bo Impol, d.d., za svoj projekt posodobitve valjarstva potreboval tudi prostore in zem-lji{ča sedanje lokacije Almonta. Pri iskanju nadomestnega zem-lji{ča za Almont se je pokazala kot najustreznej{a lokacija v industrijski coni pri Lesnini Emmi - na zemlji{ču, ki je last občine Slovenska Bistrica, in na sosednjih zemlji{čih, ki pa so v lasti občanov. Svetniki so soglasno
podprli nakup zemlji{č od zasebnikov, saj se tako Impol ne bo zajedal v mestno naselje, po drugi strani pa bo s preselitvijo Al-monta zaživela tudi industrijska obrtna cona v tem delu mesta.
Pri adaptaciji sedanje osnovne {ole in gradnji druge v Slovenski Bistrici so se nekoliko kresala politična mnenja, vendar je vsem jasno, da tako velika {ola s tolik{nim {tevilom učencev, kot je sedanja, ne more normalno funkcionirati. Svetniki so bili seznanjeni {e z javnomnenjsko raziskavo, ki je potekala med Slovenjebistričani in ki jo je po naročilu občine izvedla ljubljanska Mediana. Iz nje je razvidno, da prebivalci dokaj dobro poznajo razmere na osnovni {oli Pohorskega odreda, saj sta jih dve tretjini vpra{anih ocenili za neprimerne, nekaj manj kot 70 odstotkov vpra{anih pa je na
vpra{anje, ali bi, če bi bil v nedeljo referendum glede samoprispevka za drugo osnovno {olo, glasovali za samoprispevek in s tem za gradnjo druge osnovne {ole, ki je nekoč v mestu že bila, odgovorilo pozitivno. Tako je bilo v tej javnomnenjski raziskavi jasno povedano, da so me{č-ani ob pomoči države in občine pripravljeni pomagati pri gradnji {ole.
Po razmeroma dolgi in na trenutke polemični razpravi, med drugim so svetniki iz drugih krajev postavili vpra{anje, kako bo tako visoka naložba (adaptacija skupaj z novogradnjo bi po sedanjih izračunih veljala milijardo in 870 milijonov tolarjev) vplivala na {ole, ki {e čakajo na ureditev prostorskih razmer, so svetniki z enim glasom proti potrdili investicijski program adaptacije in gradnje druge osnovne {ole.
Predlog investicijskega programa bodo po potrditvi na občinskem svetu predložili v javno obravnavo na območju {tirih mestnih krajevnih skupnosti: Alfonz Šarh, Dr. Jagodič, Impol in Pohorski odred. Po tridesetih dneh, v katerih bo dokument v javni obravnavi, bo občinska uprava predložila svetu predlog odloka o uvedbi samoprispevka v mestnih krajevnih skupnostih.
Vida Topolo^ec
tov in oderu{tvo, na demago{ko zavajanje malih ljudi konec 19. stoletja. Zato ga leta 1883 najdemo med soustanovitelji slovenskega denarnega zavoda v ptujskem Narodnem domu. Veliki narodnjak je znatno vsoto namenil nakupu Narodnega doma, svoje premoženje pa zapustil
ormo{ki in ptujski čitalnici.
Zasluge pri nakupu Narodnega doma ima večletni predsednik čitalnice dr. Alojz Gregorič iz Bodislavcev pri Ljutomeru. Bil je odvetnik na Ptuju, sicer predan slovanstvu in zvest monarhiji. Radodarno je z dejanji pomagal slovenski mladini.
BENEDIKT / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Volitve pred vrati
V sredo, 4. septembra, so se na 29. redni seji sestali svetniki občine Benedikt in govorili o pripravah na volitve ter vračanju denarja občanov, vloženega v telekomunikacije.
Sprejeli so odlok o plakatiranju v občini in o komunalnih taksah ter sklep o dolo~itvi vrednosti to~ke za odmero taksnih obveznosti. V skladu z zakonom o vra~anju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje so v prvi obravnavi sprejeli odlok o vračanju. Sprejeli so še pravilnik o računovodstvo občine in pravila za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter pravila za določitev kandidata za člana državnega sveta.
Svetnikom je bila podana tudi
informacija o izvedbi javnega razpisa za neprofitna in socialna stanovanja in poročilo o realizaciji proračuna za prvo polletje in poročilo o izvedbi investicij na kmetijah po razpisu občine Benedikt za leto 2000. Iz poročila je razvidno, da je dolgoročna posojila pod ugodnejšimi pogoji koristilo šest prosilcev, pet jih je investicijo končalo, eden pa je še ne zaradi izpada lastnih sredstev. Ob koncu so potrdili še občinsko volilno komisijo, ki ji bo predsedoval Drago Berden.
Zmago Šalamun
JUROVSKI DOL
Slovesno odprli novo igrišie
Konec avgusta je bila v Sv. Juriju v Slovenskih goricah otvoritev novega nogometnega igri{~a za veliki nogomet. Športno dru{tvo Sv. Jurij deluje že 29 let in ima {tiri nogometne ekipe.
Vrvico so prerezali župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin, predsednik sveta KS Sv. Jurij Jože Škrlec in podpredsednik športnega društva Sv. Jurij Jurij Vogrin
Slovesnost se je pričela z nogometnim turnirjem mladincev, na katerem je nastopilo {est ekip. Zmagala je ekipa Jerenine pred Kovinarjem iz Maribora in Gornjo Radgono. Po slovesni otvoritvi nogometnega igri-{ča in spremljajočih objektov je bila nogometna tekma med veterani iz Sv. Jurija in ekipa predstavnikov občine. Z rezultatom 7:4 je zmagala ekipa predstavnikov občine.
Finančno so investicijo pod-
prli občina Lenart in sponzorji. Glavna dela pa so opravili člani dru{tva s prostovoljnim delom. Tako da je vrednost investicije, skupaj s prostovoljnim delom, ocenjena na 30 milijonov tolarjev. Novo pridobitev je blagoslovil tudi domači župnik Lojze Antolin. Isti teden je bila na igri{ču že prva prvenstvena tekma prve mariborske lige med ekipama Jurovskega Dola in ekipe Loka-Ro{nja.
Zmago Šalamun
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, je namenila Splo{ni bolni{nici dr. Jožeta Potrča Ptuj donacijo v vi{ini 460.000,00 SIT za potrebe Oddelka za radiolo{ko in ultrazvočno diagnostiko.
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispevana finan~na sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na transakcijski ra~un številka 01100-7635071114 pri UJP Urad Slovenska Bistrica.
MARKETING
Briefing
2. del
Pretekli teden smo spoznali briefing oz. projektna izhodi {~a (kar pa ni vedno čisto ustrezen izraz). Briefing ima velik pomen pri izdelavi komunikacijskih akcij, oglasov, posameznih projektov ipd., saj se v njem predstavijo znanja o podjetju, izdelku, trši{~u, ciljnih skupinah, potrebah ipd.
Marketinški brief (oz. mar-ketin{ka izhodi{~a) je temelj sodelovanja med podjetjem (na-ro~nikom) in ogla{evalsko agencijo, saj z njim agencija pridobi izhodi{~e za izdelavo projekta. Za dob^r brief so potrebni so-del^'vci, ki dobro poznajo poslovno situacijo in imajo ob~utek za izbiro pravih vpra{anj in odgovorov. Opisati morajo zgodbo o podjetju, izdelku, blagovni znamki, poznanih dejstvih na trgu, konkurenci, potro{nikih, o ciljih podjetja in konkurence ...
V nekaterih agencijah bodo brief izdelali namesto vas. Tudi pri takem na~inu dela pa je potrebno va{e sodelovanje, saj agencija do vseh potrebnih informacij enostavno ne more priti oz. si nekatere informacije lahko razlaga napa~no (kar pripelje do napa~ne osnove za izdelavo kon~nega izdelka).
Medijski brief (oz. medijska izhodi{~a) opredeli komunikacijska sredstva (razli~ne medije) in njihovo primernost glede na pripravljeni marketin{ki brief. V medijskem briefu se opi{e uporabnost razli~nih medijev (tiskanih, elektronskih...), opredelijo se razli~ne poti do ciljnih skupin in njihova u~inkovitost ter primernost kombinacij raz-li~nih komunikacijskih sredstev. Ne smemo pa pozabiti analize komuniciranja konkurence in njihove poti do ciljnih skupin. V medijskem delu agencije, kjer brief izdelajo, razpolagajo z veliko razli~nimi informacijami (Mediana, Cati, Gral iteo, Cli-ping ... ) o medijih, njihovih cenah (tesno sodelovanje z medijskimi hi{ami) ipd.
Kreativni brief (oz. kreativna izhodi{~a) nastane na podlagi marketin{kih in medijskih izhodi{~. V kreativnem briefu v bistvu "prevedemo" oba ze izdelana briefa v kreativni jezik. Brief vsebuje kreativno strategijo, kreativcu v agenciji pa daje dražljaje, ki bodo pri njem vzpodbudili kreativno razmi{lja-nje, kar na koncu pripelje do predloga kreativnih re{itev za celotno komuniciranje in ogla-{evanje podjetja.
Torej ko se odlo~ite za ogla-{evanje, sodelovanje z agencijo oz. pri novih projektih — vzemite si ~as in pripravite marke-tin{ki brief. Bolje boste spoznali svoje podjetje in njegove cilje, pa tudi rezultati ogla{evanja oz. akcij bodo veliko bolj{i kot brez briefa.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali fideljorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vprašanja in pripombe bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
OBČINA MAJSPERK
MAJSPERK / PRAZNIČNI POGOVOR Z ZUPANOM FRANCEM BEZJAKOM
Ob prazniku za 160 milijonov pridobitev
V občini Majšperk so te dni sredi 16-dnevnih prireditev, ki so jih pripravili v po~astitev 6. ob~inskega praznika. Otvoritve, svečanosti, športne in družabne prireditve so pričeli v soboto, 31. avgusta, sklenili pa bodo praznik v nedeljo, 15. septembra, z osrednjo popoldansko slovesnostjo pod šotorom v Majšperku. Praznovanje je zagotovo več kot dober razlog, da smo na kratek praznični klepet povabili župana Franca Bezjaka, ki je na čelu te občine od vsega začetka.
Občina Majšperk sodi med manjše, saj se razprostira na okoli 72 kvadratnih kilometrih in {teje nekaj manj kot 4200 občanov. V lanskem letu so za investicije oziroma razvoj cestne in komunalne infrastrukture namenili 408 milijonov tolarjev, podoben znesek pa naj bi za tovrsten razvoj namenili tudi letos, saj imajo v 666 milijonov težkem občinskem proračunu za to zagotovljenih dovolj
nijskega doma, ki smo ga že odprli in za katerega je občina namenila 40 milijonov tolarjev, preostalo pa župnija in občani v obliki prispevkov, dala in materiala. Sicer pa smo že ali pa še bomo ob 6. občinskem prazniku odprli šest odsekov lokalnih cest v skupni dolžini okoli 4,5 kilometrov in v vrednosti okoli 45 milijonov tolarjev. Med večje sodijo tudi tri investicije v Stopercah, ki so veljale blizu
Župan Franc Bezjak: »Prav smo storili, ko smo pred osmimi leti ustanovili svojo ob~ino.«
sredstev. Na vsak način pa je nesporna ugotovitev, da so veliko storili za napredek tega nekoč manj razvitega območja.
TEDNIK: Kako ocenjujete obdobje med obema praznikoma?
F. Bezjak: "Nesporno velja ugotovitev, da je bilo obdobje med našim lanskim in letošnjim občinskim praznikom zelo delavno in uspešno predvsem zaradi številnih novih investicij, ki pomenijo pomembne pridobitve za občino in za vsak kraj posebej. Že ob dnevu državnosti smo predali namenu nekaj pomembnih investicij, vrednih okoli 130 milijonov tolarjev. Največ denarja smo namenili za izgradnjo cest in vodovoda. Ob 6. občinskem prazniku pa odpiramo investicije, vredne okoli 160 milijonov, nekaj pa jih je sredi realizacije in jih bomo sklenili do konca leta."
TEDNIK: Katere investicije so po va{em mnenju najpo-membnej{e?
F. Bezjak: "Zagotovo je daleč največja investicija letošnjega in zadnjih nekaj let izgradnja žup-
20 milijonov. Gre za popolnoma prenovljen dom krajanov, javno razsvetljavo in asfaltirano športno igrišče z ograjo, koši in razsvetljavo. Poleg tega smo v 16 dneh praznovanja pripravili številna športna tekmovanja in družabne prireditve, katerih večina se je dogajala v velikem prireditvenem šotoru, ki smo ga kupili pred leti in nam zelo dobro služi."
TEDNIK: Velja katero od teh prireditev posebej izpostaviti?
F. Bezjak: "Omeniti velja morda srečanje gasilskih veteranov Slovenije, dobitnikov priznanj Matevža Haceta, ki se ga je minulo soboto udeležilo 45 gostov iz vse Slovenije; pa veliko prireditev - otroško rajanje s plesom, ki bo prav tako pod šotorom, pripravlja pa jo ta teden osnovna šola za male in velike otroke. V četrtek bo v veroučni učilnici novega župnišča izbor najboljše pesmi na delavnici Pesem 2002, v petek bo v šotoru večer glasbe, športa in zabave, naslednji dan pa pripravljamo tradicionalno srečanje stareših občanov. Okoli 400 jih imamo in pričakujemo, da se bo ve-
Uf
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, Lešje 34
Telefon: 02/ 795 00 60
Vsem občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
čina našemu vabilo prijazno odzvala. Osrednja in sklepna prireditev pa bo v nedeljo, 15. septembra, ob 15. uri, prav tako v prireditvenem šotoru, na njej pa bomo podelili letošnja občinska priznanja ter se poveselili z ansamblom Šov band klobuk!"
TEDNIK: Kljub praznovanju ne moremo mimo dogodkov v maj{per{kem obratu Planike, kjer so stroje pred mesecem dni "za~asno" ustavili in vpra{-ljiva je usoda ve~ kot 100 zaposlenih. Kak{no je va{e stali{~e do tega problema?
F. Bezjak: "Moram reči, da smo v primeru Planikinega obrata naredili vse, kar je v pristojnosti občine, vedeti pa je treba, da je večinski lastnik podjetja še vedno država. Zagotovo ni prav,
V Stopercah so opravili kar trojno svečanost: simbolično so prerezali trak za prenovljen dom krajanov, novo cestno raz-svetljamo in novo asfaltno igrišče
da bi se delovna mesta, ki so bila odprta na račun nerazvitega območja, enostavno ukinila; in to prav s pomočjo države ter Planike, ki ima sedež v gospodarsko dobro razvitem Kranju."
TEDNIK: Razmere v TVI Majšperk pa se, kot kaže, vendarle izboljšujejo?
F. Bezjak: "Prepričani smo, da je tako. Sicer pa TVI že vsa leta finančno pomagamo, tako
da smo odkupili njihova stanovanja, čeprav so bila vseljena. Naš cilj je bil predvsem omogočiti TVI nakup surovin in s tem zapooslenim omogočiti nadaljnje delo. TVI smo odborili tudi kratkoročni kredit v višini 12 milijonov tolarjev in še kaj. Osebno verjamem, da bo tudi država pri sanaciji in ohranjanju delovnih mest sodelovala aktivno."
=2-
Podjetje za proizvodnjo, inženiring, trgovino in zastopanje
Ob občinskem prazniku občine Majšperk Vam iskreno čestitamo
Breg 22a, 2322 Majšperk, Slovenija tel 02 795 21 10, fax 02 795 21 24 Email: mtd@s5.net
ZASËBNASPLQSNA AMBULANTA
LiljaHB JovanDvić^ dr. wmú.
Majšperk, Breg 6a, 2322 Majšperk, Telefon/Faks: 02/ 794 51 01
Čestitamo vsem občankam in občanom ob praznovanju občinskega praznika občine Majšperk.
Pogled na Maj{perk s halo{ke strani. Foto: M. Ozmec
TEDNIK: Čisto za konec še tole vprašanje. Pred nami so volitve, ali boste ponovno kandidirali za župana?
F. Bezjak: "Dejstvo je, da moramo najprej dokončati vse delo, ki smo si ga zastavili v letošnjem letu. Precej investicij je začrtanih tudi za leto 2003, pri čemer je najpomembnejša gradnja nove šole v Majšperku. To je naš glavni cilj v naslednjem obdobju. Vsekakor pa ugotavljam in prepričan sem, da imam veliko somišljenikov, da smo se pred osmimi leti, ko smo us-
tanovili svojo občino, pravilno odločili. V tem času smo ogromno naredili, v manj razvito haloško območje smo napeljali asfaltne ceste, vodovod, elektriko in še kaj, kar je pomembno za razvoj teh krajev. In dejstvo je, da je to zasluga vseh naših občanov. Zaradi tega jim s toliko večjim veseljem iskreno čestitam ob 6. občinskem prazniku in vse po vrsti vabim na zaključno prireditev, ki bo to nedeljo ob 15. uro pod šotorom. Pridite, praznujemo skupaj!"
M. Ozmec
Ponos in bogastvo Občine Majšperk
je sukovitá pokrajina z naravnimi lepotami in kulturnimi spomeniki ter prijaznimi ijudmi.
ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA 6. OBČINSKEGA PRAZNIKA BO V NEDELJO, 15. SEPTEMBRA 2002 OB 15.00 URI.
Po SVEČANEM PROGRAMU SE BOMO SKUPAJ VESELILI OB ZVOKIH ANSAMBLA ŠOV BAND KLOBUK.
Prisrčno vabljeni.
_ Franc Župan
okrepčevalnica
Ob občinskem prazniku občine Majšperk vsem občankam in občanom iskreno čestitamo Priporočamo se s svojo ponudbo in Vas vljudno vabimo v goste
Cajser Ratko s.p., Majšperk 23 tel 02 794 45 9!
MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
PO NAŠIH OBČINAH
MAJSPERK / OB 6. OBČINSKEM PRAZNIKU
80 let lovske družine Dravinja
S proslavo 80-letnice Lovske družine Dravinja so v soboto, 31. avgusta, v ob~ini Maj{perk pri~eli prireditve ob leto{-njem 6. ob~inskem prazniku. Slovesnosti pod {otorom ob lovskem domu v Stane~ki vasi so se poleg župana in predstavnikov ob~ine Maj{perk udeležili tudi predstavniki zelene bratov{~ine iz kar 16 lovskih družin.
O lovu, predvsem pa o bogati 80-letni zgodovini majšperških lovcev je govoril starešina Branko Novak. Začetek organiziranega lova na majšperškem območju je povezan z uresničitvijo želja posameznih rodoljubov lovcev, da odvzamejo tujcem lovišče takratne občine Ptujska Gora. Želja se jim je uresničila z ustanovitvijo Lov-
skega kluba Ptujska Gora ter z odlokom Okrajnega glavarstva 13. septembra 1922. Za lastnike Lovskega kluba so soglasno imenovali Jakoba Horvata, Ivana Pečeta, Simona Kerblerja, Zvonka Predana, Ivana Skrilo, Jurija Sajka, Franca Mesariča, Alojza Sirca, Martina Gojkovi-ča in Viktorja Stefanca. Predvsem tem možem gre zahvala, da
PREVOZ POTNIKOV
2323 Ptujska gora, Bolečka vas 5/c Telefon: 02/ 794 43 91, GSM: 041 674 424
Občanom in svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Msyšperk.
Gradbene stoňtve in avtoprevoxništuo
Vsem občankam in občanom ter našim cenjenim stranl<am čestitamo ob praznil<u občine Majšperic
Se priporočamo! ŽalgerJože s.p„ Majšperk 14a. 2322 MajSpeik, tel 02 795 02 50
^átelll^oslovnih knjig
Enostavno in dvostavno knjigovodstvo
Lorber Ida sp
Iskrene čestitke ob 6. občinskem prazniku.
Cenjene stranke obveščam, da nas v bodoče lahko obiščejo v dop. času v novem Grajevem poslovnem objektu na Ptuju, Ul. Heroja Lacka 10, 3. nadstropje. Tel.: 02/ 771 01 90
Majšperk 62, 23 22 Majšperk, tel 02 795 02 40
RADIOPTUJ
89,8»98,e-l04T3MHz
OBČANOM OBČINE MAJŠPERK ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU
ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE!
sodelavci Tednika in Radia Ptuj
praznik LD Dravinja praznuje častitljivi jubilej.
Lovsko družino je vrsto let vodil starešina Zvonko Predan, s starešinom Ivanom Kopušar-jem pa je družina prigospoda-rila lastna zemljišča ter pričela gradnjo lovskega doma v Stane-čki vasi. Kasneje so si ob domu zgradili in opremili še lastno strelišče za umetne golobe.
Danes je v LD Dravinja Majšperk včlanjenih 63 lovcev, njihova lovišča se razprostirajo na 7050 hektarjih, s strani Zavoda za gozdove pa imajo potrjen lovskogojitveni načrt za obdobje petih let. V svojih vrstah imajo tudi uspešno strelsko ekipo, vsako leto postavijo nekaj pro-
stostoječih lovskih prež, redno pa vzdržujejo tudi obstoječe.
Zanimivo je, da za krmljenje divjadi sami obdelujejo okoli 5 ha njiv, na katerih pridelajo dovolj koruze za svoje potrebe. Pri vsem tem pa po besedah Branka Novaka namenjajo veliko pozornosti tudi skrbi za čisto in zdravo okolje. Skrbijo tudi za vzdrževanje korektnih odnosov z lastniki kmetijskih zemljišč ter v okviru možnosti poravnavajo škodo, ki jo na njihovih površinah povzroča divjad. Se naprej pa bodo sodelovali s pobrateno LD Dre-žnica ter krepili stike z LD Koprivna Topla.
Lovcem je ob jubileju čestital
Po lovsko so slavje sklenili rogisti ZLD Ormož-Ptuj.
BrankoNovak,starešinaLDDravi-nja Majšperk. Foto: M. Ozmec
župan občine Majšperk Franc Bezjak, posebej še za gospodarske, gojitvene in športne uspehe, pri čemer je izpostavil dejstvo, da lovstvo ni le streljanje, ampak tudi gojenje divjadi in gospodarjenje.
V imenu Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož je majšperškim jubilantom čestital Milan Masten in ob tem opozoril, da novo zakonodajo, ki bo lovskim družinam končno omogočila zakup lovišč, še vedno pa ostaja njihova najpomembnejša naloga skrb za divjad.
Svoj 80-letni jubilej so s kulturnim programom zaokrožili rogosti in lovski oktet Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož ter z obljubo, da bodo praznovanje podaljšali vse do občnega zbora, ko se bodo zaslužnim članom oddolžili s priznanji in odlikovanji, če bodo uspeli, pa bodo izdali tudi zbornik.
M. Ozmec
JANEZOVCI / DELOVNA AKCIJA V GLINOKOPU
Se zgodba o glinokopu končuje?
V soboto, 7. septembra, se je ve~ kot sto ob~anov ob~ine Destrnik - predstavniki dru{tev, vasi, odborov, svetniki in uprava ob~ine - zbralo v Janežovcih na zemlji{~u, ki ga je odkupila ob~ina, ter s sekirami, kosami, motornimi žagami, krampi pri~elo ~istiti teren. Lotili so se dela, ki ga ne morejo opraviti stroji, ampak samo ~love{ke roke.
O glinokopu je bilo že veliko zapisanega in župan Franc Pu-kšič pravi: "Res se je veliko pisalo, kar je posledica tega, da so tisti, ki so upravljali z zemljiščem, nevestno gospodarili z zemljo in površinami, ki so jih dobili v obdelavo, predvsem pa so bili nekorektni do občanov. Tu se je več kot 30 let izkopavalo in do danes nihče ni vložil niti tolarja v sanacijo. V občini smo se odločili, da temu naredimo konec, in pričeli smo s sanacijo glinokopa. Pregledali smo celoten teren in ga tako daleč uredili, da bodo investitorji, ki bodo prihajali v ta kraj, videli, v kako čudovit del Slovenskih goric so prišli. Videli pa bodo tudi, da ni to samo zemljišče, ampak da je to zemlja s človeško dušo."
Osnovni namen akcije je priprava območja za turistično-
PRILOŽNOST!
rekreacijske namene. V občini Destrnik so naročili izdelavo projektov, ki naj bi bili dokončani do konca meseca, za 1000-metrsko vrtino v Janežov-cih. Po besedah župana Pukšiča vsi podatki kažejo, da Janežov-ci nimajo samo odlične zdravilne gline, ampak ležijo na dovolj veliki količini tople vode z dovolj visoko temperaturo. Geološki zavod Republike Slovenije pripravlja projekte skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport, ki je zraven občine investitor, in bo svojo nalogo v kratkem zaključil, takrat pa bomo projekt predstavili.
Na vprašanje, katere objekte nameravajo zraven kopališča še
zgraditi, Pukšič odgovarja: "Najprej moramo narediti vrtino in tako priti do termalne vode. Menim, da to zraven ostalih naravnih danosti, ki jih v Janežovcih imamo, ne pomeni samo velike pridobitve za našo občino, ampak za celotne Slovenske gorice, saj gre med drugim za nova delovna mesta. Mislim tudi na dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Premalo je imeti dopolnilno dejavnost, moraš imeti tudi tistega, ki troši. Prizadevali si bomo, da bi v Janežovce pripeljali investitorje. Prve korake smo naredili, seveda pa morajo investicijske korake narediti tisti, ki imajo denar - in ti se za Janežovce že zanimajo. Prepričan sem, da bomo tudi v tem projektu uspeli, saj so nam do sedaj uspeli vsi projekti, ki smo si jih zastavili v občini, pa če hočete, tudi širše."
Zmago Šalamun
Opekarna Opté Ruj, d.o.o., Žabjak 1,2250 Ptuj, .-c Telefon: 02/745 9001 í^?
V h-
IMAP OPEČNI il NOSILEC, -20% Il
Cene vsebujejo DDV. o > S sobotne delovne akcije v Janežovcih
Qéméiatm
PTUJ /
hidrometeorolo[ka postaja v okvari
Hidrometeorološka postaja na Ptuju že nekaj dni ne dela. Postavili so jo leta 1994, zdaj pa je dotrajala in jo je potrebno obnoviti. V mestni ob~ini Ptuj so se odlo~ili, da jo bodo obnovili, ~eprav to ni njihov strošek, a želijo obdržali kontinuiteto, saj se ime Ptuja pojavlja v vsakdanjih vremenskih poro~ilih. (MG)
ORMOŽ / ""ormo[ka jesen""
Komaj se je dobro kon~alo letošnje Ormoško poletje, so se pri ob~ini Ormož ter nekaterih turisti~nih društvih letos prvi~ odlo~ili za organizacijo prireditev Ormoška jesen, ki bodo trajale od septembra do novembra. V Ivanjkovcih bodo pod okriljem tamkajšnjega tu-risti~nega društva 28. septembra organizirali praznik trgatve, 29. septembra pa pohod po vinski cesti na Rune~. Ormoško turisti~no društvo organizira od 4. do 11. novembra Martinov teden. Tudi pri Miklavžu pri Ormožu organizira turisti~-no društvo od 4. do 11. novembra teden odprtih kleti. V petek, 13. septembra bo v avli ob~ine odprtje razstave Tradicija kovaške obrti na ormoškem obmo-~ju, ki jo postavlja Pokrajinski muzej Ptuj. (VT)
PTUJ / nov svet v bolni[nici
Petega septembra se je na konstitutivni seji sestal novi svet JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potr~a Ptuj. Za predsednico enajst~lanskega sveta je bila imenovana Irena Pulko, za podpredsednico pa Edita Stok, dr. medicine. Kaže pa, da bo v kratkem prišlo do spremembe statuta ptujske bolnišnice, saj ministrstvo za zdravje želi, da bi bilo predsednikova-nje svetov v vseh slovenskih bolnišnicah v njegovi pristojnosti. (MG)
ORMOŽ / aronovne vite[ke igre
V soboto, 14. septembra, bodo v ormoškem gradu in parku potekale Aronove viteške igre. Pri~ele se bodo ob 16. uri z Aronovo srednjeveško tržnico, na kateri se bodo predstavili obrtniki, biri~ Perkus in dvorni nor~ek s svojim prijateljem Miškom ter vedeževalka Avguština. Ob 20. uri bodo bobni najavili obra~un vitezov, ki se bosta spopadla za spremstvo lepe Anastazije. (VT)
PODGORCI / z
ljubeznijo o vinu
Vinski ambient Bombek iz Podgorcev v sodelovanju s Centrom za dvig namizne kulture Slo Vino.com organizira v petek, 13. septembra, ~etrti praznik Z ljubeznijo o vinu. Ob tej priložnosti bo v Ormožu krajša sve~anost ob predstavitvi velike zlate medalje in šampiona z letošnjega ocenjevanja vin v Bruslju, ki ga je prejelo vinogradništvo Curin -Prapotnik za njihovo ledeno vino. Nato bodo gostje prisluhnili referatom, katerih rde~a nit bo vino in njegovo sožitje s hrano. Po vrnitvi v Podgorce bo najprej kulturni program, nato pokušnja vin, povezana s kulinariko, ter druženje gostov. (VT)
OD TOD IN TAM
ZAVRC / PRVA POPOCITNISKA SEJA SVETA
Cene vrtca, prostorski plan, občinski praznik
Svetniki občine Zavre so na prvi podopustniški, sieer 39. redni seji v petek, 6. septembra, razpravljali kar o 16 to~-kah dnevnega reda - od povišanja een v vrteu, ravnanja s komunalnimi odpadki in sprememb družbenega plana do knjižnice in bibiliobusa v Ptuju ter vračanja vlaganj upravičencem v javno telekomunikacijsko omrežje. Med domačimi temami pa so največ besed namenili prireditvam ob 6. občinskem prazniku, katerih vrhunec bo konee meseea.
V uvodnem delu so prisluhnili ravnateljici osnovne šola Cirkulane Zavre Diani Bohak Sabath in raeunovodkinji Ani Černivec o nujnosti povišanja cen v vrtcu Zavre, kjer trenutno varujejo 28 otrok. Po krajši razpravi so na predlog župana Mirana Vuka ugodili zahtevku in sklenili, da se cene v vrtcu globalno povišajo za 30 odstotkov. Tako je odslej polna cena varstva za prvo skupino 86.225 tolarjev, za drugo skupino pa 74.800 tolarjev. Seveda je prispevek staršev bistveno nižji, saj v povprečju plačujejo le okoli 30 odstotkov te cene, odvisno od gmotnega položaja.
Po krajši obrazložitvi Staneta Napasta, vodje skupne občinske uprave, so sprejeli predlog odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, o čemer je v zadnjih dveh letih bilo izdanih že 11 državnih
uredb ali pravilnikov. Cilj je jasen: Evropa povsod zahteva ločeno zbiranje odpadkov, država pa želi, da bi se v vseh občinah poenotili. Izvajalec te službe je tudi v završki občini podjetje Čisto mesto iz Ptuja, trenutno imajo le en ekološki otok, potrebnih pa bi bilo še nekaj.
V nadaljevanju so se svetniki strinjali tudi z osnutkom predlaganih sprememb odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana na območju občine Zavrč, saj je Stane Napast povedal, da je od 77 predlaganih lokalnih pobud ministrstvo upoštevalo kar 80 odstotkov predlaganega.
Po obrazložitvi in krajši razpravi so se strinjali tudi s predlagano vsebino odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Ker jih bo to letno veljalo okoli 3 milijone in ker je njihov občinski proračun
ORMOŽ / VILI TROFENIK BO KANDIDIRAL ZA ŽUPANA
Do kandidature
s podpisi
župan Občine Ormož, Vili TTofenik, ki je za danes sklical tiskovno konferenco, na kateri bo predstavil projekte, ki jih je občina Ormož realizirala v času njegovega mandata, je na naše izrecno vprašanje, ali bo za župana kandidiral tudi na prihajajočih lokalnih volitvah, odgovoril pritrdilno. Izvedeli smo, da se je za novi županski mandat odločil kandidirati kot neodvisni kandidat. Za podporo svoji kandidaturi tako potrebuje vsaj 150 podpisov občanov; zbirati jih je začel danes, volilni komisiji pa jih mora predložiti do 16. oktobra, ko se v Sloveniji začenja volilna kampanja za občinske in predsedniške volite.
Vili Trofenik, ki si je kot župan občine Ormož zelo prizadeval za izgradnjo ormoške obvoznice, gimnazije, doma upokojencev in številnih drugih projektov v vseh osmih krajevnih skupnostih ormoške občine, se je za novi županski mandat odločil tudi zaradi visoke podpore javnosti in na prigovarjanje številnih uglednih posameznikov in organizacij. Potrebno število podpisov za podporo svoji kandidaturi, ki jih lahko občani potrdijo na tamkajšnji upravni enoti, oddajo pa njemu, bo zagotovo dobil, je optimističen Vili Trofenik.
"Prepričan sem, da lahko v naslednjem županskem mandatu dokončam za ormoško občino
pomembne razvojne projekte. Sicer vsako obdobje pred upravljanje občine postavlja nove naloge in izzive, vlogo župana sem vedno postavljal v odvisnost od interesov večine prebivalcev, ali če hočete volilcev, zato bom tak odnos do te funkcije ohranil tudi v naslednjem mandatu, seveda če bodo to želeli tudi volilci," je posebej za Tednik poudaril Vili Trofenik in dodal: "Mislim, da bo veliko mojih prizadevanj najprej deležna boljša cestna povezava med Ormožem in Ptujem, prizadeval pa si bom tudi za ustrezno pozicijo občine Ormož v bodoči regionalni organiziranosti Slovenije."
U.U.
moioPTU^
_______
--------CTTTïïn-
Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADIOTEDNIK, d.o.o., RADIOTEDNIK p.p. 95, líaíčcva 6, 3250 Ituj, tel.; 0fi/74934-1(}, faks: 09/7^934-35, ekd<tronska po£ta: nabjialnII<@radio4cdnIk4 spletne strani: httpŤTTwww.radiotednlIt.sl
med najnižjimi, so se morali odpovedati sofinanciranju nakupa bibiliobusa.
Med obravnavo domačih zadev so soglašali s predlogom za odkup dela zemljišča na Turškem Vrhu, strinjali so se s predlagano vsebino pisma o nameri o partnerskem sodelovanju pri ustanovitvi podeželjskega razvojnega jedra ter za predstavnika občine v programski svetu imenovali podžupana Petra Ve-senjaka.
Zaradi nekaterih nejanosti bodo o vsebini odloka za časopis Dober den dokončno sklepali na prihodnji seji. Brez posebnih pripomb so sprejeli odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje.
Ob koncu so se dogovorili o podelitvi letošnjih priznanj ob občinskem prazniku. Častnega občana letos ne bodo razglasili,
podelili pa bodo eno občinsko plaketo in dve občinski priznanji.
Glavnina prireditev ob 6. občinskem prazniku se bo zvrstila konec tega meseca, sicer pa so jih pričeli že v soboto, 31. avgusta, ko je na Švabovem v organizaciji domačega športnega društva potekal odprt šahovski turnir. V nedeljo, 1. septembra, je v organizaciji Lovske družine Zavrč ob tamkajšnjem lovskem domu potekalo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. V torek, 10. septembra, je občinska organizacije Rdečega križa Zavrč v ptujski bolnišnici organizirala krvodajalsko akcijo, ki se je udeležilo 15 krvodajalcev.
V četrtek, 26. septembra, bodo ob 16. uri na osnovni šoli Zavrč predstavili projekt pod naslovom Vsi drugačni - vsi enako vključeni. V petek, 27. septem-
bra, bodo v počastitev občinskega praznika pripravili kar tri prireditve. Ob 9. uri bodo na Korenjaku pri kmetiji Bratuše-vih v organizaciji Turističnega društva Zavrč in Planinskega društva Haloze pripravili Halo-ško trgatev. Ob 17. uri bo pred završko osnovno šolo velika gasilska vaja, ob 18. uri pa bo pred barom pri Veseliču na Turškem vrhu v organizaciji kulturno-umetniškega društva Večer petja in plesa. Sklepni in osrednji del slovesnosti pa bo v soboto, 28. septembra, ko se bodo ob 9. uri iz zbirnega mesta v Brezovcu podali na planinski pohod po Halozah, ob 12. uri bo svečanost ob odprtju modernizirane ceste v Korenjaku. Osrednja in sklepna slovesnost pa bo ob 15. uri v Turškem Vrhu.
M. Ozmec


SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Iskanje predsednika
Kar dvanajst imen naj bi se novembra potegovalo za izpraznjeno mesto predsednika slovenske države. Seveda je med njimi kar nekaj tak{nih, ki se o~itno sploh ne bodo prebila do uradne kandidature. Natan~no {tevilo tistih, ki bodo dejansko sodelovali v pred-sedni{ki tekmi, bo tako pravzaprav znano {ele oktobra. Trenutno veliko zanimanje (in v glavnem samopromoviranje) za predsedni{ko funkcijo pa po svoje vendarle govori o tem, da v Sloveniji ravno ne primanjkuje samo-zavestnežev, ki brez kakr{nihkoli pomislekov predvsem sami sebe razgla{ajo za najbolj sposobne za opravljanje predsedni{kega mandata. To pa po drugi strani dokazuje, da je slovensko iskanje in "evidentiranje" predsedni{kih kandidatov hudo "zasebna" zadeva in predvsem domena volje in od-lo~itve (pre)ambicioznih posameznikov. Zaradi tega je tudi krog predsedni{kih pretendentov tako velik, pisan in raznolik, vsekakor bolj, kot bi bilo pri~akovati in kot bi bilo normalno. Celo kandidatura dr. Janeza Drnov{ka, enega izmed glavnih favoritov za predsedni{ke-ga zmagovalca, je pravzaprav od vsega za~etka povsem avtonomno zgolj v njegovih rokah in ni posledica kak{nega "strate{kega" razmisleka v {ir{em vodstvu LDS, ki ji predseduje. Dr. Drnov{ek svojo stranko pravzaprav ves ~as postavlja pred dejstva - sam je za~el razmi{ljati o tem, da bi morda zapustil premiersko funkcijo in postal predsednik države, sam je potem odlo~il, da ne bo kandidiral, sam se je nato premislil in o~itno sam se bo zdaj dokon~no odlo~al o uradni kandidaturi za predsednika
NERESNEŽI IN DRUGI
Slovenija nima ustrezno delujo~-ega sistema, ki bi v prvi fazi priprav na predsedni{ke volitve spodbujal in omogo~al ~imbolj {iroko in kvalificirano iskanje naj-primernej{ih kandidatov. Poleg strank, ki imajo pri dolo~anju kandidatov dale~ najpomembnej{o vlogo, ~eprav jo mnogo od njih opravljajo izrazito formalisti~no in nezainteresirano, bi se morali v te aktivnosti izraziteje (in odgovorneje) vklju~iti tudi drugi organizirani deli družbe - od {porta in kulture do gospodarstva, zdravstva in {te-vilnih interesnih združenj. Pred-sedni{ki kandidati skratka ne bi smeli biti v tolik{nem {tevilu kot zdaj predvsem posledica ~isto
naklju~nih odlo~itev in ponudb. Šlo naj bi v ve~ji meri za predlaganje osebnosti, ki s svojim delom in sicer{njim ravnanjem zaslužijo posebno družbeno pozornost, priznanje in - zaupanje. Ob tak{nem predlaganju predsedni-{kih kandidatov bi lahko v vsakokratnih predsedni{kih volitvah razmeroma jasno zaznavali, s ka-k{nimi (vrhunskimi) kadrovskimi potenciali razpolaga Slovenija in kdo je sploh sposoben te potenciale odkrivati in jih tudi podpirati.
Nekaj osamljenih poskusov v to smer je sicer zaslediti letos: Stranka mladih se je zavzemala za predsedniško kandidaturo za znanega ekonomista in rektorja ljubljanske univerze dr. Jožeta Mencigerja, ki sicer ni njen član. Nekdo je predlagal za predsedniškega kandidata uglednega profesorja in nekdanjega predsednika parlamenta dr. Franceta Bučarja, ki sicer ne figurira v nobeni siceršnji kadrovski kombinatoriki za predsedniške volitve ...
Zadnji čas si nekateri kar na veliko prizadevajo, da bi minimizira-li pomen predsedniške funkcije, in se celo "čudijo" ljudem, ki menda iz nje delajo nekakšen mit. Miti nam resda niso potrebni nasploh, pa tudi ne v zvezi s predsednikom republike. Prav je, da je bil in da je predsednik republike jasno omejen v svojih pristojnostih, pač tako kot je to nujno in normalno v demokracijah, ki ne priznavajo predsedniškega sistema vladanja. Vendar pa to ne pomeni, da bi bilo treba zaradi tega povsem izključevati predsednikov pomen in vlogo. V takšnih razmerah je lahko še posebej pomembna njegova vloga nekakšnega moralnega arbitra, moralne avtoritete, kar se je izrazito pokazalo v času Kučanovega mandata. Predsednik države je lahko in mora biti povezovalec skupnih interesov in dejavnik stabilnosti. To se na veliko kaže tudi v drugih državah, zadnji čas še posebej izrazito tudi v sosednji Avstriji, kjer predsednik republike povsem razvidno nastopa proti skrajnežem v državi. Zaradi vsega tega ni vseeno, kdo bo tudi v Sloveniji zavzel predsedniško pozicijo in zato tudi ne bi smeli na pol za zabavo sprejemati poskusov različnih neresnežev, da bi se povzpeli na to funkcijo. Poziciji slovenskega predsednika daje poseben zven tudi dejstvo, da je izvoljen na neposrednih volitvah.
KAKŠNI UDARCI
V dneh do volitev novembra letos bo seveda o vsakem predsedniškem kandidatu, posebej o tistih z največ možnostmi za izvolitev, izrečenih še veliko besed. Eden izmed kandidatov celo poudarja, da se ne bo mogoče izogniti niti "nizkim udarcem" in "umazanim zgodbam". Seveda pa je vprašanje, ali slovenska predsedniška tekma potrebuje predvsem to. Veliko bo odvisno tudi od tega, kako se bodo do posameznih dogajanj opredeljevali mediji, ali bodo dajali ton uradni predsedniški kam-paniji ali pa bodo zgolj nekritični (in nezainteresirani) opazovalci. Ni namreč vseeno, kako bo kdo predstavljal posamezne kandidate, še zlasti za tako imenovane nacionalne (in "neodvisne") medije bo zelo pomembno, ali bodo zagotovili uravnovešeno (in enakopravno) predstavljanje mnenj predsedniških kandidatov o posameznih, predvsem vsebinskih vprašanjih. Vsekakor je zanimivo vedeti tudi to, s kakšnimi kolesi se posamezni kandidati prevažajo in "rekreirajo", kakšne avtomobile imajo v lasti in kakšne popevke so jim všeč, za volilne odločitve pa so nujne še vse drugačne informacije... Posamezne raziskave (trenutnega) razpoloženja volivcev kažejo, da so le-ti še kako občutljivi in odzivni na vsako posamezno aktualno potezo (in napako) doslej znanih kandidatov za predsedniško funkcijo. S tega vidika je še posebej značilen "padec" enega izmed najbolj perspektivnih kandidatov - dr. Franceta Arharja, potem ko so se v javnosti pojavile informacije o domnevnih nepravilnostih v delovanju zavarovalne družbe, ki jo vodi. To je hkrati dober in slab znak. Dober, ker dokazuje, da volivci preprosto tudi svojim siceršnjim ljubljencem (kar je dr. Arhar vsekakor bil) niso pripravljeni spregledati napak, slab pa, če bi se pokazalo, da so točne trditve iz Slovenske ljudske stranke, da so Arharjeve napake izmišljene, da so "afero" dr. Arharju preprosto skonstruirali njegovi politični nasprotniki ... Vsekakor bi morali preprečiti, da bi se v javnosti pojavljalo (in ostajalo nedoročenih) preveč zgodb, ki lahko usodno vplivajo na dobro ali slabo pozicijo posameznih predsedniških kandidatov.
Jak Koprive
Mtadmtmi
VOLICINA /
nadaljevanje praznovanja os
Osnovna šola Volicina letos praznuje 100—letnico stavbe in 245—letnico {olstva. Praznovanja jubilejev so pričeli v juniju, v septembru pa jih nadaljujejo. Tako so sinoči (11. 9.) predstavili zbornik Okno v svet, jutri (13. 9.) pa bo osrednja proslava, ki se bo pričela z igranjem godbe na pihala in prihodom Herber-steinove konjenice. Nato se bo prireditev preselila v prostore kulturnega doma, kjer bo predstavitev zbornika. Sledil bo blagoslov {ole in ogled etnolo{ke razstave Od zrna do kruha, ki jo pripravlja dru{tvo Presmec iz Dolgih Njiv. Sledil bo ogled stare učilnice in prostorov {ole ter telovadnice.
ZŠ
NOVA VAS PRI MARKOVCIH / kosnja po starih običajih
V	Novi vasi bodo v soboto, 14. septembra, ponovno obudili nekatere običaje, ki jih je gradnja jezu in kanala v 70. letih popolnoma izbrisala iz življenja tamka-j{njih ljudi. Pod okriljem va{kega odbora, konjeni{kega kluba, aktiva podeželskih žena in PGD Nova vas bodo Novova{čani obudili star običaj ko{nje trave. Program se bo začel ob svitu, to je okrog pol {estih, ko se bodo kosci zbrali pred staro Dominklo-vo domačijo, od koder se bodo čez Dravo odpravili kosit v Štur-movec. Dravo bodo kosci prečkali z ladjo. Med 8. in 9. uro se jim bodo pridružile kmečke žene. Po malici bodo kosci in grabljice s skupnimi močmi spravili poko{eno travo na vozove in jo s konjsko vprego peljali v Novo vas. Travo bodo raztepli po travnati povr{ini {portnega parka, gospodinje bodo pripravile obed, okrog 13. ure pa je predviden {e blagoslov dveh novih ladij.
Mojca Zemljarič
MARKOVCI / kmečka tržnica vabi
V	Markovcih bo v nedeljo, 15. septembra, potekala kmečka tržnica, kjer bodo domači branjevci in branjevke obiskovalcem ponujali raznovrstno domačo zelenjavo in sadje, manjkalo pa ne bo niti izdelkov domače ročne obrti in spominkov. Tržnica, ki jo pripravljajo na dvori{ču za občinsko zgradbo, bo svoja vrata odprla ob osmih zjutraj.
MZ
PTUJ / rdeči križ za
Solarje
Območno združenje Rdečega križa Ptuj je ob začetku {olske-ga leta {olske potreb{čine razdelilo 50 družinam od skupno 66, kolikor jih je na seznamu za to pomoč. V teh druži nah živi 187 otrok. Skupno je slovenski Rdeči križ za nakup potreb{čin ob prič-etku novega {olskega leta namenil pet milijonov tolarjev.
PTUJ / srečanje
starejSih občanov
V	domu krajanov Budina Brstje bodo v petek, 13. septembra, ob 16. uri organizirali tradicionalno srečanje starej{ih občanov mestne četrti Jezero. V tej ptujski mestni četrti živi 257 starej{-ih nad 70 let. Od lani na letos se je {tevilo starej{ih povečalo za 17. Pogostitvi bo sledilo družabno srečanje z izbranim kulturnim programom.
KMETIJSTVO - PODEŽELJE
JASTREBCI / NA EKOLOŠKI KMETIJI "ZEL" ZVONKA PUKSICA
Ekološka živila vse bolj cenjena
Dnevi odprtih vrat ekoloških in biodinamičnih kmetij so v državah EU že tradicionalni. V Sloveniji smo prvi dan organizirali 8. septembra, ko je 36 kmetij v celi državi odprlo vrata obiskovalcem, ki so se želeli seznaniti s potekom ekološkega kmetovanja in "videzom" teh kmetij nasploh.
Še leta 1998 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 30 slovenskih kmetij, v letu
2002 je njihovo {tevilo naraslo na 1250, kar pa je {e vedno le 1,5 odstotka vseh slovenskih kmetij. Le manj{i del jih je doslej izpolnilo pogoje za pridobitev za-{~itne znamke Biodar, ki jo je po mednarodnih merilih razvila Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije. Dan odprtih vrat slovenskih ekoloških in biodi-
mana, ki je tudi edina zaposlena, sinova Primož in Peter ter Zvonkova mama in oče Gize-la in Pavel. Gospodinjstvi imajo sicer ločeni, delajo pa skupaj, poudarja Zvonko. Ekološka kmetija Zel se v glavnem ukvarja s pridelavo in predelavo zelenjave, od žit pridelujejo pšenico in piro, bučnice pa za tovarno Gea v Slovenski Bistrici, ki proizvaja olje iz biološke pridelave, in vinogradništvom.
Zvonko Pukšič v repnem polju
namičnih kmetij sta organizirala Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije in Urad vlade RS za informiranje.
Na ekološki kmetiji Zel Zvonka Pukšiča v Jastrebcih 62/a živijo ob gospodarju {e žena Ro-
Za ekološko kmetovanje so se Pukšičevi odločili pred tremi leti. Pred tem so se ukvarjali s klasičnim načinom kmetijske pridelave in prašičerejo. Ljudje pa so jih v glavnem poznali po kvalitno pripravljenem kis-
lem zelju in repu. "Po štirih letih ekološke pridelave vidimo, da smo se pravilno odločili. Ne bom rekel, da je delo lahko in brez težav. Res pa je, da se iz vsake težave vedno naučimo nekaj novega. V začetku smo imeli velike težave s pleveli, tudi pri registraciji dopolnilnih dejavnosti, zlasti še pri pridobivanju dokumentacije so se težave kar množile, težava je lahko tudi prodaja, dokler niso vzpostavljeni vsi tokovi, danes večino izdelkov že prodamo v trgovini".
Gospodar kmetije je povedal, da preoblikovanje kmetije v ekološko ni enostavno, zahteva veliko znanja in truda. Do znamke Biodar pa je še težje priti. Doslej jo je uspelo pridobiti 80 ekološkim in biodi-namičnim kmetijam. Med njimi prevladujejo živinorejske, predvsem zato, ker je preobrazba poljedelstva zahtevnejša in dolgotrajnejša.
Živila ekološkega porekla so živila posebne kakovosti. Nadzor nad izpolnjevanjem standardov za znamko Biodar izvaja Oddelek za kontrolo ekološkega kmetovanja pri KGZ Maribor.
Kakšne so prednosti ekološkega kmetovanja? Ekološko kmetovanje je način trajnostnega kmetovanja, ki v pridelavi temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. "Na vsak način se ohranja rodovitna zemlja, ki je osnova za preživetje ljudi in naroda nasploh. Svojim
kupcem ponujamo zdravo hrano, ki ni okužena s kemičnimi sredstvi. Pri vključevanju v EU ekološke kmetije ne bodo imele problemov s kvotami, ker jih ni. Naši kupci so osveščeni ljudje, ki vedo, kaj kupujejo in so za
sort, del grozdja, ki ga trenutno še v celoti prodajo ormoški kleti, bi želeli predelati v sokove, saj je vino vedno težje prodati. Za uresničitev teh načrtov pa bodo potrebovali znatna finančna sredstva. Zvonko Pukšič pravi, da bi za spodbujanje ekološkega kmetovanja morala država narediti več. Sredstva za njegov razvoj bi morala zagotavljati zunaj sredstev, ki jih namenja za celotni razvoj kmetijstva. Na tem se precej trudi Zveza združenj
"Če pa je delo tudi tvoj hobi, so pričakovanja prav gotovo izpolnjena," poudarja Zvonko Pukšič, ki se z ekološkim kmetovanje ukvarja na 10 ha veliki kmetiji.
Dan odprtih vrat je na kmetijo Zel v Jastrebcih, streljaj od hrvaške meje, privabil veliko število ljubiteljev zdrave hrane iz Ljutomera, Murske Sobote, Lendave, Benedikta pri Lenartu, okolice Ormoža in drugih krajev. Ponudili so jim sveže grozdje, vino, doma vloženo zelenjavo
Izdelkov ekološke kmetije Zel z znamko Biodar je iz leta v leto več. Foto: MG
zdravo hrano, ki je tudi boljše kakovosti in okusa, tudi pripravljeni plačati več. Naše kalkulacije se izzidejo, kar je v konven-cionalnem kmetijstvu problem," je še povedal Zvonko Pukšič. Na kmetiji Zel imajo še polno načrtov. Del zemljišč, na katerih je trenutno travinje, želijo spremeniti v nasad starih drevesnih
ekoloških kmetov Slovenije.
Sinovoma želita Zvonko in Romana Pukšič dati največ, omogočila jima bosta kar največjo izobrazbo. Sama pa se bosta odločila, ali bosta ostala doma na kmetiji in nadaljevala z ekološkim kmetovanjem. Sam ni nikoli razmišljal o tem, ali bo kmet ali ne. Tako je naneslo, pravi.
v navadnem alkoholnem in jabolčnem kisu, "klipiče" (slani-kom podobno pecivo) in kruh iz pirine moke. Zvonko Pukšič je bil zelo zadovoljen tudi z obiskom iz Tednika, ker kot pravi so novinarji tisti, ki lahko javnost najbolje seznanijo s prednosti ekološkega kmetovanja.
MG
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / HAJDINCANI ZNOVA V DOMU POKOJENCEV
Pesem zvabila solze v oii stanovalcev
Sreda, 4. septembra, je bila povsem običajna, a v Domu upokojencev na Ptuju so tistega dne imeli prijetno prireditev, ki so jo s pesmijo in dobro voljo obogatili pevci in pevke iz hajdinske fare. Kot je povedal Maks Kampl, tokrat glavni organizator nastopa, je že prešlo v navado, da se vsako leto znova oglasijo in stanovalcem vsaj za kako uro polepšajo običajni vsakdanjik v domu. Letos so tam nastopili moški pevci in ljudske pevke društva upokojencev in kulturno-prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina ter mlad hajdinski pevec Uroš Sagadin.
Izbrali so nekaj domačih ljudskih pesmi, nekaj znanih slovenskih zborovskih, a {e posebej je srca stanovalcev doma upokojencev ogrel Uro{, s pesmijo Mama pa zvabil solze v oko
mnogih stanovalk. Druženje ob pesmi so sklenili s kratkim nagovorom zahvale in z obljubo, da se čez leto dni spet oglasijo, s {opkom cvetja in dobrimi željami pa so se spomnili {e na naj-
starej{ega gospoda in gospo v domu. Še na mnoga leta je naj-starej{emu stanovalcu, 96-letn-emu Franju Drobjaku, zaželela Nata{a Štumberger, predsednica KPD Hajdina, najstarej{i, 95-letni stanovalki Bogomiri Terček, pa predsednik haj-dinskih upokojencev Zvonko Črček. Za trud in dobro sodelovanje pri pripravi nastopa so se hajdinski pevci zahvali {e Nadi Fi{er iz Doma upokojencev Ptuj.
TM
Utrinek s srečanja. Foto: TM
PTUJ / POMEMBEN GLASBENI DOGODEK V PROÍTIJI
londonski The Milliard Ensemble
V torek, 17. septembra, bo v cerkvi sv. Jurija na Ptuju nastopil The Hilliard Esemble iz Londona, ki je ena najboljših in najbolj priznanih vokalnih zasedb na svetu. Skupino sestavljajo David James — kontratenor, Rogers Covey Crump — tenor, Steven Harrold — tenor in Gordon Jones — bariton, ki se posvečajo izvajanju stare, srednjeveške in renesančne, pa tudi sodobne glasbe.
Skupina je začela z ble{čečo kariero v osemdesetih letih, ko so zasloveli kot ansambel za izvajanje stare glasbe in posneli vrsto uspe{nih zgo{čenk. Že na začetku so se odločili, da se bodo z zavzetostjo posvečali tudi so-
dobni glasbi. Tako je že leta 1988 snemanje zgo{čenke Pas-sio A. Parta prineslo plodno sodelovanje s tem skladateljem. Po tem so sodelovali {e z vrsto drugih skladateljev, kot so: Gavin Bryars, Heinz Holliger, John
□I
GLEDALIŠČE PTUJ
staro gledališko pravilo, da slaba kritika zmentj ikodl ii dobra redko koristi, p
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 9.9,- 23.9. 2002	NA GOSTOVANJIH
	13. petek	Gledališče Ptuj ELEKTFU Gostovanje v Mednarodnem grafičnem likovnem centiu na gradu Tivoli - LJubljana, ob 20.00
	15. nedelja	Gledališče Ptuj MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v SLG Celje ob 20.30
VPIS V LUTKOVNI ABONMA Stari abonenti od 16.9.-25.9. Novi abonenti od 26.9.-4.10. Vsak dan od 9 do 13 ura, ob sredah od 9 do 17 ure.	16.	
	20. petek	Gledališče Ptuj NAGON Gostovanje v občini Hrpelje Kozina ob 20.00
	21. sobota	Gledališče Ptuj ELEKTRA Gostovanje v Drama SNG Maribor ob 20.00
Casken, James Mac Millan, Elena Firsova, Veljo Tormis in Erk-ki — Sven Tuur.
Ob izvedbah a capella se posvečajo tudi koncertom z uveljavljenimi instrumentalnimi solisti in orkestri, kot sta BBC Symphony Orchestra in Londonski filharmoniki. Sodelujejo tudi z glasbeniki drugih glasbenih podro~ij; posebno odmevno je bilo njihovo sodelovanje z jazzovskim saksofonistom Janom Garbarekom, s katerim so posneli zgo{~enko Officium, ki je postala svetovna uspešnica.
Obsežne koncertne turneje jih vodijo po vsem svetu, vsako leto pa so tudi gostje najprestižnejš-ih svetovnih festivalov.
V petek ob 19.30 se bodo predstavili na Ptuju s skladbami skladateljev, ki so ustvarjali v ~asu Ars nove in renesanse in s skladbami sodobnih skladateljev in skladateljic. Celoten program nosi naziv Razodetja.
Koncert londonskega pevskega kvarteta sodi v okvir Mednarodnega festivala komorne glasbe Glasbeni september 2002 v soorganizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Fl
GORIŠNICA / ODPRTJE MALEGA MUZEJA GLEDALI[KE IGRE
Spomin na bogato kulturno dejavnost
V Gorišnici je bilo 1. septembra slovesno. Ob 15. uri so v kulturni dvorani pripravili svečanost ob odprtju prenovljenega odra. Osrednji gost je bil znani slovenski igralec, sicer častni občan občine Gori{nica, Zlatko [ugman, ki se je tukaj tudi rodil in začel svojo gledali{ko pot. V [ugma-novi rojstni hi{i pa so odprli mali muzej gledali{ke igre, v katerem je Prosvetno dru{tvo Ruda Severja predstavilo razvoj kulturnega življenja v Gori{nici.
Davnega leta 1953 so v Gorišnici zgradili Zadružni dom z večnamensko dvorano in odrom. Vse od takrat pa do danes se je veliko spremenilo. Že v preteklosti je v Prosvetnem društvu Ruda Severja delovalo veliko število sekcij, danes jih dejavno deluje osem in večina se jih je na slavnostni prireditvi tudi predstavila s svojim programom.
Najprej so se predstavili najstarejši člani, tamburaši, ki se z igranjem ukvarjajo že kar nekaj let, združujejo 17 članov in nastopajo tako doma kot tudi v tujini. Program se je nadaljeval z odlomkom iz predstave "Muta-sti muzikant" in skečem "Matic in krčmar". Oboje je režiral Lojze Matjašič, ki je zlasti po letu 2000 postal režiser in gonilna sila gledališke igre v Gorišnici. V izvrstno pripravljenem kulturnem programu je zapel pevski zbor pod vodstvom Slavice Cvitanič, predstavili so se Mladi lukarji, otroška folklorna skupina Klas in ženski gasilski pevski zbor gasilske zveze Gorišnica.
Župan občine Gorišnica Slavko Visenjak se je vsem sodelujočim in vsem tistim, ki v občini skrbijo, da kultura ne bi izumrla, ob tej priložnosti zahvalil za njihovo požrtvovalno delo. Poudaril je, da je kultura v Gorišni-ci živela in bo živela še naprej, saj tukaj živijo ljudje, ki jim ni žal niti minutke prostovoljnega dela, ki so ga morali vložiti tako v obnovo dvorane kot v postavitev malega muzeja gledališke igre. Ob tej priložnosti
je povabil na oder igralca Zlat-ka Šugmana, ki je bil v letih 1951— 1953 režiser in igralec gledaliških iger v Gorišnici. Letos je dopolnil že 70 let. Povedal je, da je Gorišnica z Malim muzejem gledališke igre dobila nekaj, kar bo ostalo temu kraju v ponos.
Ob koncu kulturnega programa so se s spletom plesov predstavili še člani odrasle folklorne skupine, nakar se je dogajanje preselilo pred Mali muzej gledališke igre, ki so ga postavili v Šugmanovi rojstni hiši, kjer je imel njegov oče Danijel Šugman pekarno in trgovino. Muzej je posvečen Zlatku Šugmanu. Ideja zanj se je porodila že pred tremi leti, uredili pa so ga letos. Zbiranje gradiva in intenzivne priprave so se začele že v februarju, ko se je povezalo nekaj zanesenjakov, ki so ves svoj prosti čas namenili zbiranju gradiva in fotografij, ki bi ponazorile razvoj gledališke igre v Gorišni-ci. Člani iniciativnega odbora, ki jim gredo zasluge za skrbno pripravljeno razstavo in odprtje muzeja, so: Kristina Antolič, Manja Bezjak, Janko Žnidarič, Marija Klinc, dr. Tilka Kren, Tilika Brodnjak, Lojze Matja-šič, Maja Tuš Kolarič in Bojan Čokl, likovni pedagog, ki je razstavo tudi postavil. Predsednica kulturnega društva Kristina Antolič pa je omogočila, da so sploh dobili prostor in uresničili idejo o Muzeju gledališke igre. Janko Žnidarič in Marija Klinc sta Zlatku Šugmanu ob njegovem jubileju podarila sli-
ko hiše, v kateri se je igralec rodil, in mu tako obudila prelepe spomine na otroštvo, hkrati pa izrazila željo, da bi se večkrat vračal v svojo rodno vas. Spregovoril je tudi prof. Jože Gre-gorc, ki je spomnil tudi na Danijela Šugmana, ki je bil gledališki igralec, režiser in igralec večine iger v Gorišnici pred 2. svet. vojno in prva leta po njej.
Slavnostni trak ob odprtju razstave sta prerezali Tilika Brodnjak in Tjaša Ljubec. V muzeju je moč videti veliko fotografij od leta 1920 pa do danes, ki ponazarjajo bogato kulturno zgodovino kraja. Tako med drugim najdemo nekaj fotografij iz znane predstave Matiček se ženi, ki so jo uprizorili davnega leta 1948 v režiji Staneta Staniča. Igralci te predstave so na tekmovanju amaterskih mladinskih odrov Slovenije v Ljubljani dobili prvo nagrado — štirinajst dni brezplačnega do-pustovanja na morju. Igre z nabožno vsebino so igrali v Slomškovem domu, kjer so danes prostori pošte, istočasno pa je delovala tudi kulturno-prosvetna skupina Zarja pod vodstvom Danijela Šugmana, ki pa je uprizarjala predvsem igre s šaljivo vsebino.
Kristina Antolič, predsednica kulturnega društva, si želi, da bi društvo kmalu dobilo tudi svojo kroniko in na ta način obeležilo pestro kulturno dogajanje v občini. Gradiva zanjo je več kot dovolj, saj imajo domačini kaj pokazati. Radi delajo za svoj kraj in za ljudi, ki znajo ceniti kulturno dediščino.
Vsi, ki bi si radi Mali muzej gledališke igre ogledali, ste vabljeni v Gorišnico vsako nedeljo med 8. in 11. uro.
Bronja Habjanic
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Z ljubeznijo o vinu
Kmalu po začetku novega šolskega leta, ko so dnevi vse krajši in jutra že zaznamuje po jeseni dišeča megla, teče vedno več besedi o vsem, kar je povezano z vinorejo. Nalašč sem zapisala besedico vinoreja, ki me je nekoč presenetila v družbi vinogradnikov in je ni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Čudno, ko pa je bila že leta 1884 izdana knjiga, ki jo je avtor Matija Vertovec naslovil z Vinoreja in je doživela 1994. leta faksimilirano izdajo, kar se dogaja le izjemno pomembnim knjigam. Vinoreja se morda sliši nenavadno, ker rediti pomeni pitati živali, toda tisti, ki vedo, kaj in kako je s pridelovanjem vin, jim je besedica vinoreja gotovo blizu. Kajti od trte do vina je dolga, živahna, življenjskih energij polna pot, kakor bi se pečali z dragocenimi bitji. (O tem, da so rastline dragocena bitja, živa in čuteča, sem že dolgo prepričana.)
Zatorej ne razumem, ko brskam po knjigah za učečo se mladež, ko se seznanjam z učnimi programi, ne razumem izostanka osnov vinoreje iz šolskih učnih programov. Slovenija se ponaša z vinorodnostjo, a v šolah zvedo učenci le o alkoholizmu. A ni čudno, da otroci vedo iz enciklopedij in podobnega na primer več o najnovejših bombnikih, o kavčuku in eksotičnem bilju, ki ga morda ne bodo srečali nikoli v življenju, o vinski trti, ki lepša toliko domačih gričev,
pa nič. Morda je kasneje med Slovenci toliko težav z opijanjem, ker je vinska kultura odrinjena od tam, kjer bi morala začeti: v osnovnošolskih klopeh.
Nekateri vinoslovci in poznavalci vinske kulture se zavedajo, da je nujna "razsvetljenska vinska" dejavnost, ki bo ozavestila zdrav, razumen in spoštljiv odnos do pitja. Mednje sodi tudi Marta Bombek iz Podgorcev, odlična poznavalka in
vinska mojstrica, ki vabi v petek, 13. septembra, na tradicionalno prireditev Z ljubeznijo o vinu. Prav zaradi poučne in prisrčne naravnanosti prireditve seznanjam z njenim programom tudi v pričujoči Tednikovi knjigarnici.
Ob 13. uri bo sprejem obiskovalcev v Podgorcih in pol ure kasneje odhod z avtobusom v Ormož, kjer bo slavnostni govornik župan Vili
Trofenik. Ormoški oktet bo razveselil vinske svetovalce, viteze in kraljice, vinarje in vse ljubitelje žlahtne kapljice. Posebej praznična bo predstavitev velike zlate medalje in šampiona z ocenjevanja vin v Bruslju ter pokušnja svetovnega šampiona - ledenega vina Vinogradništva Čurin-Prapotnik. Sledil bo ogled vinske galerije v ormoškem gradu ter nagovor vinske kraljice Slovenije v viteški drvorani, kjer bodo potekali tudi referati: Vino v sožitju s hrano, Vino — kje smo in kako naprej, Razmere na svetovnem in domačem vinskem trgu, Vinska kultura (referenti: predsednik sekcije vinskih svetovalcev pri GZ Slovenije; mag.Aton Vodovnik, mag.Alenk-a Fatur in mag.Janz Vrečer, vitez evropskega reda vitezov vina Jani Gónc). Ob 16. uri bo vrnitev v Podgorce, kjer bo vodena pokušnja vin znanih vinarjev (Jeruzalem Ormož, Munda - Kog, Simon Toplak - Juršici, Klub šipon Ormož, Hiša traminca Ste-yer - Radgona, Mansus Makovec - Vipava, Ščurek iz Goriških brd, Martinčič s cvičkom) ter bogata in izvirna kulinarična ponudba (opolenki iz Podgorcev, zlati krug Cvetke Krabonja, domači siri, Hlebčeva gobova juha, domače mesnine ...). Obiskovalci so bodo lahko ogledali darilni vinski kotiček, predvsem pa obogatili znanja o vinu. Po le-tega vas vabimo tudi v ptujsko knjižnico, kjer si lahko izposodite raznovrstno gradivo s področja vinogradništva.
Liljana Klemencic
ZANIMIVOSTI, OBJAVE
BORL / HERMINA EVA TOBIAS RAZSTAVLJA V GRADU
Akti in figuralno sožitje
Mariboru.
Razstava bo odprta do 23. septembra, na ogled pa je ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure v galeriji na borlskem gradu.
Franc Lačen
V petek je bilo na gradu Borl odprtje likovne razstave slikarke Hermine Eve Tobias iz Maribora. Kot je dejal likovni kritik Mario Berdi~, je razstava zasnovana v smislu pregleda važnejših likovnih ciklov novejšega ustvarjalnega obdobja, sukcesivno razporejenih po posameznih razstavnih prostorih galerije. V svojem zgodnejšem obdobju se je avtorica posve~ala predvsem ~loveški figuri, pri ~emer je najve~ ustvarjala v tehniki risbe z ogljem ali tušem, kasneje pa tudi v tehniki jaj~ne tempere in v olju.
Slikarka tokrat prvič predstavlja izbor vseh pomembnejših likovnih ciklov, kar omogoča vpogled v njeno raziskujočo likovno ustvarjalnost, z izvori in perspektivami hkrati. Na ogled so avtoportreti, akti, figuralno sožitje, ciklus lilij in križev pot.
Na odprtju je uvodoma govo-
ril Branko Zupanič, o delu slikarke je govoril Mario Berdič, razstavo pa je odprla Slavica Cvitanič, predsednica odbora za kulturo v občini Gori{nica.
Za popestritev odprtja je v kulturnem programu poskrbel harmonikar Dominik Cvitanič, u~enec glasbene gimnazije v
Hermina Eva Tobias. Foto: Fl
PTUJ / OTO MESARIC - IGRALEC, PLESALEC, SLIKAR
Življenje za ljubiteljsko kulturo
Kakorkoli, sedanjemu pripravniku za upokojenca nedvomno ne bo dolg~as v pokoju.
Franc Lačen
Ota Mesarica najbolj poznamo kot ljubiteljskega igralca ptujske gledali{ke skupine, saj je v monodrami o Rihtariču nastopil preko stokrat, nazadnje pa smo ga gledali v komediji o privarčevanem jurju. Opazimo ga tudi kot plesalca pri folklorni skupini Bolni{nice Ptuj, v zadnjem času pa se je predstavil tudi kot ljubiteljski slikar in v restavraciji Lu-žnik predstavil svojo prvo samostojno razstavo. Na ogled bo do konca tega meseca.
Oto pravi, da je slikarska žilica že dolgo tlela v njem, da je svoje prve slikarske stvaritve začel s svinčnikom in ogljem, kasneje pa se je odločil tudi za akril. Lani je izdelal prvo sliko na platno.
Kot "pripravnik za upokojenca" sodeluje v likovni sekciji DU Ptuj pod mentorstvom Rozine Šebetič in je že sodeloval na ne-
katerih skupnih likovnih razstavah sekcije. Ima tudi osebnega mentorja, Franca Simoniča, prijatelja iz gledališča. Slika zgolj v akrilu, saj kot sam pravi, oljne tehnike ne obvlada. Slika najraje naravo, ki ga tudi sicer najbolj pomirja, saj rad sede za vodo in se preda ribolovu. Oto pravi, da še ni prodal nobene slike, veliko pa jih je že podaril.
Oto Mesaric, ljubiteljski slikar. Foto: Fl
PTUJ / VPIS V LUTKOVNI ABONMA
Povabilo med lutke
V Gledališcu Ptuj se letos ponovno začenja že tradicionalen in priljubljen lutkovni abonma za naše najmlajše radovedneže in njihove šoferje, kuharje, stiliste in druge, ki tudi na ta način ohranjajo stik z mladostjo in raztrganimi hlačami. Letošnja lutkovna abonmaja - Lutka in Račka - vas bosta popeljala med najneresnejša slovenska gledališča, kot so Lutkovno gledališče Maribor, Lutkovno gledališče Ljubljana, Gledališče Koper, Mini Teater, Mavrično gledališče, gledališče Tri in gledališče Jože Pengov.
Abonma "Lutka" za tiste zgodnejše bo na ogled ob 10. uri, medtem ko bo abonma "Račka" s pričetkom predstav ob 11.30 namenjen tistim, ki zjutraj še radi malo poracajo po postelji ali pred hladilnikom.
Vpis v abonmaje bo potekal
od 16. do 25. septembra za spoštovane "stare" abonente, od 26. septembra do 4. oktobra pa za nove abonente, ki brez lutk pač več ne zdržijo. Vpis bo potekal vsak dan od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi do 19. ure v Gledališču Ptuj.
gP
Predstavice vam bodo razkrila mnoge skrivnostne vezi, ki jih lahko vidijo le ljudje, ki so srečni in razumejo, kaj pravijo zmaji, palčki, Juri Muri in
druga pravljična bitja. Pridite s svojimi najmlajšimi med lutke in mogoče boste tudi vi postali pravljično bitje, tako kot vaši otroci!
PTUJ / POVABILO V GLEDALIŠKI STUDIO
Mladi spoznavajo skrivnosti gledali{~a
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj, Gledališče Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj in Zveza kulturnih organizacij Ptuj vabijo mlade od 16. leta naprej, ki jih zanima gledališka igra, režija, lučna in tonska tehnika, kostumografija in scenografija, na tečaj prve stopnje v Gledališki studio.
Vsebina tečaja, ki bo trajal 40 ur in ga bo vodila mentorica Branka Bezeljak Glazer, bo abeceda iz bazične tehnike: zavedanje telesa in telo v prostoru, sprostitvene tehnike ter vaje za koncentracijo, odnos do soigralca in prostora, situ-acijske vaje ter glasovne vaje: dihanje, govor, beseda.
Za tečaj bodo udeleženci prispevali 3.500 tolarjev. Vsi zainteresirani se za tečaj lahko prijavijo v Narodnem domu, Jadranska 13, do 16. septembra vsak delavnik od 8. do 14.
ure, ali po telefonu 02 749 39 70 ali po faksu 02 749 39 75. Informativni sestanek bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 18. uri v Narodnem domu.
Obenem se lahko za otroški gledališki studio prijavijo otro -ci med dvanajstim in štirinajstim letom. Otroški gledališki studio bo vodila Nevenka Gerl, prvi sestanek pa bo tudi v ponedeljek, 16. septembra, ob 17. uri v Narodnem domu.
Fl
... PA BREZ ZAMERE
Obletnica
Pustimo jih po~ivati v miru
Kadar beseda nanese na stv^^, ki so kakorkoli povezane s smrtjo, se pri večini ljudi lahko občuti, kakor da bi naenkrat zapadli v nekakšen krč, kot da bi že začutili hladen dih mamke Smrti na zatilju in že ugledali senco njen kose. Kar je seveda malce naivno, a povsem razumljivo. Kot vse druge stvari, ki jih človek ne pozna in ne razume, ga tudi ta, lahko rečemo ultimativno nepoznana stvar, bega in navdaja s prikritim strahom. Celotna zadeva torej izpade kot manjši ali večji tabu, kar je spet samo po sebi bedarija, ki pa se ji ob siceršnji zapostavljenosti transcendence v tako imenovanem zahodnem svetu ne gre prav nič čuditi. A po drugi strani je pa človek take sorte bitje, da ga vse, česar ne razume, tudi privlači in mu zbuja začudenje in radovednost. Tako lahko, čeprav je povsod prisotno neke vrste strahospošto-vanje, po vsem svetu naletimo na različne spekulacije o smrti in tistih, ki so že odšli.
Kadar pride do vprašanja mrtvih, preminulih, je na našem svetu torej moč zaslediti kar lepo količino različnih pojmovanj tega odnosa med živimi in mrtvimi. Sicer se bo večina strinjala, da je ta odnos večinoma bolj enostranski, a to ne vpliva kaj bistveno na sam odnos. Sicer je res, da nas umrli včasih določajo in na nas vplivajo celo bolj takrat, ko so že v večnosti, kot pa takrat, ko so bili še med nami, a vseeno ni kaj prida zaslediti, da bi se ne vem kako pogovarjali z nami ali kaj podobnega, kar je značilno za svet živih. Glede živih pa je stvar pri nas, se pravi, v naši kulturi, v evrop-sko-ameriškem pojmovnem sistemu, naslednja. Na splošno velja, da obstaja posvečenost mrtvih, da se mora mrtve torej spoštovati in se do njih obnašati spoštljivo. Vendar pa realnost včasih ne ustreza idejam in načelom. Oziroma, kar se vse prehitro lahko zgodi, je to, da stvari ob podrobnejšem pretresu pokažejo svoj dvojni, večinoma nič kaj simpatičen obraz.
Poglejmo. Prav v tem času je minilo okroglo leto od dogodka, ki ga lahko nedvomno označimo kot dogodek, ki je zaznamoval začetek novega tisočletja. Na žalost v zelo tragičnem smislu. Zelo tragičen je bil že sam po sebi, druga plat tragičnosti pa so posledice, ki jih je izzval. Seveda je govor o enajstem septembru. Dnevu, po katerem ni bilo nič več tako kot prej. Dnevu, ko so se zamajali temelji svetovne ureditve. Dnevu, po katerem je nastopil novi svetovni red, nova ureditev. Dnevu, ki je prej nekako pozabljeni besedi (razen v Izraelu) dal povsem nove, tako rekoč metafizične epske razsežnosti. Terorist. In, nikoli ne smemo pozabiti, dnevu, ko je umrlo na tisoče ljudi.
Kakšna je torej zadeva v zvezi s tem dnevom, s tem dogodkom, ko se nam je Apokalipsa prvič po Hirošimi in Nagasakiju približala tako, da bi se je lahko dotaknili z roko? Kaj se je dogajalo v preteklem letu s to stvarjo? Kaj je sploh ta stvar postala? Vprašanja, na katera zadovoljivega odgovora ni tako lahko podati. Predvsem pa lahko opazimo dve stvari. Prvič, enajsti september je postal mit. Kirurška natančnost napada in izbrane tarče so že same po sebi dovolj, da je napad postal mit. Ce
k temu dodamo še ogromno število žrtev, pa itak. Enajsti septemb^-r se v ZDA omenja povsod. Kar je popolnoma normalno. Spomin na tak dogodek ne sme nikoli zapasti pozabi. Ne le v ZDA, tudi drugod po svetu. Da je nekdo v imenu kakr{nihkoli ciljev pripravljen v smrt pognati na tiso~e ljudi, to mora ostati nepojmljivo in nepojasnjeno dejstvo. Kdor misli, da lahko v sebi najde {e tako malo razumevanja za to, kar se je pred enim letom zgodilo, mora biti malo, ~e ne že popolnoma nor. Tukaj nimamo v mislih ignorantske unilateralne politike ZDA, ki bi lahko bila eden od vzrokov razkola med dvema svetovoma, niti katerega drugega razloga, ki bi se dal z analiti~nim pristopom povezati z napadom, ampak preprosto dejstvo, da se je ta napad zgodil in da je umrlo toliko ljudi. S tega vidika imajo Ameri~ani popolnoma prav, ko nikoli ne pozabijo spomniti drug drugega na ta grozljivi zlo~in. Kajti to zlo~in nedvomno je. To je prva plat zgodbe.
Druga plat pa se prav tako skriva v dejstvu, da je na ta ne-sre~ni dan umrla tak{na množica ljudi. S tega vidika pa Ameri~-ani pretiravajo. S tem, ko so enajsti september povzdignili v mit in opravi~ilo za nekatera politi~na in vojna dejanja, so one~astili spomin na vse, ki so tega dne izgubili življenje. S tem, ko Ameri~ani v svojem stilu iz tega delajo nekak pop dogodek, pa ~eprav s skrajno tragi~no konotacijo, dejansko zanemarjajo primarni in s ~love{ke-ga vidika najpomembnej{i aspekt tega tragi~nega dogodka — ravno to, zgoraj omenjeno preprosto, pa tako tragi~no dejstvo, da je na tisti dan grozljive smrti (ne pozabite, ljudje so, da bi se re{ili pred ognjenimi zublji, zavestno skakali v smrt iz osemdesetega in vi{jih nadstropij) umrla ogromna množica ljudi. In tvegam si trditi, da popolnoma brez smisla. Niso umrli za svobodo na bojnih poljih ali pa~ kjerkoli že. Umrli so zgolj zato, ker so bili ob nepravem ~asu na nepravem mestu. In umrli so ob napadu, ki je bil popolnoma brezumen in brez smisla. Samo kak{en ~uden idealist bi lahko rekel, da ~e ne bi umrli, ne bi bilo sedaj domnevne demokracije v Afganistanu, ter da torej niso umrli zaman. Hm. Tvegana logika. Če ZDA potrebuje tako nasilno smrt tiso~ev, da se odpravi v Afganistan vzpostavljat demokracijo, potem pa res ne vem ... S tega stali{~a bi morali Ameri~ani malce premisliti, preden bi za~eli zganjati tak{no folkloro, kot jo, ko povsod zraven vklju~ujejo enajsti september.
Kaj torej storiti z enajstim septembrom? Preprosto. Ohraniti ga je treba v spominu kot dan, ko se je spet pokazalo ~love{ko brezumje, dan, ki naj služi vsem narodom kot opomin, da bodo znali re~i: nikoli ve~! Predvsem pa je treba na ta dan gledati kot na tragedijo, ki je v smrt pognala tiso~e. Ne pa ga imeti kot opravi~ilo za dosego nekih politi~nih in drugih ciljev. S tem se razvrednoti spomin na umrle. Njihova smrt ni potem le brez smisla, ampak tudi brez ~asti.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
DORNAVA / ZGODOVINSKI DAN ZA VAROVANCE IN ZAPOSLENE
Dornavska graščina odslej sameva
Prav gotovo se bo 4. september 2002 zapisal v zgodovino zavoda dr. Marijana Bor{tnarja v Dornavi kot prelomen in svetel tako za varovance kot za zaposlene, ~as pa bo pokazal, kaj pomeni to za najlep{i baro~ni dvorec. Iz starega dvorca so izselili {e zadnjih 125 odraslih varovancev zavoda v nove, nadomestne prostore v Dornavi in v stanovanjsko hi{o na Ptuju. Zavod bo prihodnje leto praznoval 50-letnico svojega poslanstva - skrbi za varstvo in usposabljanje du{evno prizadetih oseb.
Vsa ta leta so preživeli v baročnem dvorcu, ki je mnogim varovancem ostal edini dom. V tem ~asu je mogo~na stavba močno spremenila svojo notranjo in zunanjo podobo, toda za njenimi vlažnimi zidovi so se spletale zgodbe posameznikov. Navadili so se drug na drugega, na kraj in stavbo. Po mnogih prizadevanjih zaposle-
nih je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve le ugotovilo, da so prostori neprimerni in da potrebujejo varovanci, ki so še ostali v tem delu zavoda, primernejši dom. Zgradili so jih ob že obstoječem zavodu.
Mag. Milenko Rosic, ki je zaposlen v zavodu že trideset let in vodi zavod, je ob tem po-
Nekateri varovanci so se preselili v stanovanjsko hišo in ob pomoči delavcev bodo zaživeli samostojno življenje
Direktor zavoda mag. Milenko Rosic zapira vrata "grajskega azila"
Ida Jurgec, prof. defektologije, vodja defektološke dejavnostij je varovancem v veliko pomoč, še posebej v prvih dneh bivanja v novem domu
vedal, da je zanje to zelo pomemben trenutek: zaprli smo namreč vrata graščine, "sodobnega azila". Z novimi prostori so varovanci in delavci dobili kvalitetnejše, večje in bolj zdrave življenjske prostore in pogoje za strokovno delo.
Mnogi varovanci so z me-šami občutki zapuščali stari dom, saj so v njem živeli več desetletij. Še sreča, da so ostali v istem kraju, v Dornavi, in z njimi dosedanji sostanovalci in zaposleni.
Ida Jurgec, prof. defektologije, vodja defektološke dejavnosti, je ob tem dejala, da jih čaka še veliko napornega dela, preden se bodo varovanci vživeli v novo okolje, kar je povsem razumljivo.
Na obrazih varovancev je bilo videti solze in smeh
Najlepši baročni dvorec v Sloveniji bo odslej pod okriljem ministrstva za kulturo, njegova namembnost pa je še naprej nejasna.
Tekst in fotografije: Marija Slodnjak
Ko zebe, je hitrost pomembna!
Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja.
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!
PETROL
RAZMIŠLJAMO . . .
Velike besede - kaj pa dejanja?
Končni rezultat desetdnevnega svetovnega vrha o trajnost-nem razvoju, ki je potekal v največjem mestu Južnoafriške republike Johannesburgu, je nekaj čez sedemdeset strani dolg Načrt implemetacije, ki kar v 128 točkah povzema cilje za zmanjševanje revščine in varstvo okolja, ki so jih določili predstavniki 190 držav.
Delegati so na sestankih uporabljali velike besede, govorili o
velikih načrtih in podvigih, ki
naj bi zmanjšali predvsem revščino in onesnaženost okolja. Grobo rečeno, se je torej na veliko govorilo, vprašanje pa je, koliko od tega se bo dejansko uresničilo in koliko od navedenih zapisanih sedemdesetih strani bo iz teorije prešlo v prakso.
V desetih dneh svetovnega vrha so nam strokovnjaki postregli z zastrašujočimi številkami, ki grozijo našemu planetu, če kaj kmalu ne bomo začeli ukrepati. Po podatkih tako skoraj tretjini človeštva grozi lakota, kar 800 milijonov ljudi, med njimi 300 milijonov otrok, pa je kronično podhranjenih. Sedanja kmetijska politika je primer netrajnostnega razvoja, subvencije in odpiranje trgov za proizvode nerazvitih držav pa so bile med poglavitnimi temami, pri katerih se krešejo mnenja med bogatimi in revnimi.
Spet se je pokazala razlika med tako imenovanim bogatim severom in revnim jugom. Petnajst vrst pridelkov, kakršni so koruza, pšenica in riž, znaša devet desetin svetovne proizvodnje hrane. Sejanje ene in iste rastline pa seveda zemljo dodobra izčrpa. Medtem ko je na severu kmetijstvo v znamenju hiperprodukcije in subvencij, je za številne na jugu še vedno edina pot za gospodarsko rast. Ravno mehanizmi, s katerimi bogate države varujejo domače poljedelce in živinorejce, so po mnenju predstavnikov afriških držav glavna ovira za preživetje kmetovalcev z juga. Zaradi zneskov, ki jih kmetje v Združenih državah Amerike, na Japonskem in v državah Evropske unije dobivajo od svojih vlad, so njihovi pridelki toliko cene-
jši, da jim drugi ne morejo konkurirati, zato bi bilo zanimivo videti, kaj bi se zgodilo, če bi le majhen del zneska, kolikor ga v obliki subvencij na dan dobijo kmetje na severu, porabili za premagovanje lakote in revščine na jugu. Opozoriti gre tudi na dvoličnost Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki subvencije na severu dovoljujeta, na jugu pa ne.
Kmetje, zlasti v Afriki, ki je edina regija, ki ne pridela dovolj hrane zase, imajo še veliko drugih težav, ki jim onemogočajo, da bi lahko živeli od svoje zemlje in dela. Ponekod jim banke ne odobrijo kredita, da bi kupili vso potrebno mehanizacijo, ker so vremenske razmere nepredvidljive. Tudi slaba infrastruktura je pogosto razlog, da pridelovalci svojih pridelkov ne morejo ponuditi na trgu.
Nafta in premog predstavljata dobre štiri petine virov energije, ki se uporablja po svetu. Po eni strani imata seveda dobre lastnosti, po drugi pa onesnažujeta zrak, zaradi onesnaženosti pa po podatkih umre vsako leto kar tri milijone ljudi. Fosilna goriva pa oddajajo tudi ogljikov dioksid in druge toplogredne pline, ki vplivajo na globalno segrevanje in podnebne spremembe. Poznavalci nadalje predvidevajo, da se bo poraba sodobnih energetskih virov v državah v razvoju povečevala, tako da se bo ozračje še bolj segrevalo in pričakovati je opaznejše dviganje morske gladine ter še hujše naravne katastrofe (neurja, suše).
Med predlaganimi ukrepi, ki jih je podprla tudi Slovenija, je odprava subvencij za neobnovljiva goriva. A kot pri vseh drugih razpravah o škodljivosti zahodnjaškega načina življenja
prav nihče ni predstavil nobenega konkretnega predloga, kako prebivalce pravzaprav prepričati, naj se odrečejo udobju, ki so ga vajeni.
Ženske, otroci in invalidi so v dobršnem delu sveta še vedno zapostavljeni pri zdravstveni oskrbi. Prva tema na dnevnem redu desetdnevne konference je bila zdravje in vpliv bolezni na čedalje globji prepad med bogatimi in revnimi. Okužbe z virusom HIV in aids, tuberkuloza, bolezni, ki so povezane z onesnaženostjo okolja, so značilne za siromašne narode. Medtem ko si v večini evropskih držav belijo glave zaradi vse večjega upadanja rodnosti, je drugod prebivalstva iz dneva v dan več in prav noben program za učinkovitejše kmetijstvo ne more omiliti revščine, če je lačnih ust vedno več. Danes nas je trikrat več, kot nas je bilo pred stotimi leti. Demografi pričakujejo, da se bo svetovno prebivalstvo v prihodnjih petindvajsetih letih povečalo za dve milijardi. Najpozneje do leta 2080 nas bo tako skoraj že 10 milijard.
Vrh o trajnostnem razvoju je v teh dneh doživel različne odmeve. Za tiste predstavnike, ki so se ga udeležili, je bil smiseln, za vse ostale, t.i. zunanje opazovalce in vse tiste, ki so na trgu pred kongresnim centrom Sandton z napisi, naj se nikoli več ne organizira takšna konferenca, pa so potrata časa in izguba velikanskih količin denarja, ki bi jih lahko namenili revnim in lačnim.
In kaj je pravzaprav tisto, čemur bi se lahko reklo "vidni" rezultat konference? Zaveza, da bo do leta 2015 pol manj Zemljanov, ki nimajo dostopa do pitne vode in sistemov za odstranjevanje odplak. Glede revščine so pogajalci sklenili, da naj se do leta 2015 za polovico zmanjša število revnih, ki živijo z manj kot enim dolarjem na dan. To so žal samo besede, zapisane na papirju. Pa bomo kdaj videli tudi konkretna dejanja?
Bronja Habjanič
12. -18. september 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 12. september
SLOVENIJA 1
6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila, {port, vreme. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Zeleni {krat Ariel, otro{ka gledali{ka predstava. 9.45 Zgodbe iz {koljke. 10.20 Oddaja za otroke. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Glasbeni portreti. 14.05 Pisave. 14.30 Gospodarski izzivi. 15.00 Intervju. 15.55 Moja vas: Repentabor. 16.30 Poročila, {port, vreme. 17.00 Dosežki. 17.20 Resnična resničnost. 17.55 Na liniji: Peterka, Kranjec. 18.25 Dober tek vam želi Tracy-ann iz Jamajke. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Rdeča poglavja zgodovine, angle{ka dok. serija, 2/6. 23.35 Resnična resničnost, pon. 0.05 Osmi dan, pon. 0.35 Tednik, pon. 1.30 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 30.epizoda, pon. 1.55 Sternbergovi, nem{ka nad., 6/18, pon. 2.40 Rojstvo novega cesarstva, nizozemski film, pon. 4.10 Šport.
SLOVENIJA 2
7.30 Videostrani - vremenska panorama. 8.30 Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 15.35 Ushuaia, francoska dok. serija, 5/10, pon. 16.20 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 30.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 6/18. 17.40 Drugi najbolj{i, angle{ko-ameri{ki film. 20.00 Ob 25-letnici smrti Marie Callas, angle{ki portretni film. 21.35 Poseben pogled: Ni pomoči, francoski film. 23.15 Praksa, ameri{ka nan., 71.epizoda. 0.00 V senci katedrale, nem{ka nan., 9/12. 0.45 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 31. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 101. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 28. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 8. dela. 13.10 Newyor{ka policija, pon. 2. dela. 14.10 Varuhi luke, 33. del avstralske nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 9. del mehi{ke nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 29. del mehi{ke nad. 17.20 Močno me objemi, 102. del mehi{ke nad. 18.15 Salome, 32. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje, ameri{ka nad., 2/6. 21.00 Prijatelji, 2. del ameri{ke humoristične nan. 21.30 Seks v mestu, 2. del ameri{ke nan. 22.00 Zahodno krilo, 2. del ameri{ke nan. 22.50 Odpadnik, 11. del ameri{ka nan. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. 25. dela. 12.10 Čarovnice, pon. 1. dela am. nan. 13.00 Mladi in nemirni, 229. del. 13.50 Obala ljubezni, 103. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Beverly Hills, zadnji del. 17.45 Korak za korakom, 3. del. 18.15 Veseli rovtarji, 14. del humor. nan. 18.45 Družina za umret, 10. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Krimič: Lahko noč, ženska, ameri{ki film. 21.40 Will in Grace, zadnji del humor nan. 22.10 Tretji kamen od sonca, 9. del ameri{ke humoristične nan. 22.40 Noro zaljubljena, 8. del ameri{ke humoristične nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Raj, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Automobille. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Vznemirjenje, ameri{ka romantična drama. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. 00.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 Jump Cut - kino klubi in filmske šole Hrvaške. 11.10 Dežele-ljudje-pustolovščine. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameriški TV film: Small Vices. 15.30 Risanka. 15.45 Šibenik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec: Bitka za Berlin. 17.00 Spomini na domovinsko vojno. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Alpe-Donava-Jadran. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Barve turizma. 20.55 Kolovoz, britanski TV film. 22.25 Z vseh strani. 22.45 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Pravi čas. 0.40 Ameriški TV film: Small Vices. 2.10 Čarovnija, serija. 3.00 Modri bicikl, serija. 3.55 Dežele-ljudje-pustolovščine. 4.40 Remek. 4.50 August, britanski TV film.
HTV 2
15.45 Otroški program. 16.40 TV koledar. 16.50 Novice. 17.00 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.10 Modri bicikl, serija. 22.05 Svet mode. 22.35 Grozovit umor, serija. 23.05 Zahodno krilo II., serija. 23.50 Dosjeji X.
HTV 3
20.05 Rock Club. 21.05 Sheryl Crow. 22.05 Stoj in gledaj, dok. odd. 22.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 23.20 Športni program.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Superman, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.10 Milijonar za zajtrk, film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpso-novi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex. 21.10 Sinan Toprak, serija. 22.00 Kaisermuehlen Blues, serija. 22.50 Movie Time. 23.00 MA2412 23.30 Umetnine.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Zlata dekleta, serija. 10.20 Film. 12.05 Po{tna loterija. 12.30 Dežela in ljudje, serija. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1593). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas sliki. 22.30 Euro Austria, magazin. 23.00 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 13. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 E. Majaron: V znamenju dvojčkov, lutkovna nan., 11/12. 9.15 Potujoči {krat: Ukradeno spanje, počno-razvedrilna oddaja, 5/10. 9.40 Na liniji: Peterka, Kranjec, oddaja za mlade. 10.15 Dober tek vam želi Tracy-ann iz Jamajke. 10.30 Oddaja za otroke. 10.45 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 11.10 Dosežki. 11.30 Resnična resničnost. 12.00 Sylvia, nem{ka nan., 15/15. 13.00 Poročila. 13.25 Prisluhnimo ti{ini. 13.55 Vsakdanjik in praznik. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.50 Mladi virtuozi. 17.05 National Geographic, 17/23. 18.00 Marko, mavrična ribica, risana nan., 40.epizoda. 18.10 Iz popotne torbe: Svet je pisan. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Rowan Atkinson: Bean pred Beanom, angle{ka humoristična oddaja. 20.30 Čudovita si, angle{ka nad., 7., zadnji del. 21.20 Cik cak. 21.50 Dobro je vedeti - olimpijski kotiček. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.05 Sedem dni, ameri{ka nan., 15/22. 0.55 National Geographic, ameri{ka dok. serija, 17/23, pon. 1.45 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 31.epizoda, pon. 2.10 Sternbergovi, nem{ka nad., 7/18, pon. 2.55 Kuduz, bosanski film, pon. 4.50 Športni film. 5.15 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Orion, pon.
SLOVENIJA 2
9.05 Dobro jutro, pon. 15.25 Palestina, angle{ka dok. oddaja, pon. 16.15 Mary Tyler Moore, nan., 31.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 7/18. 18.00 Čudež, danski film, pon. 20.00 Sprehod z zverinami, angle{ka znanstvena serija, 1/2. 20.50 Krotilec Morant, avstralski film. 22.35 Praksa, ameri{ka nan., 72.epi-zoda. 23.15 Najstra{nej{i umor, angle{ka nan., 4/6. 23.45 Iz slovenskih jazz klubov: Francesco Bearzatti organ trio.
POP TV
9.10 Salome, pon. 32. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 102. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 29. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 9. dela. 13.10 Emino življenje, pon. am. nad., 2/6. 14.10 Varuhi luke, 34. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 10. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 30. del mehi-{ke nad. 17.20 Močno me objemi, 103. del mehi{ke nad. 18.15 Salome, 33. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija: Taktični napad, ameri{ki film. 21.40 Kameleon, 2. del ameri{ke nan. 22.30 Odpadnik, 12. del ameri{ka nan. 23.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Beverly Hills, pon. zadnjega dela. 12.10 Svilene sence, pon. 1. dela am. nan. 13.00 Mladi in nemirni, 230. del. 13.50 Obala ljubezni, 104. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 1. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 4. del am. humor nan. 18.15 Veseli rovtarji,_ 15. del am. humor nan. 18.45 Družina za umret, 11. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Izganjalka vampirjev, 19. delnan. 20.50 Angel, 19. del nan. 21.40 Ellen, 7. del am. humor nan. 22.10 Mo{ke zadeve, 7. del am. nan. 23.00 Žametne noči, angleško-ameriški film. 1.10 Raj, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 17. dela nan. 18.50 Automobille. 19.00 Pokemoni, risani film. 19.30 Risanke. 20.00 Pod zidano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Ves ta bes, ameriška drama. 23.30 Reporter X. 00.30 Videostrani
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 Jump Cut - kino klubi in filmske {ole Hrva{ke. 11.10 Dežele-ljudje-pustolov{čine. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Wet Gold. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec: Borneo - Onkraj groba. 17.00 Hrvatje v Italiji: Venecija I. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Pionirji egiptologije, dok. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 Majhne skrivnosti - Podravka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Na{e malo mesto, dramska serija. 21.50 Zvočni udar 22.50 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.35 Peklenski jahalci, am. film. 2.35 Vse za Johna, dok. film. 4.05 Umor kitajskega mesarja, am. film. 5.50 Pionirji egiptologije, dokum. serija.
HTV 2
15.45 Otro{ki program. 16.40 TV koledar 16.50 Novice. 17.00 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 Mati in sin, serija. 18.45 Re{e-valna služba. 19.30 Glasbeni album - Moderato cantabile. 20.05 Čarovnija. 21.00 Novice. 21.15 Centre Street 100, serija. 22.00 Hit-depo. 23.30 Normal, Ohio - serija. 23.55 Zahodno krilo II. 0.40 Dosjeji X.
HTV 3
20.05 Cosbyjev show. 20.50 Zlata dekleta, serija. 21.35 Frasier, serija. 21.55 Becker, serija. 22.20 Barve turizma. 23.05 Stoj in gledaj. 23.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka. 8.20 Sabrina. 8.40 Superman. 9.30 Herkul. 10.10 Kaisermuehlen Blues. 11.00 Sinan Toprak, serija. 11.45 Otroški program. 12.45 Formula 1, VN Italije, trening. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.10 The Game, film 1997. 23.15 Hideaway, film 1995.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1593). 9.50 Policijska in{pekcija 1. 10.20 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska in{pek-cija 1, serija. 14.05 Iz čistega neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1594). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, serija. 21.20 Dokum. oddaja. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija.
Sobota, 14. september
SLOVENIJA 1
7.30 Odmevi. 8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Radovedni taček: Žaba. 8.50 Slovenska ljudska pesem: Šmentana muha. 8.55 Risanka. 9.05 Arčibald, risana nan., 11/26. 9.20 Male sive celice, kviz. 10.10 Dober tek vam zeli Tracy-Ann iz Jamajke. 10.25 Na liniji: Peterka, Kranjec, oddaja za mlade. 11.00 Ranč pri kragulj-čkovi sedmici, Češka nad., 11/14. 11.30 Radio aktivnost, kan. nan., 23/26. 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Mostovi, pon. 14.15 Ceste mojega otroštva, španski film. 16.00 Pipsi, risana nan., 15/26. 16.30 Poročila. 16.50 Alpe-Donava-Jadran, Podobe iz srednje Evrope. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.50 Legende morja, francoska dok. serija, 4/13. 18.15 Palček David, risana nan., 9/13. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Glasbena ogrlica. 21.00 William Corlett: Beli konjiček, koprodukcijska nad., 2/6. 21.25 Parada plesa. 21.45 S plavajočo hišo po reki: Bretanja od Mes-saca do Redona, 1. del oddaje TV Koper-Capodistria. 22.15 Poročila. 22.50 Moške zadeve, 9. in 10. del angleške nad. 0.35 Fantje črnega kroga, ameriški film. 2.20 Legende morja, francoska dok. serija, 4/13, pon. 2.45 Alpe-Donava-Jadran, Podobe iz srednje Evrope, pon. 3.15 Varljivo sonce, francosko-ruski film, pon.
SLOVENIJA 2
10.25 Murphy Brown, 8/22. 10.45 Enciklopedija znanja: Inkov-ski imperij, izobraževalna oddaja za otroke. 11.05 Velika otročaja, ang. nad., 1/13. 11.30 Štafeta mladosti. 12.50 Imago Sloveniae: Donski kozaki - glasbeno plesni zbor, pon. 14.25 Pariz: Grand Prix v atletiki - finale, prenos. 17.25 Šport. 20.00 Poirot: Zlo pod soncem, angleški film. 21.40 Glembajevi, hrvaška nad., 3., zadnji del. 22.20 Praksa, am. nan., 73.epizoda. 23.05 Sobotna noč.
POP TV
8.30 Ringa-Raja, Mala Kitty, risana serija. 8.55 Mjavl Mjavl, risana serija. 9.05 Slonček Benjamin, risana serija. 9.30 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.40 Vrbja vas, risana serija. 10.05 Malinji dol, risana serija. 10.15 Knjiga o džungli, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.20 Sedma nebesa, 19. del am. nan. 12.10 Pot v Kalifornijo, 1. del am. nan. 13.00 Formula 1, prenos treninga. 14.05 Naša vojna, kanadski film. 15.50 Bolnišnica upanja, 1. del. 16.40 Močno zdravilo, 2. del. 17.30 Ah in oh, ameriški film. 19.15 24 ur 20.00 Filmski hit: Igra, ameriški film. 22.20 Glasba mojega srca, ameriški film. 0.30 Za kulisami kviza Lepo je biti milijonar, dok. oddaja. 1.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Obala ljubezni, pon. 100. dela. 11.40 Obala ljubezni, pon. 101. dela. 12.30 Obala ljubezni, pon. 102. dela. 13.20 Obala ljubezni, pon. 103. dela. 14.10 Obala ljubezni, pon. 104. dela. 15.00 Ledeno hladni, 2. del kanadske nan. 15.50 Film stoletja: Goli v sedlu, ameriški film. 17.30 Xena, 2. del am. nan. 18.20 Herkul, 2. del nan. 19.10 Simpatije, 21. del. 20.00 TV kriminalka: Polnočni mož, kanadski film, 2/2. 21.40 Sheena, kraljica džungle, 2. del. 22.30 Poslednji tabu, ameriški film. 0.15 Ekstra magazin, pon.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Princ in berač, risani film. 10.00 Iskri vranec, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille. 16.30 Nivea Sun Beach Volley, reportaža. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Spidi in Gogi show, otroška oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter, 7. del jug. nan. 21.00 Retrospektiva YU filma: Anikino obdobje, drama. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Zagorje ob Savi. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.30 TV spored. 7.35 TV koledar. 7.45 Otroški program. 9.30 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Scandal of 1920, am. film. 11.35 Risanka. 11.45 Risanka. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.15 Parlaonica. 13.05 Prizma - multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.20 Novice. 15.30 Film. 17.25 Risanka. 17.50 Zlata dekleta, serija. 18.15 Glasbeni program. 18.45 Pisani svet. 19.00 Biblija. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 21.00 Fantje in dekleta, am. film. 22.30 Novice. 22.40 Stoletje zabavne glasbe, dokum. serija. 23.30 Film. 1.30 Neukročena Amazona: Preživeta. 2.00 Oprah Show. 2.45 Centre Street 100, serija. 3.30 Dolgo, toplo poletje - zabavni magazin. 4.20 Buskaši, dokum. film. 4.45 Remek. 5.00 Amerika - življenje narave. 5.30 Fantje in dekleta, am. film. 7.00 Glasbeni program.
HTV 2
10.05 TV koledar 10.15 Hit-depo. 11.45 Svet mode. 12.10 Hišni ljubimci. 13.00 Otroški program. 14.10 Poirot, serija. 15.50 Cosbyjev show. 16.15 Neukročena Amazona: Preživeta. 16.45 Buskaši, dokum. film. 17.10 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila, serija. 18.40 Zvezdne steze - Voyager, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 S cigaro okrog sveta: Preko Atlantika. 20.35 TV izložba. 20.50 Novice. 20.55 Michel Legrand in Tereza, posn. koncerta. 22.55 Halifax, serija. 0.25 Film.
HTV 3
20.00 TV spored. 20.05 Reševalna služba, serija. 23.40 Šport danes.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 12.00 Totalno mimo, serija. 12.45 Formula ena, Velika nagrada Italije, kvalifikacije. 14.15 Smučarski skoki, grand prix. 16.35 Austjia TOP 40. 17.30 Streetlive. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki 20.15 Šov za milijone, kviz. 21.15 Ljubezen ima dva obraza, film 1996. 23.15 Karen Mc Coy, film 1993.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Avstrijski film. 10.55 Sunny boys, film 1975. 12.45 Zakladi človeštva. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.35 Nemški film. 16.10 Slikanica Avstrije. 16.25 Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Narodnoza-bavna glasba. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Ljubezenske zgodbice. 22.25 Škandal, komedija 1991. 23.55 Čas v sliki.
Nedelja, 15. september
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: V deželi palčkov, risana nan., 6/13; Roli Poli Oli, risana nan., 2/26; Tabaluga, risana nan., 10/12. 9.50 Pihalni orkester Železarjev Ravne. 10.25 Med valovi, oddaja TV Koper-Capodistria. 10.55 Orjaki, ang. dok. serija, 1/6. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila. 13.35 Potovanje predaleč, dok. serija, 6/7. 14.25 Rowan Atkinson: Bean pred Beanom, ang. humor. oddaja. 14.55 Sre~no, Kekec, slovenski film. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.55 Vsakdanjik in praznik. 18.05 Domače obrti na Slovenskem: Suhorobarji, dok. oddaja. 18.35 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost. 22.40 Poročila. 23.15 Humanistika. 23.50 Pokrajina v megli, grški film. 1.50 Domače obrti na Slovenskem: Suhorobarji, dok. oddaja, pon. 2.20 Ushuaia, francoska dok. serija, 6/10, pon. 3.05 Najstrašnejši umor, angleška nan., 4/6, pon. 3.35 Slepa Boginja, norveška nad., 3/4, pon. 4.30 Vsakdanjik in praznik, pon.
SLOVENIJA 2
10.50 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 90.epizoda. 11.15 Na vrat na nos, jug. nan., 8/10. 12.05 Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Šou Ljubljana, 1. oddaja. 13.05 Pot prijateljstva, koncert v spomin na 11. september 2001. 14.20 Leto dni življenja po 11. septembru, ameriška dok. oddaja. 15.55 Koper: Nogomet - liga simobil, Koper - Olimpija, prenos. 17.50 Speedway za Grand Prix, posnetek iz Poljske. 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 6/10. 20.45 Murphy Brown, ameriška nan., 9/22. 21.10 Homo Turisti-cus. 21.30 Slepa boginja, norveška nad., 3/4. 22.25 Slovenski baletni večer: L.M.Škerjanc-H.Neubauer: Marenka. 22.40 Koreografije na glasbo Slavka Osterca. 23.30 Videospotnice, pon.
POP TV
8.30 Ringa-Raja: Slonček Benjamin, sin. risana serija. 8.55 Vrbja vas, risana serija. 9.20 Mjavl Mjavl, risana serija. 9.30 Malinji dol, risana serija. 9.40 Mala Kitty, risana serija. 10.05 Pujsek Zlatko, risana serija. 10.15 Heidi, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.20 Sedma nebesa, 20. del. 12.10 Pot v Kalifornijo, 2. del am. nan. 13.00 Bette, 10. del am. hum. nan. 13.30 Formula 1: Monza, prenos. 16.00 Moja bošl, 5. del hum. nan. 16.30 Močno zdravilo, 3. del nan. 17.30 Samo domov ne, film. 19.15 24 ur. 20.00 Miss Slovenije, prenos finalnega izbora. 22.00 Športna scena. 22.40 Točka izginotja, ameriški film. 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Mladi in nemirni, pon. 226. dela. 10.40 Mladi in nemirni, pon. 227. dela. 11.30 Mladi in nemirni, pon. 228. dela ameriške nad. 12.20 Mladi in nemirni, pon. 229. dela ameriške nad. 13.10 Mladi in nemirni, pon. 230. dela. 14.00 Begunec, 2. del am. nan. 14.50 Film stoletja: Navaronski topovi, am. film. 17.30 Princesa, ameriški film. 19.10 Čarovnice, 2. del am. nan. 20.00 Družinski film: Beetoven, am. film. 21.35 Samo za ženske, am. nad., 2/3. 22.45 Nora bolnica, ameriški film. 0.25 Dannyjeve zvezde, pon.
TV3
8.00 Risanke. 9.00 Princ in berač, risani film. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Iskri vranec, risani film. 17.30 TV razglednica Zagorje ob Savi. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Vroči veter, pon. 7. dela jug. nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi med prijatelji, zabavnoglas-bena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille. 23.00 Naš vrt. 23.30 Dok. oddaja. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.40 Otroški program. 8.40 Klic divjine, serija. 9.30 Briljanteen. 10.00 Novice. 10.05 Pustolovščine mladega Indiane Jonesa: Hollywood Follies, am. film. 11.40 Športne igre mladih. 12.00 Novice. 12.15 Plodovi zemlje. 13.05 TV izložba. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Nezemljani v družini, serija. 15.10 Note, notice - glasbena oddaja. 15.40 Svet zabave. 16.15 Oprah Show. 17.00 Novice. 17.05 TV izložba. 17.20 Jack in Jill, serija. 18.05 Rojeni v svetu divjih živali, pz. serija. 18.30 Zlata dekleta, serija. 19.00 Zadnji dan, dokum. serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ciklus Pink Panther: am. film. 21.45 Glasba. 22.00 Tišina, prosiml - kontakt oddaja. 23.00 Novice. 23.10 TV film: Razdeljena družina. 0.40 La note bleu, fr.-nem. film. 2.40 ČB v barvi. 3.25 Oprah Show. 4.10 Remek. 4.25 Ciklus Pink Panther: film, pon. 6.05 Rojeni v svetu divjih živali.
HTV 2
10.30 Biblija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.05 Otroški program. 13.05 Koncerti in gledališke predstave. 13.55 Poirot, serija. 15.35 Cosbyjev show. 16.00 Neukročena Amazonka: Pogumna mati. 16.30 Otroci Ku Klux Klana, dok. film. 17.05 Veter v hrbet, serija. 17.55 Zlata krila. 18.40 Zvezdne steze - Voyager 19.30 Note, notice - glasbena oddaja. 20.05 Večer z Joolsom Hollandom, glasbena serija. 21.00 Novice. 21.05 Indijanci: Aimara, dok. serija.
HTV 3
13.45 Monza: Fj za VN Italije, pr. 16.00 Izvor, serija. 19.30 Športni program. 22.15 Čarovnija, serija.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 9.15 F1, VN Italije, ogrevanje. 10.10 Rocket-man, film. 11.35 Nogomet, Champions League magazin. 12.30 Šport. 13.00 F1, VN Italije, prenos dirke. 16.00 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Mož z železno masko, film 1998. 22.25 Columbo, kriminalka. 23.40 Columbo, kriminalka.
AVSTRIJA 2
9.05 Nedeljska matineja. 9.30 Prenos maše. 10.15 Tisoč obrazov duha. 10.30 Kulturni nasvet. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum, magazin. 15.05 Tri dame z žara, serija. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Gradiščanske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Z očmi ljubezni, film. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Fink odhaja, film 1998. 23.25 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / PESTRO POLETJE MLADIH V CENTRU INTERESNIH DEJAVNOSTI
Kratkočasilo se je skoraj 800 udeležencev
Letošnje poletje smo v Tedniku redno spremljali aktivnosti, ki so jih pripravili v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju za mlade. Ob zaklju~ku teh aktivnosti smo se pogovarjali s programsko svetovalko Nevenko Gerl in v razgovoru nam je podrobneje predstavila akcijo "Kam med po~itnicami".
tednik: Kako ste v CID načrtovali poletne aktivnosti za mlade?
N. Gerl: "V juniju 2002 je CID izdal zloženko Kam med počitnicami, ki so jo prejeli vsi osnovno- in sred-nje{olci na Ptuju, pa tudi u~enci iz O[ @etale, Mar-kovci, Zavr~, nekaj pa tudi {olarji v ob~ini Kidri~evo. V njej so bili zajeti programi vseh klubov, dru{tev in drugih organizacij, ki so pripravile programe za otroke in mlade v ~asu poletnih po~-itnic. Vseh objavljenih dejavnosti je bilo ve~ kot 70."
na osnovi rezultatov ankete o prostem ~asu, na primer te~aj za tonske tehnike, mala {ola kozmeti~ne nege, nadaljevalna ra~unalni{ka delavnica, te~aj pogovorne italijan{~ine, foto delavnica, gledali{ke improvizacije. Za poletje 2002 so bili prvi~ ponujeni naslednji programi, pripravljeni posebej za ~as po~itnic: Raziskovalna mestna dirka po polžje v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, obiski Hi{e eksperimentov, te~aj za tonske tehnike in DJ v sodelovanju s podjetjem Albin Promotion, mala {ola koz-
Obisk v hiši eksperimentov
tednik: In koliko programov ste organizirali?
N. Gerl: "Center interesnih dejavnosti je organiziral 18 programov, v njihovem okviru pa je bilo izvedenih 26 aktivnosti, saj so se nekateri programi izvajali v raz-li~nih oblikah, za razli~ne skupine oziroma v ve~ terminih, pri nekaterih pa smo bili soorganizatorji."
tednik: Kak{en je bil odziv mladih?
N. Gerl: "V vseh programih, ki jih je izvajal CID, je sodelovalo 219 udeležencev. Najve~ji odziv je bil, kot smo pri~akovali, med u~enci nižje stopnje osnovne {ole. Programi za srednje{olce in {tudente so bili oblikovani
meti~ne nege v sodelovanju s kozmeti~nim salonom Pupa, te~aj kitare v sodelovanju z dru{tvom Modrost. Tisti, ki so se udeležili programov, so bili s kvaliteto dela in organiziranostjo zelo zadovoljni, nekateri programi pa se bodo zato nadaljevali v obliki nadaljevalnih delavnic oziroma te~ajev v jesenskem
IZJEMNO!
DPTŠ^PTUJ
Opekarna Opté Ptuj, d.o.o.
OPEČNO
STROPNO	vi
POLNILO 40,	1 o
II. kvalitete	f|
90,00 SIT/kos	§ t
UUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Vrazova 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505
www.lu-ormoz.si
Kako postati zmagovalec v konkurenčnih bojih, obdržati delovno mesto, ali se na novo zaposliti?
Napotite se po novo znanje v naš zavod, kjer vam ponujamo:
1.	jezikovne programe za odrasle (angleščina, italijanščina, nemščina );
2.	tečaj - voznik viličaija;
3.	tečaj - upravljalec težke gradbene mehanizacije;
4.	računalniške programe;
5.	programe za poklic: ekonomski tehnik, elektrotehnik, gospodarski tehnik, gospodinjski tehnik, strojni tehnik, kuhar, natakar, kuhar/natakar, prodiýalec.
Ponujamo n^bo^še možnosti za učenje, izkušene izobraževalce, dostopne cene in obročno plačevai^je!
~asu."
tednik: Pravite, da se je aktivnosti CID-a udeležilo največ osnovnošolcev. Kdo pa so bili drugi?
N. Gerl: "Med udeleženci je bilo 168 osnovno{olcev, 24 srednje{olcev, 8 {tuden-tov in tudi 19 odraslih. Gre seveda zgolj za udeležence programov, ki jih je organiziral CID, saj se je vseh programov udeležilo skoraj 800 udeležencev."
tednik: Od kod so bili udeleženci?
N. Gerl: "Programov v izvedbi CID-a se je udeležilo 154 otrok, mladih in odraslih iz Ptuja (približno 70 %), ostali pa so prihajali iz drugih ob~in na podro~ju Upravne enote Ptuj: Videm, Destrnik, Markovci, Gori-{nica, Jur{inci, Zavr~, Hajdina, Kidri~evo, Trnovska vas, Dornava, Maj{perk, Podleh-nik. Nekaj udeležencev je bilo tudi iz Slovenske Bistrice, Lenarta, Sv. Jurija ob [~avnici, Ormoža in Ljutomera, pridružilo pa se je tudi nekaj takih, ki so bili na po~itnicah pri sorodnikih na Ptuju, živijo pa v Ljubljani in Celju."
tednik: Katera društva in institucije so se odzvale za sodelovanje v poletnih aktivnostih oziroma so aktivnosti organizirale?
N. Gerl: "Svoje programe so ponudili: Animacija, d.o.o. (jezikovni te~aji, {iva-nje), Badminton klub Ptuj (brezpla~no	igranje
badmintona pod strokovnim vodstvom enkrat tedensko), Brodarsko dru{tvo Ranca ({ola jadranja), Center za socialno delo (kreativne delavnice, tabor), Dru{tvo Povod (festival Ptuj — od-
razprodaja blaga
KOSTIMI ŽE OD ČOLNI 5.000 SIT DALJE
AVTO CELJE
REZERVNI DELI ZA AVTOMOBILE
prto mesto), Dru{tvo Praha (aktivno taborjenje), Dru-{tvo prijateljev mladine Ptuj (te~aj znakovnega jezika gluhih), DTV Partizan Ptuj (nogomet), Gledali{~e Ptuj (lutkovne predstave), Judo klub Drava (samoobramba za dekleta, aikido, nau~imo se padati), Kajak klub Ptuj
lovalo skupno 775 udeležencev. Gledalci predstav, poslu{alci koncertov, obiskovalci razstav itd. niso v{-teti, saj smo upo{tevali le udeležence, ki so se v neko dejavnost vklju~ili aktivno, pa najsi gre za {portno, ustvarjalno ali izobraževalno podro~je."
Info točko CID. Foto: Fototeka CID
(šola kajaka), KPS (bazeni energije, glasbeni festival, ki ga je nadomestil teden art filma), Knjižnica Ivana Potrča (počitniške urice), Konjeniški klub Ptuj — Rogozni-ca (tečaj jahanja), Ljudska univerza Ptuj (samostojno učenje tujih jezikov), Mito sport klub (capoeira, afriški ples, tai chi, tae bo), Planinsko društvo Ptuj (izleti), PC Mambo (plesni dnevi), Pokrajinski muzej Ptuj (muzejske delavnice), RD Zlatovranka (raziskovalni tabor), Strelski klub Ptuj (tečaj športnega streljanja), Združenje Kam (športno srečanje)."
tednik: Ste zadovoljni z udeležbo mladih?
N. Gerl: "Smo, v vseh počitniških programih je v poletju 2002 aktivno sode-
MUena Jakopec s.p.
JADRALNA OBLAČILA
V
' OBUTEV HH in TBS
NAVTIČNA OPREMA
tednik: Za pripravo letošnjih počitniških aktivnosti ste med mladimi izvedli anketo. Kako bo potekalo načrtovanje v naprej?
N. Gerl: "Na osnovi realizacije letošnjih programov smo organizatorji v CID oblikovali nekaj izhodišč za naslednje leto: za področje športa bomo skušali naslednje leto pridobiti še več
{portnih klubov, ki bi svoje prostore, kadre in opremo ponudili za rekreativno dejavnost v podobni obliki, kot je to letos storil Badminton klub Ptuj. Kljub dobri oziroma optimalni udeležbi v mnogih programih bomo poskusili v aktivno in ustvarjalno preživljanje po~itnic naslednje leto pritegniti ve~ osnovno-{olcev; to bomo poskusili doseči z izvajanjem programov na ulicah, v soseskah. Programe, ki imajo dober odziv, bomo obdržali med stalnicami. Organizatorje, ki so ponudili programe, a so zaradi premajhnega števila prijav odpadli, bomo povabili k izdelavi evalvacije oziroma analize.
Glede na udeležbo otrok in mladih iz mnogih občin bomo v letu 2003 k sofinanciranju programov povabili vse občine v Upravni enoti Ptuj. Za pomoč pri izvedbi	počitniških
programov bomo v šolskem letu 2002/03 usposobili skupino prostovoljcev. Kotizacije bomo ohranili pri programih, ki trajajo več dni, pri enodnevnih pa jih predvidoma ne bomo pobirali."
Franc Lačen

iMOTORJloBttoanis
AKCIJSKE CENE MOTORJEV IN ČOLNOV-10% Mariborska c. 15, Ptuj, Tel.: 02 783 73 81, GSM: 040 548 666
ZAKAJ NAKUP KLIME JESENI?
POSEZONSKE CENE
VSEH MODELOV KLIMATSKIH NAPRAV IN MONTAŽA POCENI GRETJE
DO POZNE JESENI IN OD RANE POMLADI (ODLIČNO ZA PREHODNA OBDOBJA)
POSEBNA AKCIJA
model	hladilna moč (kW) grelna moč (kW)
LS_L 1262 PL
3,5
cena z montažo
189.900,-SIT
3,8
KER SE SPLAČA!
KJE?
Mo
SMO NAJVEČJI PRODAJALEC IN MONTAŽER KLIMATSKIH NAPRAV ^ LG V SLOVENIJI
Lovrec Franc s.p.. Vinarski trg 3, Ptuj tel. 02/ 78-06-430. Akcijske cene so z montažo z 2m instalacije.
Xamnoseštvo
'DmieCVrbancic s.p.
moškanici ii4b, 2272 corišnica, tel: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83,2281 Markovci pri Ptuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30,02 749 34 39, faks 02 749 34 35 ''c-mail: 5imona@radio-tcdnik.5i, mojca.brumcc@radio-tcdnik.5i
pjjjdimm^vui^ijmjij pmnjmium j^ÏIJJIJJ^ILU
ČETRTEK, 12. september:
09.05 Z ormoškega konca (Majda Fridi) 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Dogoše
(Anemarl Kekec in Peter Kukovec) PETEK, 13.september: 09.40 Vedeževanje 12.15 Napovednik kulturnih in drugih dogodkov
CTatjana Mohorko) PONEDEUEK, 16. september:
09.10 Odmevi s športa (Danilo Klajnšek) 18.00 Kultura TOREK, 17. september:
11.05 Zdravniški nasveti ( Marija Slodnjak) 18.00 Vrtičkarije
( Misa Pušenjak in Tatjana Mohorko] SREDA, IS.september:
09.10 Po slovenskih goricah (Zmago Šalamun) 00.00 Skupni nočni program (SNOP) iz studia Radia Ptuj: Trgatev (Tatjana Mohorko]
REPORTAŽE, AKCIJE
PTUJ / TEDNIKOVA AKCIJA NATAKARICA POLETJA 2002
Izbrali ste Brigito Polanec iz gostišča Lovec
Tednikova akcija Natakarica poletja 2002 je končana. Čeprav smo delno pričakovali, smo do predpisanega roka prejeli izredno veliko število vaših glasovnic, tako da smo imeli pri preštevanju kar precej dela.
Za naj natakarico poletja 2002 ste z absolutno prednostjo izbrali Brigito Polanec, natakarico v gosti{~u Lovec na Dornavi cesti 15 a, za katero smo prejelo rekordnih 2450 glasovnic. Drugo mesto je s 1391 glasovnicami
pripadlo Gordani Krušič iz bara Gams v Dornavi, 3. pa ste s 1142 glasovi pripisali Sonji Kosi iz gosti{~a Don Juan v Dornavi.
Na 4. mestu je z 878 glasovi pristala Sonja Krajnc iz restavracije Terme Ptuj, 5. mesto si je
Veseli obrazi Brigite ter lastnikov gostišča Lovec, Majde in Avgusta Žižek.
s 375 glasovi priborila Klavdija Ekart iz bara Neža v Spodnjih Jablanah, z 279 glasovi je 6. Bernarda iz bara Šterntal v Kidri-~evem, 7. Irena Krajnc iz BO Caffeja v Ptuju s 185 glasovi, 8. Dragica Esih iz gostilne Rozi-ka, ki ste ji prisodili 72 glasov, 9. Ivanka Bedra~ IZ Bara Ivanka v Ptuju z 49 glasovi in 10. Tinka Horvat iz restavracije Ribi~, za katero smo prejeli 21 glasov.
Tednikovo Naj natakarico poleta 2002 Brigito Polanec smo tik pred zaklju~kom redakcije zmotili sredi najve~jega dela v lokalu v torek okoli 16. ure. Potem ko smo ji povedali veselo novico, je navdu{ena povedala:
"Zelo zelo sem vesela, saj si tega nisem predstavljala, ~eprav sem po tihem upala. Nisem vedela, da imamo pri Lovcu toliko zlatih gostov. Hvala vsem ..."
Za prvo mesto prejmete nagrado, ki jo poklanja agencija Relax. Za kaj se boste odločili: za 7-dnevno letovanje na Jadranu ali za špansko Costa Bravo?
"Če lahko izbiram, potem sem
Veseli obrazi Brigite ter lastnikov gostišča Lovec, Majde in Avgusta Žižek. Foto: M. Ozmec
Žižek: "Oba sva zelo vesela in
za Španijo in Costa Bravo, potovala pa bom s svojim fantom. Dovolite, da se zahvalim vsem svojim, pravzaprav na{im gostom, ki so mi pomagali pri zbiranju glasovnic iz Tednika. To je bila prava akcija in od srca sem hvaležna prav za vsak moj glas. Hvala tudi rojakom iz Trnovske vasi, kjer živim, pa moji zlati družini. Hvala turisti~ni agenciji Relax, ki prispeva nepozabno nagrado, in hvala tudi vsem vam na Radiu in Tedniku Ptuj, kjer ste akcijo res dobro izpeljali."
Boste zmago doma proslavili?
"Zagotovo, ~eprav sem resni~-
TURSKI VRH / JANZEKOVICEVI ZNOVA ODPRLI VRATA SVOJE VINSKE KLETI
Vina izbranih sort za prijatelle
Janžekovičevi se že nekaj let uspešno ukvarjajo z vinogradništvom in vinarstvom, v svojo vinsko klet, ki naj bi bila stara že 300 let, pa so letos četrtič povabili prijatelje, znance in ljudi dobre volje, ki cenijo dobro vinsko kapljico. V vabilu so zapisali, da vabijo med pojoče klopotce, v vinograde na vinsko pokušnjo, popestreno z dobrotami domače kuhinje.
Trije son~ni dnevi so letos znova v Tur{ki Vrh k Tur~anu pripeljali ljudi od vsepovsod, ki so uživali v dobri družbi, ob odli~-nem daru halo{ke zemlje in na koncu s seboj odnesli {e kak{no steklenico vina. Za poku{njo so bila na voljo prav vsa vina znamke Tur~an, s katero so Janžeko-vi~evi prodrli tudi na evropski trg, od koder prihajajo že {te-vilne pohvale in dragocena priznanja. Janžekovič je z veseljem prisluhnil {e tako posebnim željam degustatorjev. Katero vino jim najraje ponudi v svoji kleti, nam ni znal odgovoriti, kajti pravi, da so mu vsa enakovredna, ~e pa bi se že moral odlo~iti
za sorto, potem bi zagotovo izbral la{ki rizling, ki ima v sebi vse bogastvo halo{ke pokrajine.
"Na poku{njo smo dali 30 vzorcev, v na{i kleti pa imamo na izbiro 14 sort, tako da se najde za skoraj vsak okus nekaj. Ponujamo suha, polsuha, polsladka, sladka vina, od belih pa radi ponudimo {e modri pinot. V dneh odprtih vrat dajemo v poku{njo letnik 2001, potem pa {e letnik 2000. Veseli me, ko vidim, da ljudje kulturno uživajo ob vinu, da ga vedno bolje poznajo, kajti samo tako se lahko vinogradniki nadejamo uspe{ne ter dobre prodaje," pravi vinar Janžekovi~, ki svoje bogato vinogradni{ko zna-
Vinar Konrad Janžekovič je nazdravil tudi s prijateljem Alojzom Vesenjakom. Foto: TM
nje že uspe{no prena{a na sina Mateja in ostale v družini.
Ob kozarcu vina in pogledu na bližnje vinograde v Turškem Vrhu pa je pogovor nanesel tudi na letošnjo trgatev, ki se bo v Halozah za~ela kaj kmalu. Janžeko-
LENART / AGATINA NOC
Obudili legendo
V soboto, 24. avgusta, je na v rekreacijskem športnem centru Polena pri Lenartu potekala osrednja lenarška poletna prireditev Agatina noč in privabila množico obiskovalcev.
Prireditev je v prvi vrsti namenjena obuditvi legende o ne-sre~ni ljubezni med Agato iz [traleka in Friderikom Herber-steinom iz gradu Hrastovec v 17. stoletju, ki se kon~a z obglavi-tvijo Agate. Zgodba je opisana v knjigi Črni križ pri Hrastov-cu, ki jo je izdal Ožbalt Illavnig leta 1928. Igro so uprizarjali že po drugi svetovni vojni, zadnjih sedem let pa na Agatini no~i do-ma~i igralci zaigrajo odlomek iz
Agatinega življenja; letos so prikazali sojenje Agati.
Vsekakor pa je grad Hrastovec tesno povezan z lenarško zgodovino, saj stoji v neposredni bližini Lenarta. Organizatorji pa želijo legendo o Agati obuditi in jo postaviti v današnji ~as, zato so tudi poimenovali kulturni del prireditve Skok v preteklost.
Prireditev je potekala v šotoru in na prostem, za dobro voljo pa sta do jutranjih skrbela Vili Re-
snik in Slovenjegoriški kvintet.
Popoldne pred Agatino no~jo pa je na Poleni potekalo sre~anje upokojencev, ki ga je organizirala Zveza upokojencev Sloven-
skih goric, v katero je vklju~enih vseh sedem društev upokojencev na Lenarškem.
Zmago Šalamun
Třr\

mr

Med prikazom legende o nesrečni ljubezni Agate se je na prizorišču pojavila tudi Herbersteinova konjenica
no presene~ena. Sploh pa nisem pri~akovala tako visoke zmage. Zagotovo se bomo z gosti, predvsem tistimi, ki so za zmago najzaslužnejši, zbrali in proslavili. Obljubim, da bomo spekli odojka, pa tudi pija~e bo dovolj za vse. Dovolite, da ~estitam tudi Gordani za odli~no drugo mesto, pa Sonji za tretje, pravzaprav vsem, ki so se v tekmovanje uvrstile. To je lep uspeh!"
Brigitinega uspeha sta bila nadvse vesela tudi lastnika go-stiš~a Lovec Majda in Avgust
od srca ~estitava naši Brigiti za osvojeno prvo mesto. Januarja prihodnje leto bo 10 let, odkar dela v našem lokalu, in vsi smo z njenim delom zelo zadovoljni. Posebej jo odlikuje odnos do gostov in to se je tudi pokazalo, zagotovo si je ta naslov prislužila. Vsi jo imamo radi in vsi smo ponosni, da je Tednikova natakarica poletja 2002 v našem gos-tiš~u!"
M. Ozmec
vi~evi se nadejajo dobre letine; o tem pa bodo govorili prihodnje leto na vnovi~nem sre~anju ob pokušnji najboljših vin iz svoje kleti.
T. Mohorko
PTUJ / JUTRI PODELITEV NAGRADE ZLATO OGLEDALO
Nagrajenci in gostje v zavetju ptujskega gradu
Na Ptuju se bodo 13. septembra zbrali predstavniki slovenske oglaševalske srenje in podelili že trinajsto nagrado zlato ogledalo za najboljši tiskani oglas v preteklem obdobju.
Zlato ogledalo za poletje 2002, nagrado, ki jo Gospodarska zbornica Slovenije in Strokovno združenje slovenskih ~asopisov in revij podeljujeta štirikrat letno, bodo jutri ob 18.30 uri podelili v zavetju ptujskega gradu. Na grajskem dvoriš~u in v romanskem palaciju se bodo zbrali predstavniki agencij, medijev, naro~nikov in drugi povabljeni gostje. Tokrat se je za prestižno nagrado potegovalo 101 delo, vsa pa so bila poleti 2002 objavljena v tiskanih medijih.
V ožji izbor za tokratno nagrado so se uvrstila dela agencij Luna (naro~nik Ljubljanske mlekarne), Pristop (DARS), Roga~ RMV (Mladina), Avanta Lowe Lintas (Yellogistics).
Zlato ogledalo je nagrada za najboljši tiskani oglas posameznega obdobja (zima, pomlad, poletje, jesen), prvi~ pa so ga podelili leta 1999. Namen nagrade je spodbujanje kreativnosti na podro~ju oblikovanja oglasov, ki so namenjeni za objavo v tiskanih medijih. Poleg zlatega ogledala se podeljuje tudi veliko zlato ogledalo, kjer za veliko nagrado konkurirajo nagrajenci po posameznih obdobjih.
Za strokovnost pri izbiri nagrajenih del skrbi strokovna žirija v sestavi mag. Mateja Mahni~, predsednica žirije (kreativna direktorica), prof. dr. Zlatko Jan~i~ (FDV), Miljenko Licul (art direktor), Darja Groznik (novinarka in urednica), in Bojan Petejan (vodja komercialno-propagandnega sektorja). Člani
žirije pri svojem delu ocenjujejo: tekst, idejo, grafi~no izvedbo, uporabo grafi~nega materiala ter ciljnost sporo~ila.
Zlato ogledalo so do sedaj podelili 12 krat (veliko zlato ogledalo 3 krat). Za nagrado je bilo nominiranih 1112 del iz 22 agencij. Z najve~ nominacijami se ponašata agenciji Pristop in For-mitas (9), 7 jih je prejela Futura DDB. Zlato ogledalo je prejelo 11 razli~nih agencij, najve~ zmag (2) pa je dosegla agencija Grey. Z velikim zlatim ogledalom se ponašajo tri agencije, in sicer Studio Marketing, Idea company ter Gigodesign.
Spomladi je odmevala podelitev nagrade oglasu, ki se je ukvarjal z nasiljem nad ženskami. V mogo~nem ambientu ptujskega gradu pa se bo za odmevnost prireditve trudil organizator, podjetje Radio-Tednik Ptuj, ki pripravlja podelitev z delovnim naslovom Zlati odsev poletja 2002. Na gradu bodo ptujskost pri~arali skupaj z igralcema Miho Arhom in Alenko Teti~kovi~ ter srednjeveškim razglaševalcem in grajskimi vilami. Gostom iz celotne Slovenije pripravljajo tudi pre-sene~enja, ki pa do same podelitve ostajajo skrivnost.
Ve~ informacij o prireditvi si lahko preberete na spletni strani: www.zlato-ogledalo.com, vsa nominirana dela pa bodo razstavljena pod arkadami grajskega dvoriš~a.
Marjan Ostro{ko
Ponedeljek, 16. septembe
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Iz popotne torbe: Svet je pisan. 9.25 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 40. epizoda. 9.35 Oddaja za otroke. 9.50 Orjaki, angle{ka dok. serija, 1/6. 10.15 Na vrtu, oddaja TV Maribor 10.40 Legende morja, fra. dok. serija, 4/13. 11.05 Cik cak. 11.25 Glasbena ogrlica. 12.25 Parada plesa. 13.00 Poro~ila, {port, vreme. 13.15 Zlata {estdeseta: Nostalgija z uredniki - Marjanca Vojnovi~. 14.15 Igrani film. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poro~ila, {port, vreme. 17.00 Recept za zdravo življenje: Prebavila. 17.55 Otok živali, risana nan., 6/13. 18.20 Radovedni taček: Kobilica. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Manatea, francoska nad., 6/13. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Opus. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Ecce Homo, kanadska dok. serija, 12/13. 23.45 Recept za zdravo življenje: Prebavila, pon. 0.35 Opus, pon. 1.00 Svetovni izzivi, pon. 1.30 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 32.epizoda, pon. 1.55 Sternbergovi, nem{ka nad., 8/18, pon. 2.40 Parada plesa, pon. 3.00 Homo Turisticus, pon. 3.20 Studio City, pon. 4.35 Končnica, pon. 5.35 Šport.
SLOVENIJA 2
9.05 Dobro jutro, pon. 13.25 Sprehod z zverinami, ang. znanstvena serija, 1/2. 14.15 Sobotna noč. 16.15 Mary Tyler Moore, am. nan., 32.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 8/18. 17.40 Enciklopedija znanja: Clove{ko srce, izobraževalna oddaja za otroke. 17.55 Velika otročaja, ang. nad., 2/13. 18.20 Jasno in glasno: Divja jaga na cesti, kontaktna oddaja. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Gaza - Zaprto mesto, francoska dok. oddaja. 22.55 Brane Rončel izza odra. 0.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 33. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 103. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 30. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 10. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.10 Varuhi luke, 35. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 11. del mehi{ke nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 31. del mehi-{ke nad. 17.20 Močno me objemi, 104. del mehi{ke nad. 18.15 Salome, 34. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 Komedija: Nabriti kanoni, ameri{ki film. 21.30 Raztresena Ally, 3. del ameri{ke nan. 22.30 Odpadnik, 13. del ameri{ka nan. 23.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 1. dela kan. nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 231. del. 13.50 Obala ljubezni, 105. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 2. del kan. nan. 17.45 Korak za korakom, 5. del hum. nan. 18.15 Veseli rov-tarji, 16. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 12. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Superfilm: Ubežnik, ameri{ki film. 21.45 Ti in jaz, 1. del am. hum. nan. 22.15 Tretji kamen od sonca, 10. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 9. del am.hum. nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.05 Raj, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Anikino obdobje, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N - nogometni studio. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Nivea Sun Beach Volley, reportaža.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Stan in Olio. 10.25 Risanka. 10.50 40. otro{ki filmski festival. 11.10 Ekspedicija v živalsko kraljestvo, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: To Love, Honor and Deceive. 15.30 Risanka. 15.45 Zagreb: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec, pz. serija. 17.00 Hrvatje v Italiji. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Kultura. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Re{evanje blaga, dokum. oddaja. 20.35 Haven't We Met Before, britansko-kanadski TV film. 22.05 London's Capital Live. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Lov na jelene, film. 1.00 Film. 2.55 Ameri{ki TV film: To Love, Honor and Deceive. 4.25 Čarovnija, serija. 5.15 Pz. serija. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.35 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.10 2.4 otroka, serija. 18.45 Re{e-valna služba. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier, serija. 21.40 Becker, serija. 22.05 TV izložba. 22.30 Normal, Ohio - serija. 22.55 Zahodno krilo II. 23.40 Dosjeji X.
HTV 3
20.05 Mini-serija. 22.35 Stoj in gledaj, dok. odd. 23.05 Šport.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Mladi Herkules, serija. 8.15 Življenje in jaz, serija. 8.40 Jesse, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.25 Herkules, serija. 10.05 Avstrijski film. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz 21.15 Divje kreature, komedija 1996. 22.45 Beli morski pes, film 1974. 0.45 Nikita, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1594). 9.50 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Gradi{čanske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1595). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stiči{če kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 17. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Radovedni taček: Kobilica. 9.15 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 24/26. 9.40 Otok živali, risana nan., 6/13. 10.05 Oddaja za otroke. 10.35 Recept za zdravo življenje: Prebavila. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Manatea, fra. nad., 6/13. 13.00 Poročila. 13.15 Tedenski izbor 13.15 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 14.40 Polnočni klub. 15.55 Prisluhnimo ti{ini: Portret slikarja Uro{a Žitnika. 16.30 Poročila. 16.55 Sfinga, nem{ka dok. serija, 3/5. 17.45 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 4/26. 18.00 Slovenske iz{tevanke z Melito Osojnik: Črno žabo smo ulovili, 1/12. 18.05 Enciklopedija znanja: Koža, izobraževalna oddaja za otroke. 18.20 Knjiga mene briga - Vladimir Bartol: Alamut. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mednarodna obzorja: Nemčija pred volitvami. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 V imenu ljubezni, angle{ka drama, 1/2. 0.30 Knjiga mene briga - Vladimir Bartol: Alamut, pon. 0.50 Sfinga, nem{ka dok. serija, 3/5, pon. 1.40 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 4/26, pon. 1.55 Mednarodna obzorja: Nemčija pred volitvami, pon. 2.45 Aktualno, pon. 3.40 Mary Tyler Moore, am. nan., 33.epizoda, pon. 4.05 Sternbergovi, nem{ka nad., 9/18, pon. 4.55 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 33.epizoda. 16.45 Sternbergovi, nemška nad., 9/18. 17.45 In vse zaradi mame, nem{ki film. 20.00 Šport. 20.35 Rim: Liga prvakov v nogometu, 1. kolo: Roma - Real, prenos. 22.35 Čudoviti ljudje, angle{ki film. 0.20 Praksa, ameri{ka nan., 74.epizoda. 1.00 Praksa, ame-ri{ka nan., 75.epizoda. 1.45 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 34. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 104. dela. 10.55 Med sovra{vom in ljubeznijo, pon. 31. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 11. dela. 13.10 Raztresena Ally, pon. 3. dela. 14.05 Varuhi luke, 36. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 12. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 32. del. 17.20 Močno me objemi, 105. del. 18.15 Salome, 35. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnična zgodba: Časi srca, ameri{ki film. 22.30 Odpadnik, 14. del ameri{ka nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 2. dela kan. nan. 12.10 Simpatije, 21. del. 13.00 Mladi in nemirni, 232. del. 13.50 Obala ljubezni, 106. del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 3. del kan. nan. 17.45 Korak za korakom, 6. del hum. nan. 18.15 Veseli rov-tarji, 17. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 13. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Akcija: Premična tarča, kanadsko-ameri{ki film. 21.45 Ti in jaz, 2. del hum. nan. 22.15 Tretji kamen od sonca, 1|. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 10. del hum. nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Raj.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Alfi med prijatelji, pon. 17.20 Naj N nogometni studio, pon. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 TV razglednica. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Dokum. oddaja. 23.45 Automobille.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Serija. 10.35 Risanka. 10.50 40. otro{ki filmski festival. 11.10 Ekspedicija v živalsko kraljestvo, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki tV film: To Brave Alaska. 15.30 Risanka. 15.45 Dubrovnik: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec: Divje planine. 17.00 Hrvatje v Italiji: Venecija II. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Spomini ljudstva, dokum. oddaja. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, a ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Vera stoletja, dokum. serija. 21.00 V prvem planu. 22.10 Transfer 23.00 Meridijan 16. 23.30 Kinoteka: fr. film. 1.15 Ameri{ki TV film: To Brave Alaska. 2.45 Pravica za vse, serija. 3.30 Čarovnija, serija. 4.15 Remek. 4.30 Kinoteka: A cause, a cause d'un femme - fr film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.30 Otro{ki program. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.15 2.4 otroka, serija. 18.45 Re{e-valna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.15 Pari, serija. 21.45 Pravica za vse, serija. 22.35 Normal, Ohio - serija. 23.00 Zahodno krilo II., serija. 23.45 Dosjeji X.
HTV 3
20.05 Film. 21.45 Dežela Georgesa Washingtona, dok. film. 22.10 Avenija Hrvatov, dok. odd. 23.10 Serija. 23.55 Sevilla: SP v veslanju.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 8.00 Varu{ka, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.45 Superman, serija. 9.35 Herkul, serija. 10.15 Divje kreature, ponovitev filma. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Debeluhar, serija. 22.40 Sex And The City, serija. 23.10 Nogomet, Liga prvakov.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija (1595). 9.50 Ljubezenske zadeve. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1596). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{ču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 18. september
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Tedenski izbor. 9.05 Babar, risana nan., 9/13. 9.25 Pipsi, risana nan., 15/26. 9.50 Slovenske iz{tevanke z Melito Osojnik: Črno žabo smo ulovili, 1/12. 9.55 Enciklopedija znanja: Koža, izobraževalna oddaja za otroke. 10.10 Knjiga mene briga - Vladimir Bartol: Alamut. 10.25 Oddaja za otroke. 10.50 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 4/26. 11.05 Sfinga, nem{ka dok. serija, 3/5. 11.55 National Geographic, 17/23. 13.00 Poročila. 13.15 Glasbena oddaja. 14.05 Tedenski izbor. 14.05 Mednarodna obzorja: Nemčija pred volitvami. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 17.00 Stanje planeta, ang. poljud. serija, 3., zadnji del. 17.55 Sneguljčica, plesna predstava. 18.25 Oddaja za otroke. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Razsvetljenstvo zajamčeno, nem{ki film. 22.00 Odmevi. 22.55 Umetnost violinske igre, fran. glasbeno dok. oddaja, 2., zadnji del. 23.55 Stanje planeta, ang. poljud. serija, 3., zadnji del, pon. 0.45 Mary Tyler Moore, 34. epizoda, pon. 1.10 Sternbergovi, nem{ka nad., 10/18, pon. 1.55 Tiha cona, ameri{ki film, pon. 3.45 Šport.
SLOVENIJA 2
15.25 APZ Tone Tom{ič, Šou Ljubljana, 1. oddaja. 15.55 Homo Turisticus. 16.15 Mary Tyler Moore, 34. epizoda. 16.45 Sternbergovi, nem{ka nad., 10/18. 17.40 Stava, fra. film. 19.10 Videospotnice. 20.00 Liga prvakov v nogometu, 1. kolo: Bayern (m), -Deportivo, prenos; Feyenoord - Juventus, Milan - Lens,Barcelona - C. Brugge, posn.. 0.00 Praksa, 76. in 77. epizoda.
POP TV
9.10 Salome, pon. 35. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 105. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 32. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 12. dela. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi luke, 37. del. 15.30 Ljubezen brez greha, 13. del. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 33. del. 17.20 Močno me objemi,
106.	del. 18.15 Salome, 36. del. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Sosedovo dekle, ameri{ki film. 21.45 Newyor{ka policija, 3. del nan. 22.40 Odpadnik, 15. del am. nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 3. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, posn. 13.00 Mladi in nemirni, 233. del. 13.50 Obala ljubezni,
107.	del. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Mož akcije, risana serija. 16.30 Zenki, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 4. del kan. nan. 17.45 Korak za korakom, 7. del hum. nan. 18.15 Veseli rovtarji, 18. del. 18.45 Družina za umret, 14. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 2. del nan. 20.50 Ekstra magazin. 21.40 Ti in jaz, 3. del hum. nan. 22.10 Tretji kamen od sonca, 12. del. 22.40 Noro zaljubljena, 11. del am.
Televizija Ptuj
(v soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri)
-	Glasbena oddaja Graška gora poje in pleše, 2. del
-	Poljudna oddaja »Kako biti zdrav in zmagovati«
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 Nivea Sun Beach Volley. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Automobille. 16.30 Vznemirjenje, ame-ri{ka romanti~na drama. 18.20 Gradimo, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca, 18. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Ekskluzivni magazin.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Otro{ki program. 10.00 Novice. 10.05 Serija. 10.35 Risanka. 10.50 40. otro{ki filmski festival. 11.10 Ekspedicija v živalsko kraljestvo, pz. serija. 12.00 Novice. 12.20 Pravica rojstva, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Ameri{ki TV film: Talk To Me. 15.30 Risanka. 15.45 Bjelovar: Poletje, poletje. 16.00 Novice. 16.05 Poizvedovalec: Lov na kobro. 17.00 Morje in otroci. 17.30 Hrva{ka danes. 18.00 Dizajn in želje, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, a ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Božanski dvoboj, dok. serija. 20.45 Dan očetov, am. film. 22.20 Kulturno poletje. 22.50 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.30 Uranus, fr film. 1.05 Jazz. 2.20 The Wrath of Silence, film. 4.00 Čarovnija, serija. 4.50 Nepoklicani, serija.
HTV 2
15.30 Otro{ki program. 16.35 TV koledar. 16.55 Hugo. 17.25 Pravica rojstva, serija. 18.15 2.4 otroka, serija. 18.45 Re{evalna služba. 19.30 Glasbeni album - Nostalgija. 20.05 Čarovnija, serija. 21.00 Novice. 21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja. 21.45 Nepoklicani, serija. 22.35 Normal, Ohio - serija. 23.00 Serija. 23.45 Dosjeji X.
HTV 3
20.05 Šport. 20.50 Serija. 22.15 24 ur prve pomoči, dokum. oddaja.
AVSTRIJA1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom. 8.15 Princ iz Bel Aira. 8.40 Sabrina. 9.00 Superman. 9.50 Herkul. 10.30 Columbo. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Liga prvakov, prenos. 21.50 Atentat, film 1996. 0.30 Ma{čevanje po načrtu, serija.
AVSTRIJA2
9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1596). 9.50 Policijska in{pek-cija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1597). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama.
Vsak
ponedeuek med 21. in 22. uro na
programu
radia
ftuj
pripravlja
in vodi:
^Ajujimir kajzoVar
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
miioô
n
LESTVICA:


13. Pogum - Po domače
12. Fantje z Graške gore - Ne joči
11. Rokovnjači - Ob praznikih
10. Ans. Sicer - IVIali zaspanček
09. Rosa - Po pameti ravnaj
08. Štajerskih 7 - Ko poljubim te
07. Družinski trio Pogladič - Nikoli ne pozabi
06. Ans. Cvet - Polka je najlepša stvar
05. Ans. l\/larjana Drofenika - V hiši domači
04. Ans. Lipovšek - Se še spominjašGraške gore
03. Simon Plazi s prijatelji - Povejte zvezde
02. Ans. Primoža Založnika - iskrice
01. Ans. Frančič - Beli dom
1.	Milena in Natalija Kolšek - Ko slavimo
2.	Brina - Hopa cupa
3.	Balky-Kdo te ljubil bo
4.	Aleksandra Krajne - Dobro jutro mati
5.	Lukas - Anita
6.	Štajerski IMišo - Pojte z menoj
7.	Victory - Tekila iz tvojega popka
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za: Glasovnice poSlJlte na à
k na naslov:
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Zdenka Nemec, Vodnikova 2, 2250 Ptuj
Xradioptuj
89.8*98.e'l04.3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 12. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 CONECT. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Dogoše. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val).
PETEK, 13. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran GlušičJ. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
SOBOTA, 14. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja
Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). NEDELJA, 16. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PONEDELJEK, 16. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajn{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja
Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
TOREK, 17. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOfP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 VRTIČKARIJE (Mi{a Pu{enjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SREDA, 18. septembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 NAŠ GOST 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TURISTIČNI TEDNIK
POCITNICE ZA TELO IN DUŠO
Jezersko - košiek raja za vsak okus
Najti pravi kraj družinskega dopustovanja ni enostavno. Ni tako malo tistih, ki se vračajo razočarani in jim je dopust povzročil le dodaten stres. Na primer: dolga in mučna potovanja na morje, tam pa le malo tistega, kar so obljubljali prospekti. Turistična gneča v obljubljenih kulturnih prestolnicah mnogokrat zabriše doživetja ob svetovnih umetniških mojstrovinah. Eksotična popotovanja se lahko sprevržejo v odisejado brez prtljage in denarja ... A včasih, kakor bi bile na delu dobre vile, najdete počitniški kraj po meri vseh družinskih želja in možnosti. Zame je tak kraj Jezersko ob vznožju Karavank in Kamniških Alp, kamor je s Ptuja dobri dve uri vožnje.
Žagarjeva prenočišča so sredi zelene tihote
Jezersko, nekoč del občine Kranj, zdaj samostojna občina, je sestavljeno iz Spodnjega in Zgornjega Jezerskega, ki ležita v manjših ledeniških kotlinah Ravenski in Makekovi Kočni. Z naravnimi lepotami in pestrostjo ponuja številne možnosti oddiha za vse sorte okusov: od
adrenalinskih vzponov na vršace, gorskega kolesarjenja, plezanja do sprošču-jočega pohodništva, uživanja v domačih dobrotah in etnoloških zanimivostih ter naravnih in kulturnih znamenitostih. Predvsem pa je Jezersko oaza miru in naravne tihote z zdravilnimi klimatski-
mi danostmi (do leta 1982 je na Jezerskem delovala bolni{nica za o~esne bolezni v okviru ljubljanske o~esne klinike).
Pri Zagarjevih na Olipju, turisti~ni kmetiji, ki jo vodita Ana in Janez Žagar, je doživetje Jezerskega zares nekaj posebnega. Udobna namestitev (sobe s kopalnico za 14 oseb) in uporabo kuhinje z vso opremo ter notranja in zunanja jedilnica s pogledom na mogo~ne gozdove presegajo pri~akovanja {e tako zahtevnih obiskovalcev. Spanje v "volnenih
posteljah" ( volna je doma~ pridelek) ob pesmi Kokre, ki te~e mimo Žagarjeve hi{e, pomiri {e tako nespe~no du{o. Seveda so vzrok za odli~en spanec tudi dnevne aktivnosti, ki jih z veseljem vzpodbujata gostitelja — poznavalca vseh koti~kov Jezerskega. Z nevsiljivo radoživostjo znata presoditi želje in sposobnosti gostov ter jih popeljati del poti na gorske vi{ine tudi s pomo~jo avtomobila (9 oseb). Gospa Ana navdu{uje z zavidanja vredno gospodinjsko spretnostjo, ko po dolgi hoji en, dva, tri pri-
koče na Ledinah, ve{~i planinci lahko nadaljujejo na Savinjsko ali jezersko sedlo (2034 m), na Veliko Babo (2127 m), na Križ (2433 m).
Jezersko z ne{tetimi možnostmi privablja tudi kolesarje in motoriste, mnogi pa se odlo~ijo za idili~no kampiranje blizu Plan{arskega jezera, kjer je bila letos že dvain{tirideseti~ zanimiva etno-lo{ka in etnografska prireditev ovčarski bal, kjer ob dobri doma~i hrani blesti avtohtona jezersko-sol~avska ovca (priznana od leta 1850, ko je dobila nagrado na evropski razstavi v Parizu). Jezerjani na balu prikažejo starodavne obi~aje in pastirsko življenje, stojnice ponujajo do-ma~o volno in volnene izdelke, v li~ni leseni ko~i pa doma~e mojstrice pripravljajo zna~ilno zelje in masovnek (v kotlu na odprtem ognju kuhana smetana z dodatkom ajdove, bele in koruzne moke).
Velike in male obiskovalce Jezerskega vabijo kulturne zanimivosti: Galerija Zadnikar, Jenkova kasarna, obpotna znamenja, cerkve, tipi~ne skupine kme~kih poslopij. Zraven vodnih izvirov so posebne pozornosti vredne va{ke lipe, jezerski macesni (v ~asu furmanstva so bili za{~itna znamka kraja in izjemno cenjeni v trža{kih ladjedelnicah, {e danes je njihovo seme zelo iskano), pozornemu
Pastir pri opravilu na planšarskem balu
Izdelki iz Žagarjeve volne na ovčarskem balu
Ana Žagar pripravlja masovnek
Nagradno turistUno vprašanje
Ta konec tedna bo znano, kako se je Ptuj odrezal s svojo prvo udeležbo v mednarodnem tekmovanju ocvetličenih mest Entente Florale. Uradna razglasitev bo 14. septembra v mestu Alphen aan den Rijn na Nizozemskem. Slovesnosti ob razglasitvi rezultatov se bo udeležila tudi tričlanska uradna delegacija mestne občine Ptuj, ki jo sestavljajo Tanja Ostrman Renault, Peter Vesenjak in Albin Pišek. Sicer pa bo na Nizozemsko danes odpotovalo okrog 50 udeležencev iz Slovenije; v večini gre za predstavnike mest in krajev, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja Entente Florale.
Občina Slovenske Konjice, ki je doslej najuspešnejša slovenska udeleženka na tem tekmovanja, je na Nizozemsko povabila predstavnike krajev letošnjih tekmovalcev, saj kot pravi župan Sloven-
skih Konjic Janez Jazbec, delo v turizmu temelji tudi na izmenjavi izkušenj in druženju. V letu 2003 bo občina Slovenske Konjice gostila vse sodelujoiče kraje na tekmovanju Entente Florale 2003.

Ker želijo prireditev čim bolje izpeljati, so na ogled zaključne prireditve oziroma slovesnosti povabili tudi predstavnike drugih slovenskih krajev, ki jim pri organizaciji in izvedbi te zahtevne prireditve lahko pomagajo. Med bivanjem na Nizozemskem si bodo ogledali tudi
borzo cvetja in florijado.
***
Ob svetovnem dnevu turizma bo na Ptuju potekala vrsta aktivnosti. Svoje dosedanje delovanje bo med drugim predstavila Lokalna turistične organizacija Ptuj, ki v teh dneh praznuje eno leto. Turistično društvo Ptuj pa bo podelilo priznanja najboljšim v urejanju
okolja, ocvetličenja oken in balkonov. ***
Po statističnih podatkih je bilo lansko leto na Ptuju 53 tisoč nočitev. Tak je tudi pravilen odgovor na naše zadenj turistično vprašanje. Nagrado Term Ptuj in Mercatorja bo prejel Simon Čeh, Kettejeva ul. 2, Ptuj.
Danes vpra{ujemo, s koliko turisti~ni-mi posteljami razpolaga Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor, ki ga v uredni{tvu Tednika, Rai~eva ulica 6, pri~akujemo do 20. septembra, so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj.
pravi postrvi iz lastnega goji{~a, odli~no gobovo juho iz pravkar nabranih gob, masovnek (zna~ilno plan{arsko jed) ali razveseli s krepko zelenjavno juho utrujene planince.
Jezerske poti so neizčrpne.
Slap Čedca je sicer manj znan med slovenskimi slapovi, a slovi s svojimi 132 metri kot najvi{ji. Do njegovega vznožja vodi pot mimo mogo~ne turis-ti~ne kmetije Makek skozi gozd, ki se kon~uje z ru{evjem, in po stezi po pro-di{~u hudournika, kjer se lepo odpira razgled na rde~kaste stene slapa in oko-li{ke gore.
Kamnomlom lehnjaka (nastaja podobno kot kapniki iz vodnih raztopin) je prva to~ka geolo{ke transverzale. Pot mimo njega vodi tudi do partizanske bolni{nice Krtina. Izvir jezerske slatine nad Ankovo kmetijo privablja mnoge popotnike, kakor tudi Ankova slapova. Med priljubljenimi izletni{kimi to~ka-mi je Planšarsko jezero, umetno zajezeno, kjer je staro žago spremenil v prijetno gosti{~e Ptuj~an Milan Milo{i~. Od tod peljejo poti na Češko kočo (1540 m, dve poti, vsaka dve uri hoje), ki stoji na razgledni to~ki tik nad gozdno mejo na strmem pobo~ju nad Ravensko Ko-~no. Ko~o so leta 1900 postavili ~e{ki ljubitelji gora in je do danes ohranila svoj ~e{ki ljudski slog. S Če{ke ko~e vabijo stene na Ko~no (2540 m), Grinto-vec (2558 m), Mlinarsko sedlo (2334 m), kamor vodijo dobre, a zahtevnej{e poti. Ena ura hoda vas pripelje do Krajnske
o~esu ob lahni planinski poti pa ne uide encijan (da ne govorim o gobjem bogastvu).
Predvsem pa je odlika Jezerskega neokrnjena narava, ki jo le stežka lahko užijemo v turisti~no razvpitih in bolj agresivnih krajih.
L.K.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
PO BENEČIJI
PTUJ, Trstenjakova 7,02/749-34-56
Foto: Črtomir Goznik
CAVTAT
49.9DD
22.9.-3.10., 11 xNZ+letalo
ENKA^
BOLGARIJA
75.900
litl***,7xNZ
I LAST MINUTE, www.enka.si MymA,LEmEmjE,A
^TER TUNIZIJA
3 1.9DD	79.9DD
drugi otrok do 12 let GRATIS
do28.9., 71 POL, ht! Colentum"* v septembru, hfl.***, 7 x POL
KRETA
69.900
27.9.,7xNZ,htl*
31.10., e
MB, CE, U
7.990
Il Izlet, cena za dve osebi,
CRES, Sončkov klub
10.950
26.10., 2* hotel Klmen, 3D, POL, organizirani pohodi (možno 4 dni z avtobusom: 20.950 SIT)
CRNA GORA
32.000
25.10., avtobusni izlet, 7D, P, vliljuieni ogledi, vstopnine, degustaclja...
TRGATEV MANDARIN
39.900
26.10., 3* hotel Stella, 4D, POL, avtobus iz MB, CE, U, v ceni 3 Izleti
Santorlnl
59.900
20.9., preproste sobe, 7D, N, polet letala z Brnika
EGIPT, Sharm el Shelk
J
114.520
19., 22., 26.9., 4* Holiday Inn Sharm, 70, POL, polet z avstrijskih iatali«
KUBA, Varadero
232.700
28.9., 3* hotel Varadero Sun Beach, 130, ALL INCLOSIVE, polet iz Mňnchena
www.sondiek.cotii
Tsonček
PTUJ, Kt^mpljeva S, tel. 02/749 32 82 TUl potovalni center
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
RISE: BOJAN GROBOVSEK
Toplozraini sprejemniki sonine energije (IV.)
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Konvekcijske izgube so v primeru izvedbe zračnega sprejemnika, prikazanega na sliki (glej prej{nji Tednik), minimalne, saj se segreti zrak dokaj hitro vsesa v dobro izoliran centralni del kolektorja in razvodni sistem.
Izgube prestopa toplote lahko nastanejo tudi zaradi nepravilno izbrane vrste stekla. Tako velik odstotek železa v steklu toplotne izgube znatno poveča.
Sprejemniki so zaradi svoje velikosti (60 x 60 cm) zelo prilagodljivi in jih lahko namestimo kjerkoli - na strehe z različnimi nakloni in tudi ravne strehe.
Za dobro izolirane hi{e pri nas potrebujemo za {tiričlansko družino približno dva kolektor-ska modula po 5, 5 m2 za pripravo tople sanitarne vode, v zimskem času pa lahko s kole-ktorji predgrevamo toplo vodo. Za ogrevanje prostorov pa bi potrebovali znatno večjo povr{i-no sprejemnikov sončne energije, razen za nizkoenergijske hi{e (energijsko {tevilo največ 50 kWh/m2/leto), kjer lahko z dvanajstimi do petnajstimi sprejemniki oziroma kolektorji pokrijemo do 85 odstotkov letnih potreb po toploti.
5. PREDNOSTI IN SLABOSTI ZRAČNIH SPREJEMNIKOV
Toplozračni sprejemniki imajo nekatere prednosti v primerjavi z vodnimi, prav tako pa nekatere slabosti. Poglejmo najprej prednosti.
PREDNOSTI:
-	Primerni so za starej{e zgradbe, kjer moramo izvesti sanacijo fasade in tako sočasno re{imo tudi problem prezračevanja.
-	Primerni so za su{enje kulturnozgodovinskih objektov, cerkva, gradov, ki traja dalj{e obdobje (odstranjevanje vlage in izsu{evanje zidov).
-	Primerni so za zgradbe, ki so izpostavljene cestnemu hrupu (vgrajene dvojne fasade služijo kot zvočni zid).
-	Primerni so za pisarni{ke zgradbe, industrijske zgradbe in skladi{ča, ker jih lahko vgradimo v fasado.
-	Primerni so poleg ogrevanja in prezračevanja tudi za odstranjevanje vlage iz prostorov.
-	Primerni so za počitni{ke hi{ice, za naravno cirkulacijo zraka ali cirkulacijo zraka z ventilatorjem.
-	Primerni so za ogrevanje prostorov, prezračevanje in pripravo tople sanitarne vode.
-	Primerni so za ogrevanje vode v bazenu, talno ogrevanje rastlinjakov in cvetličnjakov.
-	Zračni sprejemnik za delovanje ne potrebuje vode, zato odpade za{čita pred zmrzovanjem (razen pri sistemu zrak/voda za
segrevanje sanitarne vode).
-	Reakcijski čas je pri zračnih sprejemnikih majhen, saj začne delovati takoj, ko na sprejemnike posije sonce.
SLABOSTI:
-	Zračni sprejemniki so lahko problematični zaradi zvočne obremenitve okolice (zaradi za{či-te pred zvokom moramo izbrati primerno hitrost in zagotoviti vstop zraka v sprejemnik, ta pa ne sme biti speljan s sprednje strani).
-	Prah in vlago v odprtih sistemih moramo regulirati z ustreznimi filtri in odvajalniki kondenzata.
-	Zaradi velikih pretokov segretega zraka potrebujemo relativno velike preseke kanalov.
ZAKLJUČEK
Zračnimi sprejemniki sončne energije so dejansko napra-
PREJELI SMO
Kdo je Majda Goznik - novinarka časopisa Tednik
Ne poznam je osebno, čeprav je rojena in ne priseljena Ptuj-čanka, vendar je navzoča na vseh na{ih prireditvah v mestu Ptuju in izven mesta in končno je poznana po inicialkah svojega priimka in imena MG v časopisu Tednik - Ptuj. Takoj v začetku svojega pisanja lahko z vso gotovostjo in prepričanjem potrdim, da je ona ta čas najboljša novinarka v Sloveniji. V dokaz tej trditvi je priznanje za njeno uspešno novinarsko delo, ki ga je prejela letos na avgustovski proslavi v Ptuju ob občinskem prazniku.
Ko prelistavam ptujski Tednik, skoraj ni članka, ki ga ne piše ona, saj zadeva aktualne zadeve iz naše občine, piše o vsem: o kulturi, gospodarstvu in
še bi lahko naštevali v nedogled - povsod je prisotna, ima oči, posluh in razum, da napiše v glavnem o tem, kar je v naši občini nepravilno, in poizkuša s svojimi tehtnimi trditvami doseči nasprotno. Na žalost se ji kljub veliki razgledanosti in prizadevnosti vselej ne posreči, da bi odgovorni nepravilnosti odpravili. Ogromno nepravilnosti in neposluha gre na škodo občanov.
Ker večina občanov mesta Ptuja, pa tudi občani izven Ptuja Majde Goznik ne pozna (razen novinarsko), si prav gotovo zasluži, da jo "Radio -Tednik" Ptuj predstavi v svojem časopisu s fotografijo in primernim člankom, pohvali njeno prizadevnost na področju novinarstva.
V svojem in v imenu mnogoštevilnih občanov želim Majdi Goznik še veliko uspehov.
Obcanka Mira Brus
ve za prihodnost, saj omogočajo številne kreativne in posamične rešitve pri različnih sistemih za ogrevanje in prezračevanje. Na svetovnem trgu se pojavljajo novi tipi nezastekljenega sprejemnika (Kanada) in posebna izvedba ploščnega sprejemnika (Švedska, Norveška) v modularnih izvedbah. Tudi na domačem trgu se pojavljajo proizvajalci zračnih sprejemnikov, v kombinaciji s toplotno črpalko.
V tujini nizkoenergijske hiše niso več nobena posebnost, zato lahko v prihodnosti tudi pri nas pričakujemo gradnjo takšnih hiš in s tem tudi primernejše pogoje za vgradnjo toplozračnih sprejemnikov sončne energije tudi za potrebe ogrevanja. Za pripravo tople sanitarne vode, ogrevanje bazenov, hlajenje prostorov, predvsem v raznih počitniških hišicah in počitniških domovih, se investicija v gradnjo toplozračnih sprejemnikov sončne energije vsekakor izplača.
Viri: Zborniki lEA — SHC Bojan Grobov{ek
BUKOVCI / IZ GASILSKIH VRST
Prvo meddruštveno srečanje
V soboto, 31. avgusta, je PGD Bukovci na družabnem srečanju v Bukovcih gostilo gasilce iz VDV Lovrečan Dubrava in PGD Korena. Meddruštvena srečanja, ki so sad večletnega sodelovanja med društvi, so se začela lani v Dubravi in so vsako leto drugje: letos v Bukovcih, drugo leto pa v Koreni.
V družabnem popoldnevu so se zanesenjaki iz gasilskih vrst pomerili v družabnih igrah. Poleg streljanja s fračo so se pomerili {e v hoji s hoduljami, igrali nogomet, vlekli vrv in smučali po travi.
Mojca Zemljari~
Ekipno »smučanje« no suhem ali: počasi se daleč pride
LOVRENC / GASILSKO TEKMOVANJE VETERANOV
Peti memorial Franca Dolenta
V nedeljo, 25. avgusta, je PGD Lovrenc na Dravskem polju organiziralo V. memorial Franca Dolenca. Šlo je za gasilsko tekmovanje veteranov, na katerem je tekmovalo 22 ekip iz vse Slovenije. Slavnostni govornik ob podelitvi priznanj in pokalov je bil predstavnik veteranov GZ Slovenije Alojz Obajdin.
Gasilci in gasilke veterani so tekmovali v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti; pri slednji so se morale gasilke in gasilci čim prej obleči in opraviti vsak svo-
jo nalogo. Pri točkovanju je bil seveda potreben čim kraj{i čas opravljenih nalog, pravilno izpeljane naloge ter starost.
Tekmovalo je 7 ekip veterank
in 15 ekip veteranov. Pri veterankah so 1. mesto zasedle gasilke PGD Šmartno ob Paki in s tem prejele tudi prehodni pokal, 2. mesto so osvojile gasilke PGD Polje, 3. PGD Prevalje, 4. PGD Šinkov Turn, 5. PGD Štore, 6. PGD Lopata in 7. mesto so osvojile gasilke PGD Bev-če.
Pri veteranih so 1. mesto in prehodni pokal osvojili gasilci PGD Šinkov Turn, 2. mesto PGD Hajdoše, 3. PGD Teharje, 4. PGD Grosuplje, 5. PGD Lovrenc na Dravskem polju, 6. PGD Matke, 7. PGD Kotlje, 8. PGD Bevče, 9. PGD Gerečja vas, 10. PGD Oplotnica, 11. PGD Zlatoličje, 12. PGD Slivnica, 13. PGD Zabukovica, 14. PGD Šmartno ob Paki in 15. mesto PGD Pesje - Velenje.
Po opravljenem tekmovanju so se gasilke in gasilci zabavali v družbi ansambla Štrk.
Jana Skaza
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH RRED ŠESTDESETIMI LETI (IX.)
Spoznajmo tudi napol zamolčano
Nadaljevanje iz prej{nje {tevilke
Tudi v ptujskem okrožju je začela delovati prva Slovensko-gori{ka četa, nastajale so nove postojanke OF na Ptuju in v okolici, na območju Ormoža, Koga in Sredi{ča ob Dravi, v Cirkulanah, Zavrču, Makolah, na Ptujski Gori itd., zato je gestapo skupaj z redno policijo in žandarmerijo zastavil vse sile, da bi to gibanje uničil. Začeli so strahovito nasilje nad prebivalstvom slovenske Štajerske povsod tam, kjer so zaznali kali odpora. To nasilje se je kazalo v množičnem zapiranju ljudi, streljanju talcev in po{iljanju ljudi v koncentracijska tabori-{ča ali vsaj na prisilno delo po vsem rajhu.
Nasilje je bilo tudi sestavni del priprav na mobilizacijo v nem{ko vojsko in državno delovno službo. Ljudi je bilo po-
trebno zastra{iti in jim vcepiti v zavest, da se vsaka najmanj{a nepokor{čina kaznuje s smrtjo in zaplembo premoženja. Z uničenjem postojank OF in posameznih oboroženih skupin je bilo potrebno v kali zatreti možnost, da bi se jim kateri od vpoklicanih fantov pridružil. S čimprej{njo mobilizacijo so želeli iz domačega okolja odstraniti tudi mlade izobražence, ki so {e ostali po izgonih in izselitvah, ter druge nemirne, nem-{tvu nenaklonjene mlade in jih v voja{kih uniformah disciplinirati in prisiliti k pokor{čini. Zato ni naključje, da je bilo leto 1942 v znamenju nasilja nad na-{imi ljudmi najbolj krvavo.
V Mariboru so v letu 1942 ustrelili 502 talca, v Celju pa 364. Na tisoče ljudi je bilo poslanih v tabori{ča smrti, otroke ustreljenih in zaprtih star{ev pa so zaprli v posebna tabori{ča;
preživeli posamezniki so danes žrtve vojnega nasilja kot "ukradeni otroci".
Ves ta teror in streljanje talcev se je najočitneje izrazil prav v času naborov in vpoklicev. V juniju 1942 je bilo ustreljenih 106 talcev. Prav na dan najm-množičnej{ega vpoklica v nem-{ko državno delovno službo, 7. julija, je bilo v Celju ustreljenih 37 talcev. Ko so bili vpoklicani v redno vojsko letniki 1923, so v Celju 22. in 23. julija 1942 ustrelili skupno 170 talcev. Ko so v naslednjih mesecih sledili vpoklici obveznikov, rojenih v letih od 1919 do 1922, je bilo v Celju ustreljenih {e 95 talcev, v Mariboru pa 186. Spričo tak-{nega nasilja in izredno agresivne nacistične propagande ni čudno, da so fantje z lesenimi ali pletenimi kovčki odhajali pokorno in zaskrbljeno.
Nepričakovano dober odziv
tako na naborih kot ob vpoklicih je presenetil tudi naciste v vodstvu Štajerske domovinske zveze. Na {tabnem razgovoru so ugotovili, da je bilo potrjenih za sposobne 87% nabornikov in da se nabora ni udeležilo le okoli 1% obveznikov, pa {e za nekatere od teh so ugotovili, da se niso mogli odzvati, ker so bili že prej ustreljeni kot talci. Prav tako navdu{enje je bilo ob us-pe{nem odzivu obveznikov letnika 1923, saj je bilo v juliju napotenih v nem{ko vojsko čez 1600 rekrutov. Vse to je nacistična propaganda spretno izkori-{čala za nadaljnje vpoklice.
Rekruti letnika 1923 so bili v glavnem napoteni v posamezne planinske enote garnizij na Tirolskem, Salzbur{kem in Zgornjem Štajerskem, le redki tudi na Koro{kem. Vpoklici fantov in med njimi tudi že nekaj mož, rojenih v letih 1922 in 1921,
so bili v drugi polovici oktobra 1942. Tudi večino teh so razporedili v planinske enote na območju Avstrije, topničarje in pešce pa tudi v garnizije na območju južne Bavarske.
V Ptuju je bil najmmnožič-nejši vpoklic 7. decembra 1942. Med vpoklicanimi so bili fantje letnika 1924, ki so že opravili obveznost državne delovne službe, nadalje letniki 1920 in delno 1919 ter tisti obvezniki letnikov 1922 in 1921, ki niso bili vpoklicani v oktobru. Te so razporejali bolj v enote pešakov, pionirjev, topničarjev, tankovskih enot itd. Vlak z mobiliziranci iz ptujskega okrožja je odlagal razporejene obveznike na železniških postajah v Munchnu, Augsburgu, Ulmu ob Donavi, Stuttgartu, Karlsruheju in morda še kje, en vagon pa so že prej pripojili kompoziciji za Regen-sburg.
Tako je bilo v letu 1942 prisilno mobiliziranih v redne enote nemške vojske pet najvitalnej-ših letnikov, pretežno fantov in le nekaj mladih mož, med katerimi je bilo največ možnih kandidatov za oborožen upor. To
je potrdila tudi naslednja vojna pot teh fantov in mož. Ta skupina je predstavljala nad 4 tisoč fantov in mož, to je nekaj nad 3 odstotke vsega prebivalstva v ptujskem okrožju, in je plačala tudi najvišji krvni davek, saj se kar dobra tretjina ni vrnila iz bojnega meteža po vsej Evropi v vojskah raznih držav. Največ, okoli 600, jih je našlo smrt v nemških vojaških uniformah na frontah ali v ujetnišvu, dobra tretjina ostalih, tj. nekaj nad 300 fantov, pa so bili borci partizanskih enot na območju Slovenije, prekomorskih brigad in brigad, formiranih v Sovjetski zvezi; neredki od teh so bili ustreljeni kot talci, bodisi so izgubili življenje v taboriščih ... Med preživelimi pa je bilo več sto težjih vojnih invalidov.
Že v decembru 1942 so popisali za vojaško službo in za državno delovno službo moške, rojene v letu 1918 in 1925. Nabori so potekali januarja 1943 in februarja istega leta so bili fantje, letnik 1925, že vpoklicani v državno delovno službo, po dobrih treh mesecih pa od tam v redno nemško vojsko.
NASVETI
Kuharski nasveti
sJjve
Slive se bolj raznoliko sadje kot večina drugega. Razlikujejo se po ~asu zorenja, obliki in barvi plodov in po njihovem okusu. V Evropi so doma okroglasto ovalne, modro—^vijoli~aste slive, ki vsebujejo veliko sladkorja in imajo okusno sredico oziroma meso. Ve~ina sliv ima izrazito vdolbinico po dolgem in se po tem razlikujejo od ~e{-pelj. Podolgovate ~e{plje imajo ~vrstej{o meso, ki ga lahko z lahkoto odstranimo od ko{~ice.
Slive so cenjene kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne jedi in sadne izdelke.
Večina sliv dozoreva v prvi polovici avgusta, češplje pa v drugi polovici avgusta. Najprimernejši čas obiranja določimo po temeljni barvi kože, po številu dni od cvetenja do obiranja, čvrstosti ploda in razmerju med sladkorji in kislinami. Slive poleg nekoliko večje količine sladkorja vsebujejo še nekaj kislin in beljakovin in niso primerne za dolgo skladiščenje. So pa zaradi sladkorja in kislin odlično živilo za predelavo. Posušene imajo visoko energijsko in dietetično vrednost.
Slive pa vedno pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slano-sladkih jedi. Tako so slive s čvrstim mesom primerne tudi za peko na žaru in jih ponudimo kot prilogo. Pred peko jih razpolovimo. Z majhnih ostrim nožem zarežemo okrog koščice. Ravnamo se po vdolbini na slivi. Polovici ločimo, da sprostimo koščico. Ce se meso še drži koščice, si pomagamo z nožem. Koščico odstranimo in slive po želji olupimo. Nato jih glede na njihovo velikost narežemo na krhlje ali lističe. Tako narezane med peko na žaru začinimo s soljo in rahlo popramo. Na žaru jih pečemo s pomočjo manjše
količine surovega masla. Med toplotno obdelavo slive pridobijo na barvi.
Od toplotnih postopkov bi slive lahko tudi dušili s pomočjo sladkorja, saj so za sladke jedi kisle, zato jim zmeraj dodajamo sladkor.
Tako kot jabolčne rezine so tudi olupljene slive, ki jim odstranimo koščico, primerne za cvrenje. Preden jih ocvremo, jih dodatno sladkamo, vdolbinico lahko napolnimo s sladkim gostim nadevom, kot so orehov, lešnikov ali kokosov nadev, jih nato paniramo v žvrkljanem testu in na hitro ocvremo. K tako pripravljenim ocvrtim slivam ponudimo tekočo sladko kremo ali tolčeno sladko smetano. Od krem ponudimo vanilijevo ali orehovo kremo.
Slive so primerne tudi za pripravo sladkih cmokov; teh najverjetneje pripravimo največ. Slivove cmoke lahko pripravimo iz krompirjevega, skutnega testa, paljenega ali rezančevega testa. Najpogosteje uporabimo za osnovo krompirjevo in skut-no testo - skutnega najbrž zato, ker ga izredno hitro pripravimo in tako lahko tudi v zadnjem trenutku pripravimo hiter sladek dodatek ali jih pripravimo za večerjo in zraven ponudimo še sladki puding ali kompot.
Slive so primerne sadje za
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 399. NAD.
Duâevno z^d/avje otrok in uJ^ladosJni^^ov
111. nadaljevanje Pravni vidiki duševnega zdravja otrok -
6. nadaljevanje
Seveda je potrebno dopolniti to določbo z nekaterimi splošnimi izhodišči in splošnimi določbami iste konvencije.
Preambula, ki uvaja besedilo konvencije, je po svoji temeljni naravnanosti usmerjena v vključevanje otrok v družbo in posledično tudi v vključevanje prizadetih otrok vanjo. V 2. členu pa konvencija določa, da države pogodbenice spoštujejo pravico vsakega otroka, na katerega se konvencija nanaša, ter jim jamčijo za pravice, ki so v njej priznane, brez vsakega razlikovanja, tudi razlikovanja na temelju prizadetosti. Seveda samo nediskrimina-cija ni dovolj za odstranitev omejitev, ki jih družba pos-
tavlja. Načelo vključenosti je tisto dodano načelo, ki naj omogoči ljudem nasploh, in otrokom, ki so drugačni, še posebej, aktivno ter njihovim sposobnostim prilagojeno udeležbo v družbenem življenju.
Določba 23. člena konvencije obsega v prvem odstavku načelo vključenosti; drugi odstavek pa je naravnan mnogo bolj zaščitniško. Zato bo iskanje pravičnega in vzpodbujajočega ravnotežja med obema pogledoma stvar vsakodnevnega oblikovanja položaja skupine prizadetih otrok v praksi.
Naslednjič pa še nekaj o povezavi te določbe s splošnimi izhodišči in splošnimi določbami konvencije.
pripravo sadnih izdelkov. Tako je prav slivova marmelada ena izmed najbolj cenjenih domačih marmelad. Zraven odličnega okusa in arome se ponaša še s temno modro—vijoličasto barvo, ki nam kasneje v veliki meri služi za dekoracijo sladkih jedi. Manjšo količino slivove marmelade pripravimo v kratkem času in še stanovanje smo lepo odišavili z naravnim vonjem. Marmelado pripravimo tako, da slive operemo, po želji olupimo in jih grobo narežemo, lahko pa v multipraktiku zmeljemo. Tako pripravljene vsipamo v večjo kozico z dvojnim dnom, da se sadje ne prijema. Narezane slive vkuhavamo približno dve uri in nato prisipamo večjo količino ogretega sladkorja. Na tri kilograme zmletih sliv dodamo en kilogram in pol ogretega sladkorja. Marmelado kuhamo še toliko časa, da se sladkor stopi in se marmelada dovolj zgosti. Slivova marmelada bo imela izrazitejšo barvo, če jo ves čas vkuhavanja kuhamo odkrito.
Slive tudi drugod v svetu uporabljajo za pripravo slanih in sladkih jedi. Tako jih v Franciji pripravljajo skupaj s svinjino, prav tako tudi dušene z govedino in marelicami. Na Nizozemskem iz sliv pripravijo slano—sladko omako in jo ponudijo k jedem iz divjačine,
SLIVOV SARKELJ
20 dag svežih sliv, 2—3 žlice ruma
Testo: 10 dag masla, 20 dag sladkorja, 1 vanili, 1 pecilni, 4 jajca, {~epec soli, 50 dag moke, 1 dl mleka, 10 dag rozin, 10 narezanih mandljev, sladkor v prahu za posip.
Slive operemo, jim odstranimo ko{~ice, jih pokapljamo z rumom in pustimo stati 30 minut.
Posebej pripravimo testo, tako da maslo, sladkor, jajca in vanilij penasto ume{amo, dodamo mleko, sol ter moko s pecilnim pra{kom in rozinami. Na koncu dodamo od-cejene slive. Model za {arkelj (velik) dobro namažemo, po-tresemo z narezanimi mandlji ter vanj vsipamo pripravljeno maso. Pe~emo pri 170° eno uro do eno uro in 10 minut.
Avtorica: Marica Štumberger
Brazilija pozna sladko slivovo juho, zraven katere vedno ponudijo opečen toast, v Nemčiji pa tako kot pri nas pripravljajo sladek slivov kolač. Zraven tega pogosto pripravimo še slivovo pito, zavitek, sladko omako in druge jedi ter izdelke.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
KRVODAJALCI
14. avgust: Kristjan Radovan, Puntarje-va 2, Koper; Luka Rehar, Jadranska c. 16, Koper; Mitja Kopitar, Zadre~ka cesta
19,	Celje; Matej Pol{ak, Gubno 32; Du-{an Pinoza, Drožanje 24, Novo mesto; Danijel Perme, Tom{i~eva 14, Murska Sobota; Marko Pleter{ek, Mejna ul. 30, Maribor; Uro{ Tovornik, Kardeljev trg 3, Celje; Josip Smiljan, @mav~eva 4/c, Maribor; Boris Žerdin, Velika Polana 197/b; Gregor Stojn{ek, Spodnja Polskava 60; Aleksander Stožer, Jezdarska 8, Maribor; Daniel Herženjak, Polanska ulica 66, Murska Sobota; Sa{o Koletnik, Mestni Vrh 1/d; Matej Bezovnik, Škalska 12, Celje; Janez Golob, Struževo 12, Kranj; Andrej Prelog, Logarovci 62;Jože Bartol, Na vasi 11/a, Celje; Vasja Šavli, Gun-duli~eva 14, Maribor; Jernej Volav{ek, Polana 16; Igor Lavri~, Travnik 32, Ljubljana; Valter Dervari~, Cankova 68, Novo mesto; Tomaž Mlinar, Bel{ak 3, Maribor; Anton Krivec, Sp. Gabernik 6, Celje; Lo-vro Šteharnik, Stari trg 73, Maribor; Bojan Matko, La~ja vas 8, Celje; Darjan Kramar, Tabor 11, Celje; Andrej Budja, Krivni Vrh 20, Maribor; Slađan Nunić, Kersnikova 1, Celje; Marin Radilović, Padlih borcev 11, Ljubljana; Niko Meklav, Dobri~ 15, Celje; Peter Šega, Juri{na vas 23, Maribor; Dejan Vlahini~, Dobrova 2, Celje; Dejan perko, Nad reko 27, Maribor; Tomaž Le{nik, Ko{nica pri Celju 14; Ale{ Starc, Veliko polje 21.
20.	avgust - Matija Kolari~, Žigrova 10, Ormož; Janez Podgor{ek, Slovenska 25, Sredi{~e ob Dravi; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Emil Veler, Cirkovce 76; Martin Golenko, Sp. Jablane 10/a; Janko Berani~, Pongrce 3; Jože Frangež, Sp. Jablane 3; Sre~ko Kaker, Lackova 7, Ki-dri~evo; Robert Belca, Dragonja vas 22; Franc Cafuta, Zg. Jablane 18; Alen Mi-linović, Cirkovce 49/a; Janez Trofenik, Ljutomerska 22, Ormož; Du{an Krajnc, Strejaci 14; Franc Petek, Sp. Jablane 45; Janez Bombek, Ul.Nikole Tesla 21, Ki-dri~evo; Branko Ferlež, Lackova 7, Kid-ri~evo; Zvonko Babi~, Župe~ja vas 44; Matej Goljat, Cirkovce 19; Branko Mlina-ri~, Štuki 35; Leopold Zabukov{ek, Dragonja vas 2; Tomislav Korez, Sp. Jablane 51 ; Olga Ču{, Bratislavci 42/a; Damijan Golenko, Sp. Jablane 10/a; Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36; Franc Paj, Pongerce 4; Igor Gaber, Bistri{ka cesta 69; Simona Mihalinec, Gori{nica 34; Franc Štih, Savinjsko 39; Franc Golob, Zg. Jablane 38/a; Bernard Kotnik, Stražgonjca 35; Tomaž Jurtela, Cirkovce 61/c; Vinko Ba-klan, Zg. Jablane 30; Jože Majerhofer,
Hajdo{e 40; Ivan Lah, Mihovce 30; Anton Strm{ek, Zg. Jablane 28; Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12; Anton Sagadin, Gere~ja vas 61; Mirko Dolenc, Dragonja vas 2/b; Sre~ko Baklan, Sp. Jablane 16; Anton Oman, Mihovce 3; Anton Valentan, Staro{ince 13.
22. avgust - Marjan Rubin, Žerovinci 52; Fran~i{ek Muhi~, Rune~ 69/a; Jože Štuhec, Po{tna ulica 1/a, Ormož; Ale{ Fridl, Volkmerjeva 28, Ptuj; Janko Mun-da, Trnovci 18; Robert Murko, Slatina 62; Anica Jus, Žetale 56; Mihaela Sven-{ek, Kozminci 13; Vladimir Zagor{ek, Dornava 145; Janez For{tnari~, Marko-vci 25; Grega Mazovec, Brajnikova 32, Ljubljana; Neža Erjavec, Vi~ava 66; Milena Murko, Zg. Hajdina 37; Milena Petek, Slovenja vas 38/a; Janez Krajnc, Korenjak 6; Stanislav Ve~eri~, Paradiž 45; Stane Kelc, Paradiž 90; Jožef Šprah, Po-brežje 27; Jožica Star~i~, Markovci 26/a; Janko Korez, Lovrenc na Dr. polju 3; Miran Sor{ak, Gere~ja vas 77; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Štefan Đurkin, Žmav~eva 4/a, Maribor; Marija Fegu{ Fridl, Volkmerjeva 28, Ptuj; Bojan Bertalani~, K brodu 27, Maribor. 27. avgust - Marica Ču~ek, Bi{ 20; Zdenka Pihler, Trnovska vas 47/b; Franc Ču~ek, Bi{ 20; Roman Železnik, Nadole 4; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a; Ana Bel{ak, Drstelja 30/a; Radko Hriber{ek, Grajen{~ak 97/b; Aleksander Merc, Spu-hlja 92/b; Bojan Kramberger, Arbajterje-va 5, Ptuj; Ale{ Ti~, Bistri{ka cesta 10, Slovenska Bistrica; Uro{ Šo{tari~, Ul. Nikole Tesla 18, Radenci; Milorad Lazić, Rimska pl. 18, Ptuj; Boris Ilec, Gorca 81/a; Stanko Pal, Draženska c. 19, Ptuj; Janez Krajnc, Zagorci 9; Franc Lah, Spu-hlja 46; Anton Vidovi~, Lovrenc na Dravskem polju 7; Anton Horvat, Pobrežje 40/a; Bo{tjan Le{nik, Prvenci 29. 29. avgust - Roman Fras, Trnovska vas 30; Zvonko Kolednik, Cirkulane 54; Marjan Hohnjec, Falini~ 107, Gornja Radgona; Albin Bel{ak, Kora~ice 22; Ivan Gavez, Obrež 125/a; Marta Hanži~, Obrež 125/a; Anton Planin{ek, Župe~ja vas 2; Milan Pauko, Vintarovci 2; Kristina Belovi~, Sp. Verjane 2; Davorin Lju-bec, Trni~e 43; Branko Forstneri~, Tržec 14; Janez Selin{ek, Stogovci 5/a; Mirko Zajc, Ciril-Metodov drevored, Ptuj; Franc Korez, Jan{ki Vrh 56; Du{an Krajnc, A{-ker~eva 10, Ptuj; Štefan Ros, Ko~ice 36; Alojz Janžekovi~, Strelci 5; Franc Galun, Maj{perk 83; Albin Petrovi~, Vareja 6; Janez Furman, Zagorci 71 ; Ivan Šibila, Apa~e 250; Danilo Preac, Mihovci 17; Marjan Aubel, Maj{perk 76; Ale{ Krajnc, Pleterje 26; Miran Kozoderc, Podlože 3;
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Poletje se poslavlja
čeprav je že krepko zavel vonj po jeseni, se prvi dnevi kimovca nadaljujejo v prijetnem son~nem in toplem poletnem vremenu, kar bo ugodno vplivalo na za-klju~evanje vegetacije pri vrtnem rastju. Vrt je v tem mesecu kot pogrnjena miza, s katere pobiramo toliko plodov in pridelkov, kot smo je uspeli sejati in med letom negovati.
V	SADNEM VRTU obiramo raznovrstno sadje. Dozorelim jabolkom in hru{kam bodo v drugi polovici meseca sledili le{niki in orehi, poslednje pa bodo godne za obiranje ne{pelj, ki so za uporabo najbo-lj{e, ko jih nekoliko omeh~a jesenska slana.
Oreh je sadna vrsta, ki jo gojimo povsod, kjer to omogo~ajo prostorske, talne in okoljske možnosti. Oreh, prastaro sadno vrsto, gojimo predvsem zaradi visoko koncentriranega živila v jedrcih, cenjen je njegov les, v vrtovih pa zaradi prijetne sence, ki jo nudi njegova bogata listnanost, pa tudi posebnega vonja, ki odvra~a {tevilne nadležne insekte. Orehom so podobno kot drugim sadnim vrstam, ki so veljale za odporne pred raznimi sadnimi boleznimi in {kodljivci, pri~eli le-ti povzro~ati {kodo. Boleznim in {kodljivcem oreha med vegetacijo ne posve~amo dovolj pozornosti, sedaj ob pobiranju pa opažamo posledice, ko ve~ji del pridelka ni uporaben. V deževnih poletnih mesecih, kot je to bilo v leto{njem avgustu, sta se na listih in plodovih pojavili in mo~no raz{irili bakterijska in glivi~na pegavost. Na listju se pojavijo ve~je rjaste pege, ki ovirajo in omejujejo asimilacijo, na plo-divih pa se narede na zeleni lupini ve~je ~rne pege, ki vdrte segajo do lu{~ine in jedrca. Kjer smo opazili ta pojav sedaj, zdravljenja seveda ni, prihodnje okužbe pa prepre~imo s {kropljenjem z bakrenimi pripravki, kot so champion, cuprablau ali bordojska brozga, v ~asu br-stenja, nato pa {e mese~no junija, julija in avgusta, ko dora{~ajo listi, poganjki in plodovi. Od {kodljivcev je najnevarnej{i orehov zavija~, ki je precej podoben jabol~nemu in povzro~a ~rvivost plodov. Pojavi se v dveh generacijah: prva, ko so že dobro razviti plodovi, konec julija in druga konec avgusta. Če smo v tem ~asu opazili let metulj~kov ali sledili napovedim službe za varstvo sadnih rastlin, drevesa {kropimo z enakimi pripravki, kot jih uporabljamo za zatiranje zavija~a na jablanah.
Preglejmo stanje cepljenih sadnih ali okrasnih drevnin, ki smo jih cepili v minulem mesecu na na~in o~eslanja ali okulacije. Uspe{no vloženo o~esce se je vrastlo v podlago, to pa je povzro~ilo debljenje. Vezivo, ~e to ni bilo posebno gumijasto raztezljivo, se vrsta v lubje in ga po{koduje, zato ga odstranimo. V primeru, da je cepljenje bilo ne-uspe{no, pa je podlaga {e v muževnem stanju, cepljenje ponovimo.
V	OKRASNEM VRTU se mnogim okrasnim rastlinam kon~uje vegetacija. Pozornost posvetimo tistim, ki jih bomo prenesli v zaprte prostore, da bodo zdrave vložene na prezimovanje. Oleandre, trdole-ske in podobne rastline so ob~utljive na kaparje, ki se sedaj na prostem zavarujejo s {~itki, zaradi ~esar jih v zaprtem prostoru pozimi ve~ ne moremo uspe{no za{~ititi.
Listje, ki pred~asno odpada z vrtnic, je okuženo z listno plesnijo. Bolno listje poberemo izpod grmov in odstranimo, rastline pa po{kro-pimo z enim od pripravkov na osnovi žvepla. Z okrasnih rastlin sproti pobiramo odcvetele cvetove in bolno listje, da se plesen in gniloba ne bosta {irili na zdrave dele rastline.
V	ZELENJAVNEM VRTU se po avgustovskem deževnem vremenu vrtni posevki in nasadi razli~no obna{ajo. Zelenjavnice so pri~ele bujno vegetacijo, gomolj~nice so kon~ale vegetacijo, plodovke pred~a-sno ali nedora{~ene dozorevajo, tiste z nedovolj{njim varstvom pred boleznimi pa so v nekaj dneh uni~ene.
Paradižniku je plesen povsem uni~ila in posu{ila liste in stebla, plodove pa je napadla bakterijska gniloba. Zdrave plodove poberemo in porabimo, obolele rastline in plodove pa poberemo in odstranimo iz vrta. Ne smemo jih pustiti na gredicah, tudi zakopati jih tu ne smemo, ker s plesnijo okužimo tudi zemljo, kar bo povzro~alo bolezni pri naslednjih posevkih.
Koren~ek, ki je dorastel, izkopljemo. Če ga pustimo predolgo v tleh, ko je prenehal rasti, koren po~i, v razpoko pa se naselijo glivice gnitja.
Pridelke vrtnin pospravljamo v primernem vremenu - ne pri visoki son~ni pripeki in ne pri prevlažni zemlji. Za hrambo morajo prostori ustrezati naravi vrtnin. Za gomolj~nice in korenovke naj bodo primerno vlažni, da se plodovi ne izsu{ijo, obratno pa ~ebulnice hranimo v suhih in zra~nih prostorih, da ne strohnijo.
V	za~etku jeseni je tudi ~as za pripravo zaprtih gred, kamor bomo konec meseca oziroma v oktobru pred jesenskimi slanami prenesli zelenjavnice, ki so ob~utljive na nižje temperature.
Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 6. in 7. ter od 14. do 16. septembra, zaradi korenine od 8. do 10. ter od 16. do 18. septembra, zaradi lista 12. in 13. septembra ter rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, in zdravilna zeli{~a, pri katerih nabiramo cvetje, 19. in 20. septembra.
Miran Glušič, ing. agr.
Franc Kump, Sen~ak 11 ; Vinko Ciglar, Videm pri Ptuju 64; Janko Zamuda, Ti-bolci 55; Sabina Mur{i~, Destrnik 41; Marija Haložan, Podlože 81/a; Branko Mohorko, Apa~e 284; Miran Koser, Vin-tarovci 53; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Metka Kouter, Župe~ja vas 1/g; Drago Furek, Draženci 87/a; Mihael He-rega, Panonska 5, Ptuj; Robert Medved, Mihovce 6; Janez Mur{ec, Zg. Hajdina 48; Bojan Cimerlajt, Sv. Tomaž 16; Mirko Fruk, Apa~e 221 ; Jure Menoni, Nova vas 85; Stanko Plohl, Bratislavci 60;
Franc Sakel{ek, Volkmerjeva 24, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Franc Ču~ek, Podvinci 38; Ivan Milo{i~, Ja-blovec 56/a; Ivan Brglez, Stogovci 3; Sre~ko Gaj{ek, Zg. Sve~a 14; Zvonko In-tihar, Kungota 23; Franc Krajnc, Dornava 13/a; Du{an Teti~kovi~, Slovenskogori-{ka c. 1, Ptuj; Janez Marin, Podgorci 74; Bo{tjan Rodo{ek, Prepolje 28; Dražen Ke~ke{, Pru{nikova 20, Maribor; Mihael Jerebi~, Moravci 136; Bogdan Augu{tin, Stari Log 20; Janez Venta, Senik 22.
AVTO - MOTO - NAVTIKA
PREIZKUSILI SMO / Peugeot 206 SW
24 ur v življenju nekega avtomobila
Za vse tiste, ki so zagledani v peugeot 206. To elegantno vozilo vas lahko zapelje v vsakem trenutku, ni 206, ki ga že poznate, pa vendar mu je na nek način podoben. Peugeot 206 pomeni iskrivost, slog živahnost in lepoto: je 206 z nekaj centimetri več in z idejami, ki vam bodo še olajšale življenje.
Zunanjost
O obliki ni potrebno na dolgo in široko razpravljati. Zapeljiva eleganca zunanje linije in prepoznavna oblika avto nedvomno uvrščata v družino avtomobilov znamke Peugeot. Karavan 206 SW kupce osvaja z elegantno karoserijo, ki je v karavanski različici še posebej domiselno oblikovana in od kombilimu-zinske daljša za 19 centimetrov.
Iz estetskih razlogov so ohišja zunanjih ogledal usklajena z barvo karoserije. Lakiran spoj-ler nad zadnjim steklom in nosilca prtljažnika na strehi elegantno poudarjajo linijo. Prednje luči z dvojno optiko pod gladkim steklom zajemajo vse potrebne funkcije, vključno s smerokazi. Kljuke prednjih vrat in okrasni profili ragistrske tablice so v barvi vozila. Kljuke zadnjih vrat so skrite v podboj, kar poudarja športni značaj vozila. Drzen zadnji odbijač popolnoma skriva izpušno cev. Vanj je vgrajena zadnja meglen-ka. Prednji odbijač v športnem slogu zaokroža dovršeno linijo vozila.
Notranjost
Ravnovesje med estetiko in funkcionalnostjo je zaznamovalo vsak centimeter notranje opreme modela 206 SW. Za
ugodje voznika poskrbita po višini nastavljiva sedež in servo volan, saj omogočata optimalno nastavitev položaja za volanom. Panoramsko steklo in armaturna plošča, potisnjena daleč stran od prednjih sedežev, dajeta potnikom občutek prostornosti v vozilu.
Tako prednji kot zadnji sedeži so nekoliko dvignjeni in omogočajo dober pregled nad dogajanjem na cestišču. Fleksibilnost sedežev ter množica predalov omogočata učinkovito porabo prostora v kabini. Trdnost karoserije, katere primarna funkcija je varnost potnikov, služi tudi kot zvočna izolacija, saj znatno utiša hrup s ceste. Prezračevalni sistem, ki zrak filtrira in recikli-
ra, v kombinaciji s klimatsko napravo poskrbi za ugodno počutje v potniški kabini.
Zares domiseln prtljažnik
Zadnje steklo s samostojnim odpiranjem in prtljažnik se lahko odpreta s pritiskom na stikali pod registrsko tablico. Zadnje steklo je možno odpreti tudi s pomočjo daljinskega upravljal-nika.
Prostornina prtljažnika znaša 313 litrov do prekrivala oziroma 480 litrov do strehe. Model 206 SW nudi še posebej veliko odlagalnega prostora. Zadnja asimetrično deljiva sedežna klop (2/3-1/3) nudi v sklopljenem položaju popolnoma poravnano površino z dnom prtljažnika. Nizek prag za natovarjanje, prav tako pa tudi sedem togih vodil na talni preprogi olajšajo natovarjanje in raztovarjanje težkih ali velikih predmetov.
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, ^ri čeni^bonri^i^e štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrTino^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
%
>u
Û.
[Ij 0Ć CÛ
u
LU I/) LU
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek:_
Naslov: Pošta: _
DŠ:
,Tel.:
Datum naročila in podpis:
o
Naročilnico pošljite na naslov: Radlo-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ■je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
V notranjosti prtljažnika številne domiselne podrobnosti nudijo veliko možnosti za odlaganje predmetov: dva elastična pasova in dva zamrežena prostora za blatniškimi koši omogočajo pritrditev steklenic ali škatle s prvo pomočjo. Mreža, ki jo lahko pritrdite s štirimi talnimi kaveljčki v hrbtišču zadnje sedežne klopi, omogoča učinko-
z digitalnim prikazovalnikom (glede na model). Filter prašnih delcev odstrani nečistoče in prah iz zraka.
Vrata in prtljažna vrata avtomobila se zaklepajo in odklepajo s pomočjo visokofrekvenčnega daljinskega upravljalnika, ki deluje v območju 20 metrov. S pomočjo upravljalnika lahko pripremo tudi zadnje steklo, medtem ko prtljažna vrata ostanejo zaprta. Ce vrata avtomobila odklenemo, se samodejno ponovno zaklenejo, če se v 30 sekundah ne odprejo nobena od vrat. Prtljažnik in zadnje steklo se samo-
vito varovanje krhkih predmetov. Na dva druga kaveljčka na strani pa lahko odložite vrečke brez bojazni, da bi se prevrnile. Tu je še 12-voltna vtičnica za polnjenje vaših prenosnih naprav ali igralne konzole.
Oprema
številne pozornosti modela 206 SW dokazujejo, da je pravi partner za dobro počutje voznika in potnikov. Na voljo je v dveh izvedenkah, in sicer kot X-line, ki je po opremi skromnejša in kot XS, ki je bogatejša.
Na spisku opreme se med drugim najdejo: senzor za dež, ki samodejno vključi brisalce stekel s primerno hitrostjo glede na količino padavin. Potovalni računalnik (na voljo glede na motor), ki omogoča, da je voznik v vsakem trenutku seznanjen z vsemi pomembnimi informacijami. Informacijski sistem je multipleksiran. En sam nume-rični kanal, ki je nadomestil številne žice, združuje vse potrebne signale. Na ta način je uporabniku ves čas zagotovljen pregleden prikaz tekočih informacij.
Klimatska naprava (opcija) skupaj z atermičnim vetro-branskim steklom zagotavlja uravnavanje temperature in modulirano porazdelitev zračnega toka. Lahko je samodejna in
dejno zakleneta, takoj ko vozilo doseže hitrost 10 km/h, in se ponovno odkleneta, šele ko se odprejo ena izmed vrat.
na zaščiti spodnjih okončin, in ojačitev v obliki črke omega v vratih za zaščito pred udarci s strani so del serijske opreme. Bočni varnostni blazini sta žal na spisku dodatne opreme.
Sprednji varnostni pasovi so opremljeni s pirotehničnimi za-tegovalniki in omejevalniki sile, ki v primeru trka preprečijo prevelik pritisk na telo. Učinkovite zavore z opcijskim sistemom ABS in temeljito podvozje poskrbita za suvereno lego na cesti in varno vožnjo.
Motorji
Na izbiro je šest motorjev, dva dizelska in štirje bencinski. Bencinski zajemajo prostornine 1,1 litra, kjer moč znaša 44 kW (60 KM), 1,4 litra, kjer največja moč znaša 55 kW (75 KM), na voljo sta tudi dva motorja s šestnajstimi ventili na valj, in sicer 1,6-litrski z 89 kW (110 KM) in 2,0-litrski z 99kW (137 KM).
Dizelska motorja HDi sta na volj z 1,4-litrsko prostornino in 50 kW (70 KM) ter 2,0-lit-rsko prostornino in 66 kW (90 KM). Dizelska motorja sta deležna najnovejše tehnologije HDi. Crpalka dovaja gorivo v skupni vod, imenovan "common rail", pod tlakom 1350 barov pri motorju s prostornino 1,4 litra in 1500 barov pri motorju s prostornino 2,0 litra.
Aktivna in pasivna varnost
Veliko vetrobransko steklo in električno nastavljivi ter ogrevani vzvratni ogledali zagotavljajo vidljivost in preglednost, ki jo dopolnjujejo žarometi iz gladkega stekla in senzorski brisalci. Prednji zračni blazini z 90-litrsko prostornino (zračno blazino na sovoznikovi strani je mogoče izklopiti, če želite pritrditi otroški sedež s hrbtom v smeri vožnje), dva penasta blažilnika udarcev, ki sta namenje-
Pri bencinskem motorju prostornine 1,6 litra je na voljo tudi avtomatski menjalnik autoacti-ve, ki je opremljen z 9 različnimi prestavnimi razmerji in se popolnoma prilagaja vsem slogom vožnje.
Cene
Peugeot 206 SW je na voljo z dvema ravnema opreme, in sicer X-line ter XS. Cene za izvedenko X-Line segajo od 2.165.000 SIT do 2.486.000 SIT, za izvedenko XS pa od 2.388.000 SIT do 2.811.000 SIT.
PEUGEOT SE RVIS
4 servisn
Počutite se kot doma.
Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsal< najmanjši sen/isni poseg na avtomobilu. Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna Ker veste pri čem ste, se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu.
PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE!
SPC TOPLAK s.p.
PEUGEOT
Dežno I d. 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 51
ZA KRATEK CAS
SESTAVIL:
EDI KLASINC
živahen ples
predstavništvo konzula
ruski telovadec (albert)
komad skupine hazard
starogrški pesnik
slavko leban
printer
enica, enojka
nizozemski kolesar (jan)
zvrst jamajske glasbe
marjetica (uudsko)
rado simoniti
umetno gnojilo
uroš jug
otok v
antiCnih
kokladih
skotitev
radij
okorelost
vilko ukmar
rimska 501
tovarna vulmu
dvig cen, zvišanje
naveličan človek
mineral
mik, prelest
viseč snežni zamet
časovni prislov
preprosto obuvalo
našskla-dateu (josip)
^ tovarna m v
domžalah
ang. pevec (tom)
kubansko-ameriški igralec (tony)
radij
jemanje pravic
malo-dušen človek
hrvaški karikaturist križanić
glavno mesto grčije
tv oddaja
edo mohorko
karlovac
angleški pevec creme
boginja lune pri čibčih
italu. arhivar (gaetano)
nog. klub izšmartna
e igralka nielsen
klor
perujski indijanec
kitajska dinastija
izraelska luka
nedelavnost lenobnost
mizarsko dleto
aleksandar
norveško mestece
orient barvilo za lase
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: pampa, Orion, Sema, prestol, rast, sip, JPP samogoit, Solaris, avokado, postlanost, Matija, Oka, isostar, ono, Jablanac, stora, strd, avion, riž, Arih, tuni, letnik, jarkice, Aris, Krka, Stane, JAL, nak, eza, IS, RfP ara. Ugankarski slovarček: AZARJAN = ruski telovadec (Albert, 1929), CIA = boginja lune in pramati pri Čibčih, GIJAR = otok v antičnih Kikladih, JIN = kitajska dinastija, LOL = angleški pevec in kitarist Creme, MILANESI = italijanski bibliotekar in arhivar (Gaetano, 1813-1895), PLANA = kubansko-ameriški filmski igralec (Zony, 1953), RAAS = nizozemski kolesar (Jan, 1952), RANIK = ljudsko ime za marjetico.
IGOVORI SE...
J.. DA je komisija, ki je ocenjevala turistični Ptuj, spala in jedla v turistično udobnejši občini Gorisnica.
... DA so sponzorji dijaških protestov zoper omejeno svobodo izhodov - prazne klopi sosednjih gostiln.
... DA so razočarani tudi nekateri sprehajalci, ki so med odmori ob šolskem centru radi vohali omamni dim trave.
... DA lumparij v ptujski KTVnaj ne bi bilo. Bila pa je kurbarija (kot so nekateri poimenovali porniče).
DA naj bi se s podobnimi zadevami ukvarjali tudi po drugih KTV Na primer v videmski. Za lum-parije še nimamo dokazov.
... DA sta z zbiranjem podpisov podpore v Ptuju pohiteli dve politični stranki. Na srečo so podpisi namenjeni neodvisni kandidatki.
... DA za predsednika vlade še vedno ne vemo, ali bo res kandidiral za predsednika države. Trenutno se ukvarja z mejo, saj država brez prave meje sploh ni država.
... DA so prejšnji teden v Mariboru ustanovili Združenje ateistov. Zaenkrat še ni znano, koga so izbrali za boga.
... DA je letošnje grozdje prispodoba stanja v državi: kislo, gnilo in brez prave vrednosti, marsikoga pa bo le omamilo.
Aforizmi
by Fredi
Slovenska verzija postindustrijske družbe: vse
več delavcev se mora postiti.
***
Globlji dekolte ima, globlje
spoštovanje gojim do ženske.
***
Lahko se je s tujo kito kititi.
***
Če je čas zlato, potem je
dolgčas zlate rezerve.
***
Ko bo za delavce zmanjkalo prostora na cesti, bodo šli
na ulice.
***
Islandci si baje namesto polen mečejo pod noge
polenovke.
***
Izdajalci vseh dežel —
izdajte se!
***
Vse bolj očitno je, da tisti, ki kanalizirajo svetovno zgodovino, potiskajo človeštvo v — kanalizacijo.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Zaj pa drgoc veselo na delo, da se bo lehko pilo in jelo. Saj vete, kak provi tista misel: "Kaj bi vse meli, ce ne bi pili in jeli, se oblocli in slocli, ogrevali in hladili, poleg kadili pa še jokali in veselili. " Denar, denar, mani, mani, geld, geld. Minli so cajti, ko smo pri nas marke kupovali, Nemci in naši zdomci pa so mogli fejst delati za tote devize. Priša je stricek evro, teta marka se je upokojila glih tak kak naš
bivši dinar, ki se je v tolarcka preobleka, saj je za dolarcka še nedorašeni in v plenice zamotani. Ko bo vejki, bo provi dasa iz Dalasa.
Provijo, ke dnar človeka pokvori. To se meni ali nemre zgoditi, saj sen se že pokvarjeni rodija in nikol tejko dnara meja, ke bi lehko gospoda špila. Če sen včosik do kokš-nega dnara priša, sen se ga hitro reša v štacuni ali pa v gostilni ali pa mi ga je Mica sprovla na hladno.
Vete moja Mica je prova financministrica. Skoro tokšna kak naš držovni minister Tone Rop, ki ma malo neroden priimek za tokšno odgovorno funkcijo, saj mamo rop-arov že itak prevec in skoro vsoki den lehko o jihovih podvigih v cajtngah štejemo in po televiziji gledamo.
Kaj pa provite na to, kak so nam bivši bratje Hrvatje našega Joška Jorasa uhapsili? Pa kak nam namesto rib ribice iz Piranskega zaliva pregojajo? In nasploh si z našimi sosedi vec nesmo v dobrih odnosih. Meni se zdi, da je to krivda in sramota za politike obeh držov. Eden drugemi v žepih fige kožejo, navzvun pa se lepo gledajo. To je skoro glih tak, kak gdo se ti dojenček iz zibelke smeji in v istem cajti v pleničke kaka.
Glih zaj po radiji poslušam, da je osmi september mednarodni den pismenosti. Vete, jaz sen hoda malo v nemške in malo v slovenske šole, zato pa še prleščine prav ne obvlodam in pišem tudi tak, kak brca kura na gnoji.
Te pa sre~no. Vas podavlja va{ (ne)pismeni LUJS
OVEN 21. 3. do 20. 4.
S partnerjem sta precej muhasta, tako da nobeden izmed vaju pravzaprav ne more trditi, da ima bolj prav kot drugi. Nadaljevanje tak{nega spora je nesmiselno. Posledice pripi{ite sebi.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Malce pozno ste se spomnili in podrli na~rte. A zakaj bi bilo to dovoljeno le drugim, zakaj se vi ne bi smeli nikoli spozabiti! Dejanja ne boste obžalovali, morda ga namenoma celo {e kdaj ponovite.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Vaš najdražji vas potrebuje, a zdi se, da tega {e niste opazili. Zdaj je ~as za soo~enje, naredite ta korak. Težko bo, tudi naporno, toda zagato bo treba re{iti, mižanje je ne bo odpravilo.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Z znancem se nikoli ne boste mogli sporazumeti o nekaterih zadevah, zato je nesmiselno, da o njih sploh razpravljata. Oba se samo razburjata drug na drugega. Treba se bo ohladiti.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Veliko se boste ukvarjali s poslovnimi podro~ji, pa tudi s pravnimi zadevami, kjer boste zelo uspe{ni. Uspeh ne bo Izostal niti pri {tudiju niti pri pridobivanju dokumentacije za posle s tujino.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Doma bodo na žalost še vedno napeti in nekoliko hladni odnosi, vendar v tem tednu ne bo tako poudarjeno vaše družinsko življenje, saj boste imeli možnost, da se odpravite na poslovni seminar.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Veliko energije boste vlagali v svoj partnerski odnos, da bi v njem prevladala mir in harmonija. Nevezane tehtnice boste Imele možnost, da za~nete novo ljubezensko zvezo, ki bo prinesla veliko lepega.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Dogovori, ki jih boste opravili v prvi polovici tedna, bodo dosegli uspeh, {e ve~ji uspeh pa boste poželi v drugI polovici tedna, zato vse tiste dogovore, ki jih lahko, preložite.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Partner se bo kujal, vi pa sploh ne boste vedeli zakaj in od kdaj. Morda je va{a težava ravno v tem, da tako pogosto ne veste, kaj vam je zameril. Mogo~e bi morali biti pozornej{i.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Pred vami je teden, v katerem boste kon~no prejeli odgovor, na katerega že tako dolgo ~akate. Čudežnih rešitev seveda ne bo, a vam bo kljub temu lažje pri srcu, saj zdaj vsaj veste, pri ~em ste.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Iz zapleta se boste mojstrsko izvili. Veliko priložnosti bo za laži, a vi se boste odlo~ili, da stvar uredite povsem Iskreno, brez goljufivih bližnjic. OB~utek na koncu bo seveda izjemen.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Prijatelj je morda malce užaljen, a ne skrbite, razpoloženje ga bo kmalu minilo. Vseh posledic svojih dejanj ne morete predvideti, a ob tako velikem {tevilu ljudi je vedno kdo nezadovoljen.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Glasbene novosti, ki jih predstavljam v pisni obliki, lahko slišite na valovih radia Ptuj. Vsak dan vam v glasbenem kotičku Jutri ob 15.45
uri predstavim glasbeno novost dneva. Vabljeni k poslušanju.
***
Irski rock velikani U2 bodo v začetku oktobra postavili na tržišče svojo drugo zbirko hitov The Best of U2 1990-2000. Zbirka bo dopolnjena z dvema novima skladbama, sicer pa bo vsebovala mega hite z naslednjih štirih albumov: Achtung Baby, Zooro-pa, Pop in All that you Can't Leave Behind. Pravi oboževalci bodo veseli tudi informacije, da bo izšel album The Best of U2 - B.Sides and Remixes. Prvi novi hit nosi naslov ELETRIC STORM (****) in je klasičen kitarski rock komad z
ekstremnim dvopomenskim besedilom.
***
Ameriška pevka VANESSA CARLTON izvaja eno najboljših in najlepših pesmi leta 2002 z naslovom A Thousand Miles. Izredna glasbenica tudi v novi skladbi ORDINARY DAY (***) vztraja pri melodični srednje hitri mešanici popa, rocka in folka. Pri tej skladbi manjka kak atraktiven klavirski del, je pa del odlične zgoščenke Be Not Nobody.
***
DON HENLEY je legendarni bobnar in pevec skupine Eagles, ki se je kot solist najbolj izkazal s pesmijo The Boys of Summer. Odličen glasbenik je k sodelovanju povabil ameriško pevko BONNIE RAITT, ki je leta 1992 zapela nepozabno pesem I Can't Make you Love Me (pesem je tik pod vrh britanske lestvice kasneje spravil George Michael). Združena sestavljata magično kombinacijo v čudoviti, vendar otožni ljubezenski temi CAN'T LOVE STAND THE TEST (*****) iz filma The Country Bears.
***
Britansko skupino LIBERTY X. mnogi imenujejo "Lucky Losers", saj so dosegli 2. mesto v televizijski glasbeni oddaji Popstars. Srečni poraženci so naredili pravi bum s hitom Just a Little in albumom Thinkin it Over. Plesno-pojoča skupina je na zabavni in preprosti pop način priredila klasiko GOT TO HAVE YOUR LOVE (****), ki jo je v
originalu v house verziji izvajala skupina Mantronicks.
***
JUSTIN TIMBERAKE je vodilni mož ameriške pop skupine N'Sync. "Šminker" se preizkuša tudi kot solist v ritmično preveč enoličnem komadu LIKE I LOVE YOU (***), v katerem sodeluje tudi skupina The Clipse.
***
Britanski pevec ABS GREEN je svojo glasbeno pot začel pri kvintetu Five. Po razpadu skupine ABS skuša uspeti s svežim komadom WHAT YOU GOT (***), ki temelji na elementih r&b-ja, fankija in popa.
***
Zgodba o skupini N-TRANCE je povezana s hitom Set Me Free, ki se je že trikrat uvrstil na britansko lestvico malih plošč. Studijski trio na čelu s pevko Kelly Llorenna pa se v atraktivnem plesnem komadu
FOREVER (****) vrača h koreninam tehno glasbe.
***
Nemški mojster plesne glasbe MARK OH je doma trenutno v modi z uspešnico Let this Party Never End. Računalnik, sintisajzer in analogni gramofon so osnova za tega glasbenika, ki je povabil k sodelovanju skupino Digital Rockers in skupaj so v "butabuta" tehno stil priredili komad BECAUSE I LOVE YOU (***). V originalu je to čudovito soul balado pel Stevie B. in jo posvetil ameriškim poštarjem.
***
Kar nekaj časa je preteklo, od kar sem vam predstavil kakšno slovensko glasbeno novost. Trije najbolj vroči naslovi so Panika - POWER DANCERS & GAME OVER, Napad - SEBASTIAN in Trikrat me poljubi - JAN PLESTENJAK. Vsi pa gotovo nestrpno pričakujemo novo pesem skupine Bepop, ki jo boste lahko premierno slišali 15. septembra na izboru za miss Slovenije. Kako dolgo bo še svetilo sonce na našo Popstars skupino, pa bo pokazal čas!
David Breznik
1(943 MJ-lz^
Tide is High - ATOMIC KITt^^^
^^ X / /	'	DION
y yS h^l in Ldvb with you - NO ANlahL! ^ / ^4. Stand up - RIGHT BAID FHED^^ Underneath Your Clothes - BHAKI B. Perdona - TIZIANO FEHHO \
AserejE (The Ketchup Bong] - LAB KETCHUJ 8. A Thousand Miles - VANEBBA CARLTON g.'l Love it When we Do - HONAN KEATING ID. Hound Hound - BUGAHADEB
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
Prihaja vroia glasbena jesen
Jesen bo prinesla vrsto novih albumov nekaterih največjih imen iz sveta popularne glasbe, denimo Whitney Houston, Michaela Jacksona in Carlosa Santane, vpra{anje pa, koliko bodo ti albumi uspe{ni, saj prodaja nosilcev zvoka v zadnjih mesecih pada. @e lansko leto je prineslo vrsto pre-sene~enj, tudi neprijetnih. [tevilni albumi izvajalcev, ki so bili sinonim za uspeh, denimo Mariah Carey, Michaela Jacksona in Paula McCartneya, so se prodajali slab{e od pričakovanj. Sicer pa je v svetu glasbe najbolj donosna zadnja četrtina leta. V tem času namreč izde največ albumov, poleg tega se tudi proda največ izvodov.
Letos je med najbolj nestrpno pričakovanimi albumi zgoščenka legendarnih Rolling Sto-nesov, ki bo vsebovala njihove največje hite in štiri nove pesmi. Težko pričakujemo tudi nove albume Santane in Faith Hill ter kolekcijo uspešnic El-visa Presleyja, za katero upajo, da bo tako uspešna kot večkrat platinasti album Beatlesov, poimenovan "1", izšel pred dvema letom. "To so albumi, ki bodo v trgovine z glasbo pritegnili ljudi, ki mogoče že več let niso prestopili njihovega praga," pravi Bill Willson, glavni manager pri AOL Musica.
Nestrpno se pričakuje tudi nove albumu Jay-Z-ja, Becka, Indi.Arie, Missy Elliott, Stevea Earla in Craiga Davida. Trgovci najbolj računajo na Indi.Arie, ki je s sedmimi nominacijami za nagrado gremi in platinastim albumom letos postala zvezda, pevka sama pa zatrjuje, da je

velika pričakovanja ob novem albumu "Voyage to India", ki bo iz{el okrog 20. septembra, sploh ne obremenjujejo. Urednik glasbene revije "Spin" Alex Pappademas meni, da to, da bo pevka svoj drugi album izdala tako hitro po nominaciji za gremije, lahko le pripomore k njegovemu uspehu, ter dodaja, da večina pevcev običajno predolgo čaka z novim albumom. Ena od pevk, ki je predolgo ~akala, je po njegovem mnenju Whitney Houston, ki je svoj zadnji studijski album z naslovom "My Love is Your Love" izdala leta 1998. Čeprav je bil album razprodan v milijon izvodih, pa ni bil niti zdaleč tako uspe{en kot njeni prej{nji albumi. Kljub temu je založba Arista Records s pevko podpisala pogodbo za novi album, vredno 100 milijonov dolarjev, na katerem je Whitney s pesmijo "Whatchu-lookinat" obračunala z govoricami o svojih problemih z drogo in kritikami svojega ob-na{anja, vendar je pesem doživela zelo slab sprejem na radiu.
"Whitney je v nevarnosti, da postane figura, o kateri bodo pisali tabloidi, kajti to, kar se dogaja v njenem zasebnem življenju, že dalj časa meče senco na njeno glasbo", pravi Pappa-demas.
Pri Artista Recordsa bo novembra iz{el novi album skupine TLC. To bo prvi album po
smrti najbolj dinamične članice zasedbe Lise "Left Eye" Lopes, ki je umrla v prometni nesreči v Hondurasu. Preostali članici skupine Tionne "T-Boz" Wat-kins in Rozanda "Chilli" Thomas sta na njem nadaljevali kot duo.
Svoj drugi album bo, po zelo uspešnem prvencu iz leta 1999, preprosto poimenovanem po sebi, jeseni izdala tudi Christina Aguilera. Pevka, ki se je v vmesnem času iz najstniške pop zvezde prelevila v zapeljivo divo, upa, da bo z novim videzom pridobila še nove občudovalce, ne le zadržala starih.
NASLOVI NOVIH PLOŠČ
Naj vam ponudim še nekaj najbolj vročih naslovov, ki vam bodo gotovo dali polet, da se odpravite v glasbene trgovine. Tri privlačne blondinke iz skupine Atomic Kitten so trenut-
no v modi s priredbo hita The Tide Is High (v originalu so pesem leta 1980 izvajali člani skupine Blondie) in kaj kmalu bodo izdale drugi klasičen pop izdelek z naslovom Feel So Good.
Ljubitelji rock glasbe bodo
gotovo veseli novega albuma ameriške zasedbe Bon Jovi z naslovom Bounce, ki ga najav-lja malo bolj oster single Everyday in bo uradno izšel 23. septembra.
Kitaristi se boste lahko učili ali pa uživali ob novih projektih Marka Knopflerja z naslovom The Ragpickers Dream, mojstra bluesa Garyja Moora z naslovom Scars in zastarelega, vendar tipično dobrega slide kitarista Chrisa Rea z naslovom Dancing Down The Story Road.
Več inovativnosti prinaša Peter Gabriel z novo zgoščenko Up in aktualnim zabavnim hitom The Barry Williams Show.
Dolgo časa smo čakali na nova projekta Becka (fant ni več loser v glasbi, kot je bil naslov njegove prve uspešnice) z naslovom Sea Change, in Toma Pettyja z naslovom The Last DJ.
Country glasba je zares nenormalno popularna in trenutno najbolje prodajana plošča v ZDA je Home super tria Dixie Chicks. Plošča je glasbeno pestra in so jo samo v enem tednu prodali v 778.000 kopijah.
Naslednji dve divi sta glasbeno pot začeli v country stilu, vendar na novih projektih v svojo glasbo mešata elemente rocka, folka in popa. Prva diva je Faith Hill z novo ploščo Cry, druga pa LeAnn Rimes s ploščo Twisted Angel, ki jo naj-avlja fantastičen hit Life Goes On.
Zbiralci kompilacijskih albumov se bodo gotovo široko nasmehnili, saj bodo jeseni izšli naslednji albumi: Elvis Num-
ber Ones — Elvis Presley, 40 Licks Greatest Hits — The Rolling Stones, The Best of U2 Volume 2 (1990 — 2000) — U2, Stars The Best of The Cranberries 1992 — 2002 — The Cranberries, Greatest Hits — Westlife, Greatest Hits — Bjork, Forever Delayed Greatest Hits — Manic Street Preachers, Greatest Hits — Run DMC in Greatest Hits — Cata-tonia.
Prihaja torej vroča glasbena jesen in ne dvomim, da ste med na{tetimi naslovi zasledili ka-k{nega, ki vam je pisan na kožo. Čas je, da prihranite nekaj denarja in veselo stopite v glasbene trgovine. Naj vas nova glasba greje najprej jeseni, {e bolj pa pozimi.
STA / David Breznik
n
I .. Q
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kdo je glavni igralec v filmu Forrest Gump?
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Nagrajenka prejšnjega tedna je Gregurec Danijela, Velika Nedelja 30, 2274 Velika Nedelja Odgovore pošljite do ponedeljka, 16. septembra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6, 2250 Çza Info).
Katera so najtežja leta v življenju policista?
"Prvi razred osnovne šole!" ***
"Če bi bil jaz tvoj oče," se je jezil profesor na Marjana, "bi ti dal zdaj zaušnico!"
"Ni res!" je odvrnil Marjan. "Če bi bili vi moj oče, bi zdajle kuhali
kosilo in pospravljali stanovanje!" ***
"Ko bom velik, bom zaslužil toliko denarja kot očka," se pohvali Mihec.
"In ko bom jaz velika, bom porabila toliko denarja, kot ga porabi mamica," doda njegova sestrica Barbara.
***
Oče je pospremil sina, ki je odhajal v vojsko, in rekel:
"Vem, da si hranil žepnino zato, da boš imel v vojski denar. Prav tako si od naju z mamo dobil nekaj denarja za s seboj. Če ti bo kaj manjkalo ... "
"Ti bom pa pisal!" je rekel sin.
"Ravno to sem ti hotel povedati. Če ti bo kaj manjkalo, mi ne piši,
ker mi bo potem preveč hudo!" ***
"Zakaj pa tvoja sestrica tako joka?"
"Novezobe dobiva."
"Ali jih noče?"
***
Gradbenika se pogovarjata:
"Grozno! Dvaintrideset stopinj v senci! Tu ni mogoče delati!"
"Potem pojdi pa na sonce!" ***
"Kaj imajo skupnega učitelji in gobe?"
"Med obojimi so tudi strupene sorte!"
***
Bratec in sestrica Tilka in Tinček sta bila sama doma in Tilka je Tinčka učila prati v pralnem stroju. "Malo več praška daj, da bodo srajce bolj bele," ga pouči, ko je Tinček napolnil pralni stroj.
"Saj sem dal v pralni stroj kariraste srajce!" ji pojasni bratec. ***
"Kaj je to estetika?" je vprašal profesor.
"To je učenje o lepem!" je odgovorila Darja.
"In kaj je to estet?"
"To je lepi učitelj!" se je oglasila Mateja.
***
"Veš, da je našega dimnikarja povozil avto," pripoveduje Marija svoji sosedi.
"Madonca, človek še na strehi ni
več varen," ugotavlja soseda. ***
Teta Katarina je vprašala malega Mihca, ki se je pritoževal nad šolo:
"Ali sploh veš, zakaj te oči in mamica pošiljata v šolo?"
"Zato, da imata vsaj malo miru pred menoj!"
KINO PTUJ
Ta teden
ob 18. uri: Mišek Stuart Little 2 (sinhronizirano v slovenščino)
ob 20. uri: Vsota vseh strahov Prihodnji teden
ob 18. uri: Mulca ob 20. uri: To sladko bitje
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA NEDELJA, 15. 9. OB 16. URI (6. KROG): ALUMINIJ : DRAVA ASFALTI PTUJ
á
copy IIL Sitar
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
imir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
napoved
Kako vraie bo v Kidriievem?
Nogometno srečanje Aluminija in Drave je vedno športni dogodek, ki sproži najve~ zanimanja med ljubitelji nogometa v naših krajih. Verjetno ne bo nič drugače v nedeljo v Kidričevem, ko si bosta stala nasproti stara rivala Aluminij in Drava. Ponavadi je bilo to sre~anje, pa naj se je igralo v Kidri~evem, ali Ptuju predmet številnih razprav že nekaj časa pred srečanjem, padale so tudi stave. Pred nedeljskim srečanjem pa vlada čudno zatišje, kot da je »tempo igre med navijači padel«, morda pa je to samo zatišje pred burjo. Ko bo sodnik Milan Mitrovič dal znak za pričetek srečanja pa bo verjetno vse po starem. Vsi skupaj pa si želimo, da navija~i Aluminija in Drave Asfalti ne bi dobili kakšne bolezni glede povzročanja težav, saj tega nikoli niso počeli. Ce je nogomet dober, potem je vse dobro, ne glede na končni izid.
Glede samega derbija bi lahko zapisali, da bi srečanje znalo postreči z dobrim nogometom. Nekoliko sta pokvarila vzdušje poraza Drave Asfalti s Triglavom in Aluminija v Domžalah. Porazi so sestavni del športa in jih je potrebno športno prenašati. Nogometaši se med seboj dobro poznajo, prav tako trenerja Miran Emeršič pri Kidričanih in Dragan Grbavac pri Ptujčanih, zato kakšnih revolucionarnih taktičnih skrivnosti, ali presenečenj ne bo. Veliko bo odvisno od trenutnega razpoloženja nogometašev. Ker so Kidričani v sredo igrali še pokalno srečanje z mariborskim Železničarjem bodo morda manj sveži, vendar se to pri igralcih, ki pridno trenirajo ne bi smelo preveč poznati. Ptujčani bodo imeli nekaj več časa za osredotočenje na to srečanje, predvsem pa bodo celili rane po dveh zaporednih porazih. »Tekma kot tekma. Ker je to derbi je seveda še dodatni motiv za vse igralce. Mi se bomo najprej osredotočili na pokalno srečanje in šele takrat se bomo posvetili pripravam na srečanje z Dravo Asfalti. Igramo doma in bomo temu primerno igrali. Imamo nekaj poškodovanih igralcev, ampak poškodbe so sestavni del nogometa« je pred srečanjem dejal strateg domačih Miran Emeršič. Nič kaj zgovornejši ni bil Dragan Grbavac: »Po dveh zaporednih porazih bomo ta teden izkoristili za iskanje vzrokov za slabše predstave. Radi bi jih čimprej odpravili, saj nas čaka serija težjih tekem. Prva je že v Kidričevem. Verjamem v svoje fante in tudi v to, da bodo dali vse od sebe. Sicer pa si želim dobro nogometno predstavo in glasen ambient, ki je tradicionalen na srečanjih teh dveh nasprotnikov.«
Danilo Klajnšek
Se bodo na koncu srečanja veselili Kidričani ali Ptujčani? Foto: C. Goznik
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 5. kroga: Drava Asfalti - Triglav 1:2 (0:1), Domžale - Aluminij 2:1 (0:0), Livar - Železni~ar Radio City 1:1 (1:0), Izola - GPG Grosuplje 0:1 (0:1), Dravinja - Krško Posavje 0:0, Goriška Brda -Nafta 2:0 (1:0), Križevci - Jadran 2:3 (1:1), Bela Krajina - Zagorje 2:3 (1:0).
1. GPG GROSUPLJE	5 4	1	0	14:3	13
2. JADRAN	5 4	0	1	10:4	12
3. DOMŽALE	5 3	2	1	14:7	11
4. ALUMINIJ	5 2	2	1	10:7	8
5. KRŠKO POSAVJE	5 2	2	1	8:10	8
6. DRAVA ASFALTI	5 2	1	2	11:9	7
7. ZAGORJE	5 2	1	2	10:9	7
8. GORIŠKA BRDA	5 2	1	2	9:8	7
9. IZOLA	5 2	1	2	8:8	7
10. DRAVINJA	5 2	1	2	6:8	7
11. KRIŽEVCI	5 2	0	3	15:12	6
12. BELA KRAJINA	5 1	2	2	6:12	5
13. TRIGLAV	5 1	1	3	7:9	4
14. LIVAR	5 1	1	3	3:7	4
15. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	5 1	1	3	5:14	4
16. NAFTA	5 0	1	4	4:13	1
Pari 6. kroga- sobota ob 16.00 uri: Jadran - Nafta, Križevci - Bela Krajina; nedelja ob 16.00 uri: Aluminij - Drava, GPG Grosuplje -Dravinja, Triglav - Izola, Železničar Radio City - Domžale, Zagorje -Livar, Krško Posavje - Goriška Brda.
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Sl^iO^ia igra in sporne sodniške odloiitve
DRAVA ASFALTI -TRIGLAV 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Konc (3.), 0:2 Bogatinov (58.), 1:1 Horvat (85.).
DRAVA ASFALTI: Golob, Emeršič, D. Krajnc, Korez, Klin-ger, Zdelar, Zajc, Poštrak, Majcen, Vogrinec, (Toplak), U. Krajnc (Horvat). Trener: Dragan Grbavac.
TRIGLAV: Troha, Čosič, Krupič, G. Nišandžič, Božič, Markelj, Konc (Bogatinov), D. Nišandžič (Golob), Božičič (Sava-novič), Žugič, Mijatovič.
Gostje so hitro povedli, ko je Božičič z desne strani močno streljal, Golob je žogo odbil, toda prisebni Konc je žogo potisnil v mrežo in gostom prinesel vodstvo. U. Krajnc je zatem zamudil priložnost za izenačenje, pa tudi prosti strel Klingerja je odlično razpoloženi vratar gostov Troha uspel zadržati. Nenehni napadi domačinov niso rodili uspeha; zaporedoma so zamujali idealne priložnosti, gostje pa so se branili s skrajnimi napori.
Po odmoru se slika ni spremenila, domači napadalci niso uspeli streti upora gostov, in če ne uspeš realizirati idealnih priložnosti, se ti lahko maščuje. V enem redkih napadov gostov je Bogatinov po napaki Klingerja z lahkoto zvišal vodstvo. Zadetek domačinov ni strl, še srditeje so napadali, toda streli so bili netočni, odbijali so se od zgoščene obrambe gostov. Zadetek Horvata je prišel nekoliko prepozno, saj je zmanjkalo časa, da bi lahko
Kljub pogostim »vročim« situacijam v kazenskem prostoru Triglava je žoga le enkrat pristala v mreži vratarja Trohe. Foto: Simon Starček
iztržili vsaj točko, čeprav sta bili še priložnosti Majcna in D. Krajnca. Tudi odločitve sodnika Ihana iz Ljubljane so bile nekajkrat sporne, tako da ga je nad 350 gledalcev nekajkrat "nagradilo" z žvižgi.
anc
DOMŽALE - ALUMINIJ 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Žinič (50), 1:1 Plošinjak (54), 2:1 Pandža (85)
ALUMINIJ: Dukarič, Topolo-vec, Koren, Sambolec, Pekez, Plošinjak (Praprotnik), Perkovič, Rakič, Repina, A. Čeh, Dončec (S. Čeh). Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Aluminija, sicer v oslabljeni sestavi so morali
na gostovanje k prvemu favoritu prvenstva v 2. SML in lanskoletnemu prvoligašu Domžale. Leti imajo še danes odlično igralsko zasedbo. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, z priložnostnimi za zadetek na obeh straneh, vendar so mreže v tem delu igre ostale nedotaknjene. Domačini so dosegli prvi zadetek in kazalo je, da bodo točke ostale doma. Toda v 55. minuti je Plo-šinjak uspel rezultat izenačiti.
Ko je že kazalo, da imajo Kid-ričani točko v žepu se je spet zgodilo tisto najslabše za Aluminij;
dobili so nepotrebni zadetek in tri točke so po ostale v Domžalah.
V taborju rde~e-belih iz Kidričevega se nikoli niso protoževali čez sodnike, vendar če sodnik v vseh medijih, ki podrobneje spremljajo nogomet dobi skorajda oceno rekreativca, potem to pove vse o sojenju in poteku tekme. Z bolj korektnim sojenjem in malo bolj hrabro igro pa bi lahko Aluminij vsaj to~ko odnesel na Štajersko.
Danilo Klajnšek
Nogometaši Drave so napadali večji del tekme.
TENIS / TUTNIR V KIDRCEVEM
Za prestiž in slavo
V teniškem centru Kidričevo so minuli konec tedna izvedli tradicionalni, že 13. nočni turnir v tenisu za območje nekdanje občine Ptuj. Na njem je nastopilo triinpetdeset tekmovalcev, od tega 28 v kategoriji do 35 let in 25 nad 35 let. Tudi ob igriščih se je zbralo veliko gledalcev, ki so lahko videli kvalitetne igre in dober tenis.
Majcenovič - Žitnik 7:5, 6:3. Finale: Majcenovič - Korošec 6:4, 6:2.
Danilo Klajnšek
Rezultati do 35 let - polfi-nale: Gobec - Hazdovac 6:4, 6:3; Kreutz - Djurdjevič 6:3, 2:6, 4:6. Finale: Gobec - Djurdjevič 6:3, 6:3.
Rezultati nad 35 let - polfi-nale: Korošec - Kocjan 6:2, 6:4;
GOLF / MEDNARODNO AMATERSKO PRVENSTVO PTUJA
Državni prvak iz domačega kluba
V nedeljo, 8. septembra 2002 se je na Ptuju zaključilo štiridnevno tekmovanje golfistov iz 11 držav v okviru Mednarodnega amaterskega prvenstva Slovenije.
Golfisti so tekmovali v 6 kategorijah. Tekmovanje je štelo tudi za državno amatersko prvenstvo.
Rezultati:
Moški ekipno (Nation's cup):
1. Avstrija 1 (Andreas Christ, Wolfgang Rieder, Markus Christ) - 297; 2. Slovenija 1 (Matjaž Gojčič, Miha Studen, Uroš Gre-gorič) - 299; 3. Češka 1 (Ondrej Lebl, Lukas Tintera, Marek Růžička) - 300.
Ženske ekipno (Nation's Cup): 1. Češka (Edita Nec-hanicka, Agata Dudysova, Martina Kodejšova) - 316; 2. Slovenija (Marjeta Goebels, Snježana Crnoglavac, Nina Nadler) - 329; 3. Tirol Ladies, Avstrija (Julia Zernig, Claudia Wolf, Christina Wolf) - 339.
Moški posamezno (mednarodna konkurenca): 1. Andreas Christ, Avstrija - 298, 2. Matjaž
Gojčič, Slovenija - 300, 3. Miha Studen, Slovenija - 305.
Ženske posamezno (mednarodna konkurenca): 1. Edita Nechanicka, Češka - 309, 2. Nina Nadler, Slovenija - 319, 3. Martina Kodejšova, Češka - 319.
Moški posamezno (državno prvenstvo): 1. Matjaž Gojčič -300, 2. Miha Studen - 305, 3. Uroš Gregorič - 309.
Ženske posamezno (državno prvenstvo): 1. Nina Nadler - 319, 2. Nadja Ocepek - 326, 3. Marija Toplak - 358.
JM
Za pomoč pri organizaciji turnirja se zahvaljujemo generalnemu pokrovitelju Talumu Kidričevo ter sponzorjem: Mark 69, VARGAS - al, Pralik, Vital, Nes, Haloze, Silkem, Albin Promotion, Nova KBM - PE Ptuj in Arte.
TC Kidričevo

AL d.o.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEQA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
SPORT
Kako bo registrirana tekma v Stojncih?
Ali je delegat v Stojmih storil napako? - Ormož spet melje svoje nasprotnike - Boiu se mudi v 1. ligo MNZ Ptuj
BUKOVCI - APAČE 1:2 (1:1)
3. SNL- SEVER
Za nogometaše v 3. SNL iz našega področja ta konec tedna ni bil prav uspešen. Največ zanimanja je veljalo srečanju v Središču, kjer sta merila moči domača ekipa in Hajdina. Na koncu je neodločeni izid tisti, ki je najpravičnejši, zadovoljni pa so lahko tudi gledalci, saj sta ekipi dosegli po dva zadetka. Tudi Bistrica je na vročem in težkem gostovanju v Sladkem vrhu osvojila točko. Največje razočaranje pa so svojim navijačem pripravili nogometaši Stojncev, ki so nepričakovano izgubili na domačem igrišču proti ekipi iz Rogatca, ki do tega kroga nii osvojila niti ene točke. Toda o tem srečanju se bo še govorilo, saj Mons Claudius naj ne bi nastopil ravno po predpisih. Dva njihova nogometaša sta namreč igrala kar na osebno izkaznico in na potrdilo (sicer nepodpisano in nežigosano) NZ Slovenije, češ da bi se naj športne legitimacije izgubile. Če pa le-teh nimaš, potem ne moreš nastopiti. Pravila so jasna in dobri poznavalci nogometa, predvsem napisanih pravil pravijo, da bi Stojnčani morali dobiti tekmo za zeleno mizo. Kako pa je to ušlo izkušenemu delegatu in kontrolorju Vilibaldu Pavcu iz Maribora ni jasno. Z zanimanjem bomo spremljali vesti iz NZS in iz MNZ Ptuj, ki tudi vodi tekmovanje v 3. SNL -sever.
Rezultati 5. kroga: Šmarje pri Jelšah -Vransko 2:0 (0:0), Paloma - Bistrica 0:0, Malecnik - Fužinar 1:1 (0:1), Središče -Hajdina 2:2 (2:1), Stojnci - Mons Claudius 1:2 (0:1), Šoštanj - Pohorje 2:3 (2:1), Krško Posavje - Kozjak Radlje 1:0 (1:0)
1.	POHORJE 5 4 0 1 13:6 12
2.	STOJNCI	5 3 11 11:4 10
3.	ŠMARJE PRI JEL. 5 3 11 11:7 10
4.	KOZJAK RADLJE 5 3 0 2 5:4 9
5.	BISTRICA	5 2 2 1 9:5 8
6.	PALOMA	5 2 2 1 9:5 8
7.	SREDIŠČE 5 2 1 2 8:8 7
8.	MALEČNIK 5 2 1 2 7:8 7
9.	HAJDINA	5 2 1 2 8:12 7
10.	ŠOŠTANJ 5	1	2	2	8:5	5
11.	FUŽINAR 5	1	2	2	6:10 5
12.	KRŠKO POSAVJE 5	1	1	3	4:15	4
13.	MONS CLAUDIUS 5	1	0	4	7:12	3
14.	VRANSKO 5 0 2 3 2:6 2 Pari 6. kroga- sobota 14.9 - ob 16.00
uri: Vransko - Kozjak Radlje, Pohorje -Krško Posavje, Mons Claudius - Šoštanj, Hajdina - Stojnci, Bistrica - Malečnik, Šmarje pri Jelšah - Paloma; torek 17.9.: Fužinar - Središče.
SREDIŠČE - HAJDINA 2:2 (2:1)
STRELCI: 0:1 Jurišič (14), 1:1 Rajh (27), 2:1 Kolenc (30), 2:2 R. Krajnc (79) SREDIŠČE: Majč, Jelovica, Jurkovič (od 57. Kolarič), Zadravec, Ivančič, Pin-tarič, Kolenc, Prapotnik (od 15. Balažič), Žerjav (od 87. Aleksič), Lesjak, Rajh. Trener: Miran Rakovec.
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Frangeš, M. Krajnc, Vrabl, črnko, Kuserbajn (od 52. Princl), Bezjak (od 58. Hotko), Juri-šič, Pihler, Petrovič (od 72. R. Krajnc). Trener: Branko Krajnc.
STOJNCI - MONS CLAUDIUS 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Firer (5), 1:1 Žnidarič (66), 1:2 Srša (89)
^ STOJNCI: Klinger, Purgaj, Vilčnik, Štebih, Emeršič, Serdinšek, Strgar (od 59. Rižnar), Kupčič (od 78. Milošič), Sluga, D. Bezjak, Žnidarič. Trener: Ivan Zajc.
MONS CLAUDIUS: čelofiga, Mikša. Rožman, Kidrič, Hodžar, Srša, Jovano-vič, Krklec, Kobilšek, Gradecki, Firer (od 74. Prevolšek). Trener: Vili Prevol-šek.
PALOMA - BISTRICA 0:0
PALOMA: Gumzar, Uhan (od 70. Veingerl), Vajngerl, Podhostnik, Unger, Hvalec, Viher, Stojanov, Kurnik (od 56. Žabota), Ferk (od 56. Petrovi~), Kapun. Trener: Anton Unger
BISTRICA: A. Papotnik, Sep, Skale (od 46. Regoršek), Šabanovi~, U. Klajde-ri~, Šmon (od 58. M. Klajderi~), Stražišar, I. Papotnik, Topi~ (od 64. Tkavc), Vren-ko, Primoži~. Trener: Mom~ilo Miti~.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 3. kroga: Zavr~ - Mark 69 Rogoznica 2:2, Dornava - Videm 1:2, Ge-re~ja vas Unukšped - Slovenja vas 3:1, Tr-žec - Holermuos Ormož 1:4, Gorišnica -Pragersko 2:2, Podlehnik - Skorba 3:2
1.	HOLERM. ORMOŽ 3 3 0 0 9:2 9
2.	PODLEHNIK 3 3 0 0 7:3 9
3.	GORIŠNICA 3 2 1 0 9:2 7
4.	PRAGERSKO 3 2 1 0 7:2 7
5.	GEREČJA VAS U. 3 2 1 0 6:3 7
6.	ZAVRČ	3 111 5:7 4
7.	MARK 69 ROGOZ. 3 111 4:6 4
8.	VIDEM	3 1 0 2 3:5 3
9.	SKORBA	3 0 1 2 3:6 1
10.	DORNAVA0 3 0 0 3 3:6 0
11.	TRŽEC	3 0 0 3 2:8 0
12.	SLOVENJA VAS 3 0 0 3 3:11 0
Pari 4. kroga - sobota 14.9 - ob 16.30:
Slovenja vas - Podlehnik, Pragersko - Ge-re~ja vas Unukšped, Mark 69 Rogoznica - Gorišnica; nedelja - ob 10.30: Skorba -Dornava; ob 16.30. Holermuos Ormož -Videm, Tržec - Zavr~.
ZAVRČ - MARK 69 ROGOZNICA 2:2 (1:1)
STRELCA: 0:1Lah (33. iz 11m), 1:1 Milan Kokot (36), 1:1 Lah (53), 2:2 Milan Kokot (65.iz 11m)
ZAVRČ: Cestar, Juri~enec, Petrovi~, Pongrac, Breznik (Miloši~), Strelec (Se-rec), Milan Kokot, Žunec, Matej Kokot, Borak (S. Kokot) Prelog. Trener: Milivoj Jamnik
MARK 69 ROGOZNICA: i; Polanec,
Krajnc, Robar (Breznik). Trener: Zvonko Kocijan
GEREČJA VAS UNUKŠPED -SLOVENJA VAS 3:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 B. Krajnc (24), 2:0 B. Krajnc (37), 3:0 Ladinek (39), 3:1 Gere~-nik (75)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vese-li~, Sagadin (Kaisesberger), Sla~ek, G. Krajnc, Gorše, Mohori~ (Vidovi~), Vrba-nec, Letonja, B. Krajnc, Ciglar, Ladinek (Vogrinec). Trener: Ivan Ornik
SLOVENJA VAS: Matjaši~, Levstik, Sarki~evi~, Erhati~, Ekart, Šterbal, Huz-jak (Metli~ar), Lenart, Predovnik, Gere~-nik, Kotnik. Trener: Alojz Podhostnik
DORNAVA - VIDEM 1:2 (1:1)
STRELCA: 1:0 Kvar (8), 1:1 Ov~ar (33), 1:2 Ov~ar (83)
DORNAVA: Peterši~, Arnuš (R. Novak), Flos, Valenko, Juri~, Obran (Janže-kovi~), D. Novak, Kvar, Stergar, Cvetko, Trunk. Trener: Viljem Mar
VIDEM: Trafela, Šipek, Bedra~, Skok, Bra~i~, Hrovat, V. Ciglar, E. Ostroško (Topolovec), Varnica (B. Ciglar), Kokol, Ov~ar (D. Ostroško). Trener: Franc Pani-kvar.
TRŽEC - HOLERMUOS ORMOŽ 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Govedi~ (13), 0:2 Hu-sel (38), 1:2 Medved (79), 1:3 Habjani~
STRELCI: 0:1 Mar~i~ (4), 1:1 Petro-vi~ (17), 1:2 Kmetec (66)
BUKOVCI: Janžekovi~, Habjani~, Be-dra~, Rojko, Majcen, Petrovi~ (Štrafela), Ljubec, Zupani~ (Jurgec), Mustafi, Majer, Kelc (Žnidarši~). Trener: Maks Kme-tec.
APAČE: Šibila, Krivec, Bezdrob, Mar-~i~, Kralj, Šmigoc, P Predikaka (Marzido-všek), Kmetec, Bauman, Zajc (Sambolec), A. Predikaka (M. Predikaka). Trener: Zlatko Škerlak
HAJDOŠE - PODVINCI 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Tekmec (58), 1:1 Hren (66), 2:1 Kau~evi~ (89)
HAJDOŠE: Miši~, Ornik, Cebek, Hen-tak, Poto~nik, Vogrinec (Sadl), Dreven-šek, Petek, Turnšek (Hentak, Dominko), Tekmec, Kau~evi~. Trener: Marjan Gla-žar.
PODVINCI: Popošek, Plol, B. Kuser-bajn, Brus, Petek, Denis Modri~ (Arnuš), D. Kuserbajn, Davorin Modri~ (Toplak), R. Kuserbajn, Petrovi~, Hren. Trener: Viktor Kokol.
GRAJENA - MARKOVCI 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Kukovec (12), 2:0 Mlakar (31)
GRAJENA: Horvat, Golob, Rojko, Bra~i~, Hvala, Jakoli~, Miheli~ (Kokot),
NK Mark 69 Rogoznica
Kurbus, Arnuš, Pungra~i~ (Kukovec), Vauda, Cajnko (Hvalec), Markež, Lah, Kralj, D. Polanec, Dokl. Trener: Janko Vindiš
PODLEHNIK - SKORBA 3:2 (2:2)
STRELCI: 0:1 L. Šmigoc (15. iz 11m), 0:2 Šijanec (18), 1:2 Škerget (25), 2:2 To-polovec (27), 3:2 Polajžer (79)
PODLEHNIK: Šibila, Lesjak, Gaj-šek, Topolovec, Podgoršek, Zajšek, Polajžer, Frlež (Grabrovec), Miloši~, Vinko ( irec), Fric (Beloševi~). Trener: Dušan Hvalec
SKORBA: L. Šmigoc, Perko, Škerget, Petek, Klane~ek, Janžekovi~, Mlakar, B. Mertelj, J. Šmigoc (Gojkovi~), S. Mertelj, Šijanec. Trener: Jeza Darko
GORIŠNICA - PRAGERSKO 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Plohl (36), 1:1 Dirn-berk (66), 1:2 Krajnc (71), 2:2 G. Bezjak
(75)
GORIŠNICA: Miloši~, M. Bezjak, Jan-žekovi~, Ljubec, Šmigoc, Lapornik, Bro-dnjak (Tobijas), G. Bezjak, Ž . Horvat, Bromše (Bohl), Plohl (J. Horvat). Trener: Franc Rajh.
PRAGERSKO: Petrovi~, Curk, Kralj, Žnuderl, Ducman, Kmetec (Čelan), Debevec, Kokol (Dirnberk), Sagadin,
(84), 1:4 Govedi~ (87)
TRŽEC: Krajnc, Kolednik, Zelko, Fi-deršek (D. Emerši~), Bratušek, Sitar, Me-tli~ar (Boštjan Emerši~), Borut Emerši~, Pe~nik, Medved, Hliš. Trener: Janez Pe~-nik
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Pintari~, Jerebi~, Tušek, Jambriško, Ško-liber, Husel (Gori~an), Zidari~, Plohl (Za-dravec, Trstenjak), Habjani~, Govedi~. Trener: Darko Lah
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 3. kroga: Hajdoše - Podvinci 2:1, Zgornja Polskava - Bo~ 1:5, Lovrenc
-	Spodnja Polskava 1:2, Leskovec - Cir-kulane 1:1, Bukovci - Apa~e 1:2, Grajena
-	Markovci 2:0
1.	BOČ	3 3 0 0 12:4 9
2.	APAČE	3 3 0 0 5:2 9
3.	CIRKULANE 3 2 1 0 7:4 7
4.	SfP POLSKAVA 3 2 0 1 10:7 6
5.	HAJDOŠE	3 2 0 1 7:8 6
6.	PODVINCI	3 1 1 1 6:5 4
7.	GRAJENA	3 111 5:4 4
8.	LOVRENC	3 1 0 2 4:5 3
9.	MARKOVCI 3 1 0 2 3:5 3
10.	LESKOVEC 3 0 1 2 3:8 1
11.	ZG. POLSKAVA 3 0 0 3 4:10 0
12.	BUKOVCI 3 0 0 3 3:7 0
Pari 4. kroga - sobota 14.9 - ob 16.30:
Cirkulane - Bo~, Markovci - Hajdoše, Apa~e - Grajena, Sp. Polskava - Bukovci, nedelja - ob 11.00: Leskovec - Lovrenc; ob 16.30: Podvinci - Zgornja Polskava
Gabrovec, Toplak (Črnko), Berghaus, Ku-kovec. Trener: Drago Horvat.
MARKOVCI. Stari~, G. Bezjak, Lepo-ša, Prelog, Plohl, Bratušek, Domen Zver, Dejan Zver (Rožman), Cigler (M. Bezjak), Korošec (Golob), Janžekovi~. Trener: Marjan Bezjak
LESKOVEC - CIRKULANE 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Emerši~ (57), 1:1 Ko-kol (60)
LESKOVEC: Stopajnik, Jelen, Vido-vi~, Emerši~, Prelog, Kmetec, F. Strm-šek, Rozinger (H. Strmšek), Zavec, Kozel (Vindiš), Vinko. Trener: Marjan Mlakar
CIRKULANE: Bedra~, Jus, Kova~i~, J. Klajderi~, Žuran, Horvat, Kelc, Frida-uer (Zebec), S. Klajderi~, Miloši~, Kokol (Arne~i~). Trener: Branko Fridauer.
LOVRENC - SPODNJA POLSKAVA 1:2 (1:1)
STRELCA: 0: 1 Jevšenak (5), 1:1 Medved (41), 1:2 Sobeti~ (71)
LOVRENC: Pišek, Kirbiš (Dolenc), Pulko, Novak, Zafoštnik, Tomani~, Ma-ksimovi~, Godec, Lamperger, Medved, Belca (Zajšek). Trener: Damjan Leton-ja
SPODNJA POLSKAVA: Klane~ek, Tropan, Jesenek, Trol, Horvat, D. Sobo-ti~, Pu~nik, G. Soboti~, Razboršek, Koren, Jevšenak. Trener: Boris Ratej
ZGORNJA POLSKAVA - BOČ 1:5 (0:3)
STRELCI : 0:1Frelih (4), 0: 2 Samastur (10), 0:3 Samastur (44), 1:3 Ostruh (67), 1:4 Dolšak, 1:5 Gere~nik (86)
ZGORNJA POLSKAVA: Jelen, Čelo-figa, Vodušek, Romih, Mikloži~, Petelin-šek (Klajderi~), ~an~ar, Ostruh, Polajžer (Topolovec), Pe~ovnik, Ramšak (Čelan). Trener: Aleš Utenkar.
BOČ: ~rešnar, Fridrih, PTrunk, Sto-jnšek, Korošec, Frelih (Gere~nik), Sa-mastur (Dolšak), Medik, S. Trunk, R. Vehovar, B. Vehovar (Mernik). Trener: Janez Forštnari~.
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA -VZHOD
Rezultati 5. kroga: Aluminij - Drava Asfalti 1:1, Nafta - M.U. Šentjur 1:0,^ Kovinar Maribor - Krško Posavje 1:3, Žele-zni~ar Radio City - Pohorje 4:3, Kozjak Radlje - Nissan Ferk 0:4, ERA Šmartno -Ormož 3:1, Bistrica - Zre~e 3:0.
1.	ERA ŠMARTNO 4 4 0 0 22:1 12
2.	NAFTA	5 4 0 1 14:7 12
3.	NISSAN FERK 5 3 11 16:6 10
4.	ŽELEZNIČAR R.C. 4 3 1 0 13:5 10
5.	ALUMINIJ 4 3 1 0 10:2 10
6.	KRŠKO POSAVJE 5 3 0 2 18:11 9
7.	DRAVA ASFALTI 5 2 1 2 10:9 7
8.	BISTRICA	3 2 0 1 6:9 6
9.	ORMOŽ	5 1 1 3 5:15 4
10.	M.U. ŠENTJUR	4	1	0	3	4:11	3
11.	POHORJE	5	1	0	4	10:18 3
12.	KOZJAK RADLJE	4	1	0	3	4:14 3
13.	KOVINAR MB	5	0	1	4	5:18 1
14.	ZREČE	4	0	0	4	1:12	0
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA -VZHOD
Rezultati 5. kroga: Aluminij - Drava Asfalti 2:0, Nafta - M.U. Šentjur 5:1,^ Kovinar Maribor - Krško Posavje 1:1, Žele-zni~ar Radio City - Pohorje 5:1, Kozjak Radlje - Nissan Ferk 0:5, ERA Šmartno -Ormož 12:0, Bistrica - Zre~e 8:0
1.	KRŠKO POSAVJE 5 4 10 16:7 13
2.	ERA ŠMARTNO 4 4 0 0 31:1 12
3.	NISSAN FERK 5 3 2 0 10:2 11
4.	ŽELEZNIČAR R.C. 4 3 1 0 31:3 10
5.	ALUMINIJ 4 3 1 0 23:1 10
6.	NAFTA	5 2 0 3 16:10 6
7.	KOVINAR MB 5 1 3 1 6:7 6
8.	BISTRICA	3 1 1 1 11:5 4
9.	DRAVA ASFALTI 5 1 1 3 6:9 4
10.	M.U. ŠENTJUR	4	112	7:14	4
11.	ORMOŽ	5	1 0 4	5:49	3
12.	POHORJE	5	0 1 4	4:18	1
13.	KOZJAK RADLJE	4	0 13	1:16	1
14.	ZREČE	4	0 1 3	0:25	1
ST. DEČKI - U14, LIGA NZS - VZHOD
Rezultati 5. kroga: Nafta - Aluminij 4:1, Dravograd - Jarenina 6:3, Kovinar -Rudar Velenje 0:5, Drava Asfalti - Želez-ni~ar 1:0, Mura - Publikum 0:3, Maribor Branik - Krško 2:0, ERA Šmartno - Ko-rotan 2:1
1. PUBLIKUM	5	4	1	0	23:1	13
2. MARIBOR BRANIK	5	4	1	0	13:4	13
3. DRAVA ASFALTI	5	4	0	1	7:5	12
4. DRAVOGRAD	4	3	1	0	17:6	10
5. RUDAR VELENJE	4	3	1	0	12:1	10
6. MURA	5	2	2	1	19:7	8
7. KRŠKO	5	2	1	2	8:5	7
8. ŽELEZNIČAR	5	2	1	2	7:8	7
9. JARENINA	5	2	0	3	13:14	6
10. NAFTA	5	2	0	3	8:12	6
11. ALUMINIJ	5	1	0	4	10:17	3
12. ERA ŠMARTNO	5	1	0	4	3:17	3
13. KOROTAN	5	0	0	5	3:19	0
14. KOVINAR	5	0	0	5	1:28	0
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 2. kroga: Dornava - Prepolje 2:5, Polskava - Tržec 1:1, Gorišnica -
Markovci 11:0, Videm - Apa~e	1:1, Hajdina - Rogoznica 2:0
1.	HAJDINA 2 2 0 0	10:1 6
2.	GORIŠNICA 2 2 0 0	12:0 6
3.	POLSKAVA 2 110	4:1 4
4.	PREPOLJE 2 1 1 0	6:3 4
5.	ROGOZNICA 2 1 0 1	7:2 3
6.	TRŽEC 2 0 2 0	2:2 2
7.	APAČE 2 0 11	1:2 1
8.	VIDEM 2 0 1 1	1:8 1
9.	DORNAVA 2 0 0 2	3:13 0
10.	MARKOVCI 2 0 0 2 0:14 0 Pari 3. kroga ; četrtek 12.9 ob 17.00
uri: Tržec - Gorišnica; petek 13.9. ob 17.00 uri: Rogoznica - Dornava, Apa~e - Hajdina,. Prepolje - Polskava; nedelja 15.9. ob 17.00 uri: Markovci - Videm.
Danilo Klajnšek
SPORT
PTUJ / PRVI PTUJSKI KOLESAR PREJEMNIK PRIZNANJA MESTNE OBČINE PTUJ
Brez trdega in nairtnega dela rezultatov ni
Zadnjih petnajst let je ime znanega ptujskega športnega delavca Reneja Glavnika v glavnem vezano na kolesarstvo. Leta 1987 je prevzel vajeti v kolesarskem klubu Ptuj, leta 1995 pa ga je na krmilu zamenjal dr. Roman Glaser, direktor Perutnine Ptuj. Danes je na funkciji direktorja ekipe Perutnine Ptuj kot mati~ne ekipe, od letos pa je tudi direktor vseslovenske profesionalne kolesarske ekipe Perutnina Ptuj Krka, ki v zadnjem ~asu prav tako dosega izjemne športne rezultate.
Nesporno ima veliko zaslug, da so mnogi ptujski kolesarji postali državni prvaki v razli~nih kolesarskih disciplinah in da se vse uspešneje prebijajo tudi v mednarodnem merilu. Verjamemo, da v kolesarstvu ni rekel še zadnje besede, kajti letošnje leto je eno tistih, ko naj bi se ptujsko oziroma slovensko kolesarstvo oven~alo z novimi izjemnimi dosežki.
Eno pri~akovanje je vezano na Gregorja Gazvodo in svetovno prvenstvo, oktobra pa se bo za kar najboljšo uvrstitev na svetovnem prvenstvu mladincev v Švici potegoval Aldo Ileši~. "Gremo v konico," poudarja Rene Glavnik.
Po medalji na svetovnem prvenstvu je cilj olimpijada leta 2004, kjer bo Ptuj zagotovo prisoten, je prepri~an. Ni~ ga ne omaja v njegovem prepri~anju, tudi ne zdrahe, ki jih poskušajo kar najbolje izkoristiti nekatere struje v slovenskem kolesarstvu in ga tudi poskušajo zapeljati
v napa~no smer. "To je slovenska zavist," je prepri~an, "ker ne morejo doumeti, da ptujski kolesarski rezultati niso nastali na-klju~no in jih tudi ne bi bilo, ~e ne bi bilo Perutnine Ptuj. Kot tudi niso naklju~je rezultati Andreja Hauptmana, ki je tri leta vozil za KK Perutnina Ptuj - Radenska Rog. Ko je bil na razpotju, se je odlo~il za profesionalno kolesarsko pot v tujini. Kljub temu ostaja trdno zaverovan na svoji poti, ki ni samo njegova, je tudi pot številnih mladih kolesarjev, ki upajo na uspeh, in podjetja Perutnina, ki je tudi v športu našlo eno svojih potrditev."
Rene Glavnik si šteje v ~ast, da je bil že pred leti korak pred drugimi, da je za trdnost nekega športnega kolektiva izjemno pomembno, da ima enega generalnega sponzorja. Klub lahko veliko izgubi, ~e nima urejenega financiranja. V urejenih klubih so tudi pogoji za delo najboljši tako za tekmovalce kot športne
Rene Glavnik. Foto: Črtomir Goznik
funkcionarje, saj veliko lažje izpolnjujejo svojo tekmovalno in siceršnjo vizijo.
Temelj financiranja športnih klubov bi morali biti rezultati. Rezulati naj bodo merilo, koliko bo neki klub na lokalni ravni dobil iz prora~una.
Velika škoda za ptujski šport je bila delitev na ve~ ob~in. Zdaj se še tisto malo denarja, ki ga lahko lokalno okolje nameni za šport, še bolj deli. V takih razmerah pa pravih u~inkov ne more biti.
"Lahko re~em, da živim s Ptujem, ~eprav sem doma na Hajdini, rojen pa v Franciji, kjer še živijo moji bratje. Pred sedmimi leti sem se upokojil, danes,
Bauer zmagal na Hrvaškem
V kategoriji mlajših mladincev se je na dirki z mednarodno udeležbo, imenovano »Memorial Vlade Horvati}a« v Zapreši}u na Hrvaškem, najbolje odrezal kolesar Perutnine Ptuj Gorazd Bauer. Na 47. kilometrov dolgi progi z dvema težjima vzponoma je Bauer za~el s pobegom ob koncu prvega kroga. Še z enim kolesarjem si je nabral dovolj prednosti pred glavnino, tekmeca pa je ugnal v ciljnem šprintu. Uspeh KK Perutnina Ptuj sta dopolnila Đurasek s sedmim in Pernek z desetim mestom.
Boštjan Lampret
Gorazd Bauer na zmagovalnih stopničkah
Sreianje generacij
Na Dnevih slovenskega plavanja v Kopru se je na dvodnevnem tekmovanju popestrenem z animacijo in predstavitvami razli~nih vodnih športov zbralo staro in mlado. Najmlajši udeleženec tekmovanja še ni dopolnil 3 let, najstarejši g. Miki Muster, ki je celo želel izboljšati evropski rekord (v njegovi generaciji) na 800 m prosto, pa ~ez 70 let.
Tanja Rozman in Matej Božičko v družbi bivše odlične ptujske plavalke dr. Dorke Šajber
Udeleženci so se pomerili na 800 metrskem mini maratonu, veteranskem državnem prvenstvu, državnem prvenstvu v daljinskem plavanju na 5000 m, videli smo plavanje dojen~kov, rekreacijo za seniorje, vojaško ladjo Ankaran, košarko v vodi, po-
NAJ NOGOMETAŠ
2002/3
2.	SNL...............
3.	SNL-SEVER...
1.	LIGA MNZ PTUJ.
2.	LIGA MNZ PTUJ.
Ime in priimek: Naslov:.........
Izpolnjeno glasovnico poiljite na Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj
dvodno razstavo fotografij, kako dolgo zdržijo pod vodo ~lani kluba Apnea 2000 (tudi do 7 minut), kajakaše,^
Najuspešnejša med Ptuj~ani sta bila Matej Boži~ko, ki je bil tretji med mladinci na mini maratonu in njegova trenerka Tanja Rozman, ki je bila prav tako tretja med veterankami v isti disciplini, druga na 50 m prosto in tretja na 50 m delfin.
Na družabnem sre~anju smo vsi udeleženci obujali spomine na svoje tekmovalne ~ase in se dogovarjali o na~rtih za plavalno prihodnost, bodisi svojih varovancev v skupini ali svojih otrok. Sklepna misel je bila, da bomo v prihodnosti še boljši in še ve~ nas bo. Ko se enkrat zaljubiš v plavanje, te to ~ustvo spremlja zmeraj.
Franjo Rozman
~e nisem na kolesarskem poligonu, sem v kolesarski zvezi. Kolesarstvo je postalo moje življenje, brez njega ne morem. V športu sem od sedmega leta starosti, preizkusil sem se v ve~ športih, na Ptuju sem pomagal postaviti na noge ve~ športnih klubov. Re~i moram, da kot športni delavec ne razlikujem med športi, cenim vse. Dobro vem, da se za vsakim dobrim rezultatom skrivajo izredno napori. Res pa je, da vse sile in napore vlagam v razvoj slovenskega kolesarstva. Kolesarstvo je izjemno garaški šport," je med drugim povedal Rene Glavnik.
Rene Glavnik je eden prvih, ~e že ne prvi športni delavec v mestni ob~ini Ptuj, ki si je pripel priznanje pe~at mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Vesel je, da je ob~insko priznanje kon~no prejel tudi eden športnih delavcev. Pomeni mu spodbudo za naprej. "Iskrena hvala mestni ob-~ini Ptuj, da je opazila moje delo, ~eprav ne bom trdil, da sem ravno jaz tisti, ki bi ga morala nagraditi za uspešno delo. Res pa je, da sem s športom na tak ali druga~en na~in povezan že ve~ desetletij, za~el sem pri sedmih letih pri TD Partizan. Od takrat do danes športa nisem nikoli zapustil, res pa je, da sem zamenjal ve~ športnih okolij, dokler me ni v celoti prevzelo kolesarstvo."
MG
SPORT@@@@@@@@@.
-	Začele so se kvali kacijske nogometne tekme za nastop na EP ki bo leta 2004 na Portugalskem. Slovenske nogometaše je žreb postavil v prvo skupino, v kateri so še aktualni evropski prvaki Francozi, Ciper, Izrael in Malta. Na prvi tekmi v Ljubljani proti Malti je Slovenija zmagala s 3:0. V 37. minuti je avtogol dosegel malteški branilec Darren Debon, v 59. minuti je gol dal Ermin Šiljak, v 91. minuti sre~anja pa je piko na i postavil Sebastijan Cimerotič.
-	Košarkarji ZR Jugoslavije so na svetovnem prvenstvu v košarki v Indianapolis ubranili naslov svetovnih prvakov. V
nalu so po podaljšku premagali Argentino s 84:77. Tekmo je odločil novi igralec Barcelone Dejan Bodiroga z devetimi zaporednimi točkami tik pred koncem regularnega dela. Jugoslovane je v dvorani spodbujalo blizu 10 tisoč ljudi.
Končni vrstni red SP: 1. ZR Jugoslavija, 2. Argentina, 3. Nemčija, 4. Nova Zelandija, 5. Španija, 6. ZDA!!!...
-	Američan Pete Sampras je zmagovalec o^^rtega teniškega prvenstva ZDA, potem ko je v nalu v štirih nizih s 6:3, 6:4, 5:7 in 6:4 ug-nal rojaka Andreja Agassija. Sampras je tako osvojil že 14. turnir za grand slam v karieri ter samo v New Yorku zaslužil 900 tiso~ dolarjev. Agassi ostaja pri sedmih zmagah na največjih turnirjih. Pri ženskah sta
se v nalu pomerili Venus in Serena Williams. Zmagala je slednja, starejšo sestro je premagala s 6:4, 6:3. Velik uspeh je dosegla tudi Katarina Srebotnik, ki se je skupaj s soigralcem Bobom Bryanom uvrstila v nale mešanih dvojic, kjer sta v izenačenem srečanju klonila s 7:6 (9), 7:6 (1).
-	Selektor slovenske nogometne reprezentance Bojan Prašnikar ni več trener Maribora Pivovarne Laško. Na klopi ga bo zamenjal dosedanji pomočnik Matjaž Kek, Prašnikar pa bo v klubu ostal kot svetovalec. Kek bo Mariborčane treniral že tretjič, tokrat naj bi ostal na klopi Maribora dalj časa.
ŠPORT, REKREACIJA
ROKOMET / PRIJATELJSKE TEKME
Če se po jutru dan pozna.**
VELIKA NEDELJA -PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC 27 : 23 (12:12)
VELIKA NEDELJA: Kova-cec, Gotal 1, Mesarec 1, Trofenik, Gregorič, Potočnjak, Kukec, Bezjak 3, Šoštarič, Planine 7, Ko-kol 2, Belec, Špindler 1, Šantl 7, Okreša, Kumer 5, Rezar.
PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC: Horvat, Ravinskis 5, Varga, Belko 4, Zadravec 1, Balog, Borkovič 7, Kraljic, Pe-klar, Petek 1, Martinovič, Med-žimurec 1, Hoblaj 2, Turk 2.
Rokometaši Velike Nedelje polagoma po številnih poškodbah kompletirajo svoj igralski kader za naslednjo sezono. Po izenačenem prvem polčasu so domačini v zaključku srečanja bili boljši, predvsem kvalitetnejši tekmec in slavili zmago proti solidni ekipi hrvaškega prvoligaša iz Čakovca.
GORIÎNICA - DRAVA PTUJ 35:18 (19:5)
GORIŠNICA: D. Ivančič 5, Alič 5, Pisar 1, Fricelj 8, Kumer 8, I. Ivančič 4, Zajnkovič 2, Štor-man 1, Buzeti, Zukič, Valenko, Šterbal, Krauthaker.
DRAVA PTUJ: Berlič, Pla-ninc, Horvat 3, Majcen 1, Bračič 5, Kac 1, Šateg, Počivavšek 1, Predikaka 1, Klinc, Vajda 1, Se-linšek.
GORIÎNICA - PERUTNINA PIPO IPC ČAKOVEC 25:20 (11:14)
GORIŠNICA: D. Ivančič 6, Alič, Pisar 1, Fricelj 3, Kumer 3, I. Ivančič 4, Zajnkovič 5, Zukič 1, Buzeti 2, Štorman 3, Valenko, Šterbal.
PERUTNINA PIPO: Marti-novič, Borkovič 5, Ravinskis 1, Turk 6, Belko 4, Zadravec 2, Hoblaj 3, Medžimurec, Lesjak 1, Balog, Varga 1, Petek, Bedič, Kraljič, Horvat.
Gorišničani so v svojem drugem nastopu v istem dnevu prišli do zmage in to proti starim športnim gostom iz Čakovca. Gostje so bili nekoliko boljši ob koncu prvega polčasa, domačinom pa je pripadel ves drugi, še posebej končnica, v kateri so delovali zelo zrelo.
DRAVA - RAZKRIZJE 29:20 (14:9)
DRAVA: Klinc, Mešl 3, Honi-gmann 1, Skaza 1, Bračič 6, Kac
2,	Štoger, Predikaka 2, Pučko 4, Vajda 6, Počivavšek 1, Ladič, Djekič 3.
RAZKRIŽJE: Budna, Rezma-nič 1, Makovec 1, Ovsenjak 2, Mesarič 1, M. Zajnkovič 1, B. Zajnkovič 2, Smodiš 5, Ščavni-čar, Horvat, Kavaš 4, Kocet 3, Prelec.
Rokometaši ptujske Drave, ki jih bo v novem prvenstvu vodil trener Branko Kelenc so v okviru priprav na pričetek prvenstva v 2. SRL odigrali prijateljsko rokometno srečanje z ekipo iz Razkrižja. Domači rokometaši so vodili od samega začetka in so bili v vseh elementih rokometne igre veliko boljši nasprotnik.
DVE ZMAGI VELIKE NMEDELJE
Rokometaši Velike Nedelje so odigrali dve prijateljski srečanji s hrvaškima kluboma Dubrava in Ross Sport (nekdanja Indus-trogradnja). Velikonedeljani so obe srečanji zmagali, kljub težavam v končnicah tekme, kjer so zapravili višjo prednost.
VELIKA NEDELJA -DUBRAVA 24:23 (12:11)
VELIKA NEDELJA - Športna dvorana v Veliki Nedelji, gledalcev 50, sodnika Peter Zorli in Davorin Zorli - oba Gorišnica.
VELIKA NEDELJA: Kle-men~i~, Belec, Bezjak 5, Kumer, Trofenik 5, Planinc 5, Šantl 3, Poje 2, Poto~njak, Kukanovi~ 4, Šoštarič, Kokol, Okreša, Gre-gorič, Špindler, Rezar, Korpar, Kosi. Trener: Vili Trofenik.
DUBRAVA: Torbarina, Žko-vi~, Vladušič 2, Bešlič 6, Žirdum
3,	Arnaudovski, Brkič, Stoisav-ljevi~ 5, Karabati~ 4, Juroš 2, Prga, Grui~ 1. Trener: Silvio Ivandija.
VELIKA NEDELJA -ROSS SPORT 35:30 (20:13)
VELIKA NEDELJA - Športna dvorana v Veliki Nedelji, gledalcev 100, sodnika Davorin Zorli in Peter Zorli - oba Gorišnica.
V Centru ali Mladiki?
Na pragu je tekmovalna sezona tudi za dekleta odbojkarskega kluba Ptuj, ki že od 20. avgusta marljivo vadijo v športni dvorani Mladika. Našli smo jih pred trening tekmo proti mladi perspektivni ekipi KEMO Puconci, ki so jo brez večjih težav premagali s 3:0 (-20, -12, -20). V novi sezoni bodo nastopale pod novim imenom, saj je sponzorstvo prevzel Avto Fiat - Prstec, d.o.o., Ptuj.
Novi predsednik kluba Robert Menoni in tehni~ni direktor Stefan Vrbnjak sta povedala, da ima ekipa novega trenerja Alena Krajnca iz Maribora (doslej je vadil mlado ekipo Stavbarja in vodil mladinsko reprezentanco Slovenije). Od ekipe sta se poslovila Ana Oletič in Marjana Horvat, ki je prenehala aktivno igrati. V ekipo sta se vrnili Regina Trbuc in Nu{a Mohorko, nova okrepitev pa je Sandra Sep iz Maribora. Nastopile bodo {e Sabina Intihar, Ana Nimec, Jasna Zaj{ek, Eva Rola, Petra Ser-din{ek, Sonja Kostanjevec, Sava Vidovič, Maja Milanovič, Mojca Lačen, Ana Kutsay in Nata{a
Prauhart. Ekipa je mlada, povprečna starost je nekaj manj kot 19 let, povpre~na vi{ina ekipe 178 cm.
Pričetek nove sezone bo 20. oktobra, ko se bodo v prvem krogu srečale v gosteh z ekipo Bleda. @elja vseh je uspe{no nastopanje in vrnitev v 1. slovensko ligo -v družbo najbolj{ih slovenskih ekip. Nejasno ostaja le vpra{anje, kje bodo nastopale, ali v {portni dvorani Center ali v Mladiki, ker se odgovorni pri Športnem zavodu {e niso odločili, kar nedvomno vpliva tudi na ekipo in prilagajanje na okolje.
VELIKA NEDELJA: Kle-menčič, Belec, Bezjak 4, Kumer 4, Trofenik, Planinc 4, Šantl 1, Poje 11, Potočnjak, Kukanovič 5, Šoštarič 2, Kokol 1, Mesarec 1, Gregorič 1, Špindler, Rezar, Kor-par 1, Kosi. Trener: Vili Trofe-nik
ROSS SPORT: Čebijenec, Ribič, Bivklič 2, Đezek, Vukelič 3, Rokavec 5, Močilar 3, Kovač 1, Radič 2, Kriste 2, Matošin 5, Lijič 4, Katanec 3, Herkaš. Trener: Zlatko Belančič.
Danilo Klajnšek
ORMOŽ - PTUJ 36:15 (16:7)
ORMO@: Radek, Dog{a, Bel-{ak 3, Bistrovič 1, Klemenčič 1, Bezjak 4, Prapotnik 7, Grabovac 1, D.Horvat 4, Kirič 1, Vučič 6(1), Lukaček 3, Zemljič 1, Han-čelič 1, Hrnjadovič 3. Trener: Va-lenko
PTUJ: Klinc, Djekič, Horvat 1, Skaza 1, Kac 1, M. Bračič 1, Štager, G. Bračič, Predikaka 1, Starc, Vajda 3(2), Selin{ek 7(1), Pučko.
ORMOŽ - VARTEKS 27:24 (14:13)
ORMO@: Radek, Dog{a, Rajh,
Bel{ak 9, M. Horvat 1, Bistro-vič, Klemenčič, Bezjak 1, Prapo-tnik 2, D. Horvat, Grabovac 1, Kirič 1, Vučič 4 (2), Zemljič, B. Horvat, Hanželič 1, Hrnjadovič 7 (1). Trener: Marjan Valenko
Ormožani nadaljujejo pripravljalne tekme na novo sezono. Na Hardeku so tako najprej gostovali stari rivali iz Ptuja, ki so žal daleč od svojega nekdanjega bli-{ča. V tekmi med domačini in gosti iz Ptuja je bilo le vpra{a-nje, s kak{no razliko bo zmagal 1.-B-liga{ iz Ormoža.
V drugem srečanju pa je v Ormožu gostovala ekipa Varteksa iz Varaždina, hrva{ki 1.-A-liga{. V izenačenem srečanju je or-mo{kim rokometa{em pri izidu 19:19 uspela serija 5:0 po zaslugi dobrih obramb mladega vratarja Dog{e in zmaga ni bila več vpra{ljiva. Čeprav so Ormožani {e daleč od želene forme, je treba izpostaviti odličnega Hrnja-doviča, ki je na tem srečanju s svojimi mojstrskimi zadetki popolnoma spravil ob živce vratarja gostov Vujoviča.
Ormožani so odigrali {e prijateljsko srečanje v Radencih, kjer so premagali drugoliga{a iz Radgone 27:24.
Uroš Krstić
%
PLANINSKI KOTIČEK
DAN PLANINCEV NA LISCI
Leto 2002 je imenovano leto gora in ob tej priložnosti pripravlja Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Planinskim dru{tvom Lisca iz Sevnice vseslovensko sre~anje planincev na 947 m visoki Lisci.
Sre~anje bo v soboto, 14. septembra, pri planinskem domu na Lisci. Ker gre za pravi slovenski planinski praznik, ne smejo manjkati tudi ptujski planinci. Planinsko dru{tvo Ptuj vas vabi, da se v ~im ve~jem {tevilu udeležite tega sre~anja.
Zbor udeležencev bo pred železni{ko postajo Ptuj ob 6. uri, vrnitev je predvidena okrog 19. ure. Na voljo je 46 prostih mest na posebnem avtobusu, ki bo pohodnike popeljal do kraja Breg, od tod pa bo pe{ dobri dve uri hoje.
Cena izleta zna{a 1500 SIT za odrasle, 1000 SIT za mladino in vklju~uje prevoz z avtobusom in vodenje izleta. Prijave so možne v pisarni Planinskega dru{tva Ptuj v Prešernovi 27 do zasedbe prostih mest.
Za izlet je potrebna planinska oprema za sredogorje, na kraju sre~anja bo možno dobiti tudi toplo prehrano. Izlet vodi predsednik PD Ptuj Tone Purg.
T. Radek
DRUŽINSKI POHOD PO HALOZAH
Planinsko dru{tvo Haloze prireja tradicionalni jesenski družinski pohod v soboto, 14. septembra, ob 8.30 uri izpred gosti{~a Leska v Zg.Leskovcu. Avtobus bo pobiral pohodnike (s pri~etkom ob 8.00 uri) v smeri Nova Cerkev, Tržec, Pobrežje (MarSel), Videm, Sovi~e (gosti-{~e Vr~ek), Zg. Leskovec (gosti{~e Leska).
Smer pohoda: Zg. Leskovec, Trdobojci, Gru{kovje, Ložine, Velika Varnica - Dolgo (etnografski muzej). Na poti bodo postanki za okrep~i-lo in ogled znamenitosti tega dela Haloz.
Pohod bo trajal okrog pet ur, na koncu nas ~aka prijetno presene~e-nje s kulturnim programom.
Vrnitev ob 17. uri z avtobusom. Startnina 500 SIT
MEDNARODNO SREČANJE POHODNIKOV
Planinsko društvo Ptuj vabi planince in ljubitelje pohodništva na mednarodno sre~anje pohodnikov po evropskih pešpoteh, ki bo v soboto, 21. septembra 2002 na Gradu Snežnik. Pohodniki se zberemo ob 4.50 uri na železniški postaji Ptuj (odhod vlaka 5.07), od koder se bomo popeljali na Notranjsko. Pri~etek pohoda bo v Starem trgu pri Ložu, od koder bo 3 ure hoda do Grada Snežnik. Pri gradu bo tradicionalno sre~anje pohodnikov, organizirani pa bodo tudi strokovni ogledi okoliških gozdov, polharskega muzeja in seveda gradu.
Opremite se planinsko za lažje poti. Hrana iz nahrbtnika in na cilju pohoda. Cena izleta vklju~uje prevoz z IC vlakom ter organizacijo in znaša za ~lane PD 2.400 tolarjev.
Prijave z vpla~ili sprejemamo do torka, 17. septembra v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodila bo Vika Dabi~ s sovodniki.
Uroš Vidovic
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Tednika je pri sestavku Jadralnega društva Žetale pomotoma izpadlo ime zmagovalca tekmovanja. 1 mesto je osvojil Mitja Sajko iz Rogaške Slatine.
Za napako se opravi~ujemo!
Uredništvo
ŠPORTNI NAPOVEDNIK
NOGOMET
1. SNL, 8. krog: Dravograd - Maribor Pl, Ljubljana - Mura, Gorica - Era Šmartno, Rudar - Primorje, CMC Publikum - Korotan, Koper Sl - Vega Olim-pija. 2. SNL, 6. krog, nedelja ob 16. uri: Aluminij - Drava Asfalti Ptuj; 3. SNL - sever: 6. krog - sobota ob 16.00 uri: Hajdina - Stojnci, Bistrica -Male~nik, torek: Fužinar - Središ~e.
PREMIERA TOMAŽA
Malonogometaši Tomaža bodo v petek po enoletnem igranju v 2. slovenski ligi - vzhod ponovno zaigrali v najprestižnejši malonogometni ligi v Sloveniji. V petek ob 19.00 uri bodo njihovi gostje državni prvaki iz Litije. Tekma bo v športni dvorani na Hardeku. (Uroš Krstič)
ŠOLA NOGOMETA NK DRAVA ASFALTI PTUJ
Nogometni klub Drava Asfalti Ptuj organizira šolo nogometa za de~ke letnik 1990 do 1996. Vpis poteka v mesecu septembru vsako sredo in petek ob 16.30 na Mestnem Stadionu Ptuj. Kontaktne osebe: Zor~i~ Miran, telefon 776 43 91 in Klajderi~ Miran, GSM 041 271 806. (A. Mlakar)
RADICIONALNI JESENSKI TURNIR GORIŠNICA 2002
V soboto in nedeljo bo v ve~namenski športni dvorani v Gorišnici tradicionalni jesenski rokometni turnir. Najboljši bodo prejeli pokale, nagradili pa bomo tudi najboljšega strelca in vratarja. Ekipa Pivka Perutninarstvo bo turnir izkoristila tudi za mini priprave v Gorišnici, ki o~itno zaradi svojih infrastrukturnih možnosti in sposobnosti rokometnih delavcev v tem kraju postaja prava oaza za priprave prvoligaških ekip iz Slovenije. Razpored tekem: Sobota, 14. 9. 2002
16.00 RK Velika Nedelja : RK Pivka Perutninarstvo 17.15 RK Ekol Ivan~ica : RK Gorišnica 18.30 RK Velika Nedelja : RK Ekol Ivan~ica 20.00 RK Gorišnica : RK Pivka Perutninarstvo Nedelja, 15. 9. 2002 9.30 RK Ekol Ivan~ica : RK Pivka Perutninarstvo 10.45 RK Gorišnica : RK Velika Nedelja
V SOBOTO PRVI ORMOŠKI TEK
14. septembra bo v Ormožu potekal 1. ormo{ki tek v malem maratonu na 21 kilometrov. Prva teka{ka prireditev atletskega kluba Ormož se bo pri~ela ob 10.00 uri, ko bo v {portnem parku Mestna graba start teka na 10 in 21 kilometrov.
Doma~emu ob~instvu se bo predstavil tudi predsednik atletskega kluba Ormož Ivan Golob, ki je zastopal barve Slovenije na evropskem prvenstvu v nem{kem Potsdamu (predmestju Berlina) v maratonu (42 km). V kategoriji od 45 do 50 let je bil odli~en drugi s ~asom 2:35:27. Slovenska odprava je skupaj osvojila 14 medalj, kar je dve ve~ od zadnjega evropskega prvenstva v Jyvaskyli, kjer je Golob bil prav tako srebrni.
Startnina za mali maraton zna{a 2000 SIT, za tek na 10 km pa 1500 SIT. Do 10. septembra sprejemajo tudi predprijave, kjer startnina zna{a 1500 oz. 1000 SIT Poskrbljeno bo za nagrade, saj prvih pet uvr{~enih v ženski in mo{ki kategoriji absolutno prejme denarne nagrade, prvi trije pa {e pokale. Vsi udeleženci bodo prejeli tudi majico prireditelja, malico in napitek.
Tekmovalke in tekmovalci na 1. ormo{kem teku pri malem maratonu bodo razdeljeni na naslednje kategorije: 16-29 let (roj. 1986-1973), 30-39 let (roj.1972-1963), 40-49 let (roj. 1962-1953), 50-59 let (roj. 1952-1943), 60 in ve~ let (roj. 1942 in starej{i). Pri teku na 10 kilometrov bosta ženski in mo{ki kategoriji enotni.
Vse druge informacije dobite na telefonu - Ivan: (02) 74-15-726 (7.00-15.00 ure) in (02) 74-01-662 (15.00-22.00) ter Ale{ (02) 74-01-662 in 031 303 273.(Uroš Krstič)
Strgar Majda s.p., Šlllld 38, 2250 Ruj, tel.: 02/ 751 51 81
- Športna konhkcija za otroka ia odraslo: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejšo postavo.
Slovenske železnice
KAKO PRIDETE SNAJUDOBNEJE (IN NAJCENEJE!)
pnir-k V ŠOLO?
U
ime In
naslov
Z VLAKOM!
Za učence, djjake in študente smo pripravili dve ZARES ugodni
možnosti za vožnjo v šolo. To sta
reTacija
MESEČNA IN LETNA ŠOLSKA VOZOVNICA!
In lqe je ugodnost? Z nakupom mesečne šolske vozovnice imate približno
40 ODSTOTKOV POPUSTA!
Še posebna ugodnost: Če kupite letno vozovnico plačate - samo 8 mesečnih vozovnic »v ^^ ^^ ^^ _ namesto 12.	..... JV" 00000
Mesečno vozovnico lahko kupite na podh^ izkaznice K-18.
Letna vozovnica ve^a šolsko leto. Predložiti je treba fotografijo in potrdilo o šolanju oziroma vpisu. Idaiznico in letno vozovnico naročite pri potniški blagigni s tem, da izpolnite naročilnico, ki jo dobite na vseh železniških postajah.
^^ Slovenske železnice
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
OBČINA KIDRIČEVO
Nova Kreditna banka Maribor, d.d., Podružnica Ptuj in občina Kidričevo na podlagi 4. člena PRAVILNIKA O POGOJIH, NAČINU IN KRITERIJIH ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV NAMENJENIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE KIDRIČEVO (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 29/95) razpisujeta
NATEČAJ
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ OBČINE KIDRIČEVO V VIŠINI 11.100.000.00 TOLARJEV ŠE NERAZPOREJENIH SREDSTEV OD 45.000.000,00 SIT. SREDSTVA ZA RAZVOJ BODO DODELJENA KOT KREDITI Z ROKOM ODPLAČILA DO 5 LET PO TEMELJNI IN 0,0 % REALNI LETNI OBRESTNI MERI. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci:
1.	gospodarske družbe z do 50 zaposlenimi
2.	samostojni podjetniki
3.	občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti (samostojni podjetnik) oziroma na pristojnem registrskem sodišču vložili predlog za vpis gospodarske službe v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obrtne obratovalnice oziroma gospodarske družbe.
Sedež prosilca in kraj investicije morata biti na območju občine Kidričevo. Prednost pri dodelitvi sredstev za razvoj imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo:
-	spremembo gospodarske strukture v občini Kidričevo s poudarkom na višjih oblikah dejavnosti in ustvarjanju ekonomsko stabilnih gospodarskih enot,
-	povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja s pospeševanjem uvajanja sodobnih tehnologij,
-	energetsko varčne in okolju prijaznejše dejavnosti,
-	oblikovanje in utrjevanje identitete občine Kidričevo,
-	udeležbo domačih ali tujih sovlagateljev,
-	prodajo na tuja tržišča.
Višina posojila ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije. Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih v 30 dneh od dneva objave natečaja na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25 , Kidričevo.
Prošnji za posojilo, ki mora vsebovati: ime, priimek oz. firmo, naslov obratovalnice oz. družbe, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, mora biti priložena še naslednja dokumentacija:
a)	investicijski program po metodologiji Ljubljanske banke za manjše projekte,
b)	za naložbo s predračunsko vrednostjo do 100,000.00 DEM v tolarski protivrednosti prosilec predloži le poslovni načrt, ki vsebuje zlasti:
-	osnovne podatke o investitorju,
-	opis programa z vidika tržnih možnosti (input, output),
-	tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	vire financiranja,
-	predvidene rezultate programa,
c)	potrdilo o priglasitvi pri RUJP oz. sklep o vpisu družbe v sodni register (pri-glasitveni listi z vsemi prilogami) in dovoljenje upravne enote za opravljanje dejavnosti oz. potrdilo, da je bila pristojnemu upravnemu organu vložena zahteva za izdajo dovoljenja za obratovanje oz. na pristojnem registrskem sodišču vložena priglasitev za vpis družbe v sodni register,
d)	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
e)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca, ki je za samostojnega podjetnika davčna napoved za leto 2001, in podatke o poslovanju v letu 2002 (obrazec), za gospodarske družbe pa zaključni račun za leto 2001 (bilanca stanja in bilanca uspeha) ter podatki o poslovanju v letu 2002,
f)	dokazila glede na namen posojila: pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del; pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del, in gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila.
g)	predlog zavarovanja posojila
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje bomo zavrnili. Navodila in informacije dobijo prosilci na občinski upravi Občine Kidričevo pri gospe Zdenki Frank, tel. (02) 799 06 13 ali Novi kreditni banki pri gospe Karmen Vidovič, tel. (02) 787 05 10. Datum: 9.9.2002
Alojz Šprah župan Občine Kidričevo
Mali oglasi
KMETIJSTVO
230 l hidravlično stiskalnico prodam. Tel. 041 504-204.
1 HA KORUZE za trganje ali silažo in stroj za mletje jabolk in grozdja prodam. Tel. 751 15 71.
STROJ za ličkanje koruze ugodno prodam. Borovci 9, tel.
755-31-21.
VINSKE SODE prodam. Tel.
756-20-11,	zvečer.
GROZDJE, zelo kvalitetno, laški rizling, šipon, zelo ugodno. tel. 02 772-53-11, zvečer.
PRODAMO BELO grozdje ali mošt in kupim zelje. Tel. 041 936-157.
STISKALNICO za grozdje 250 l, električno prodam. Cena po dogovoru. Tel. 772-65-71, ali 041 983-901.
BUČNICE kupim. Pridem na dom. Telefon 041 730-866.
VINO, belo, grozdje po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 761-68-11.
SILOS kombajn SK 80 S, tračni obračalnik Favorit 220, obračalnik pajek SIP prodam. Tel 02 782-97-31.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA SERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 nuj » 02 771 -40-91, 041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílB€LCONT/:rir
POSLOVNA SKUPINA
ř^r
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VRTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 - telefon: 749 21 50 - www.lu-ptuj.si VPISUJE
v šolskem letu 2002/2003 v naslednje programe za pridobitev izobrazbe OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE - BREZPLAČNO TRGOVEC, TRGOVEC PREKVALIFIKACUA GOSTINSKA DELA /KUHAR, NATAKAR/ EKONOMSKI TEHNIK GOSTINSKI TEHNIK STROJNI TEHNIK
VISOKA POSLOVNA ŠOLA
ŠTUDIJ NA DAUAVO SPECIALISTIČNI ŠTUDIJ MANAGEMENTA
Podrobne informacije in svetovalni vsak delovni dan od 8.00 do 17. 00 / v petek
p^ovori
13.00 ure/
GROZDJE ALI MOŠT (sovinjon, beli pino, ranfol, laški rizling, šipon) prodam ali menjam za luščeno koruzo ali pujske. Tel. 031 837-752.
BELO GROZDJE ali mošt izpod preše prodam. Tel. 781-05-81.
HRASTOV sod 400 l, malo rabljen, prodam. Tel. 745-85-61.
MLADE NESNICE tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
70 l stiskalnico prodam. Inf. na tel. 041 474-078.
SADIKE HOLANDSKIH mesečnih jagod prodamo. Zupanič, Sp. Hajdina 57, tel. 783-24-31.
KORUZO, suho, luščeno ali v storžih, prodam. Tel.: 02/787-68-00
BUČNICE GOLICE do 200 kg kupim. Tel. 041 667-325.
1000 kg grozdja sovinjon in 1000 kg laški rizling prodam. 740-27-29.
HIDRAVLIČNO STISKALNICO 150 l prodam zelo ugodno. Tel. 797-10 11.
ODOJKE, težke do 25 kg, prodam. Tel.: 740-83-57.
MALO RABLJEN transporter za koruzo prodam. Tel. 031 691-810.
STISKALNICO 200 l in motorni mlin za grozdje prodam ter kupim žagana bukova drva. Tel. 041 644-813.
OBIRALEC koruze SIP EKO 3500 in silos kombajn SIP Vihar 40 prodam. Tel.: 041/565-005.
KORUZO za silažo ali trganje v Placarju prodam. Tel. 041 667-734.
GROZDJE sort: šardone, šipon, rumeni muškat - mešano prodam. Tel. 758-51-91.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
GOTOVINSKA POSOJIU
MEDIAFIN, d.o.o.. Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
NAGROBNIKE, OKENSKE POLICE, STOPNICE IN DRUGE IZDELKE iz naravnega kamna po ugodnih cenah vam ponuja
M A R - K E R,
Nevenka Martan, s.p., poslovna enota Mihalovci 16. Tel. 02 719 44 40 po 17. uri;
GSM 041 895 186.
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnih predpisov V ponedeljek 16.9.2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ DORNAVA
-	ob 18.00 vpis pred OŠ POLENŠAK
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTARTd.o.o., PERŠ0N0VA1, PTUJ	Vabljeni!
ZOBOZDRAVNIK. ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
i\1ožnost piačiia na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojenca_
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 14. septembra Jože Janžekovič, dr. stom.
ZA Juršinci
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Artonovifia v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru Vse informacije po -n-0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
mmmm
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit nI ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., IVIlinskaul. 22,2000 Maribor
tBl.: 02/252 48 26, GSM: 041/750 560
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKT. PRIKLOPNIKOV NA TERENU - JESEN 2002
Datum	7.30 - 9.30	10.30 - 12.30	13.30 - 15.00
30.09.02	Gerečja vas	Zg. Hajdina	Grajena
01.10.02	Ormož	Središče ob Dravi	Formin
02.10.02	Levanjci	Selce	Destrnik
03.10.02	Žetale	Podlehnik	Jurovci
04.10.02	Moškanjci		Markovci
07.10.02	Leskovec	Lovrenc na Dr. polju	Majšperk
08.10.02	Sp. Velovlek	Vitomarci	Trnovska vas
09.10.02	Pongrce	Pongrce	Dornava
10.10.02	Podgorci	Polenšak	Juršinci
11.10.02	Zavrč	Cirkulane	
Traktorji in traktorski priklopniki, ki jim je od zadnje veljavnosti registracije, potrjene v prometnem dovoljenju, poteklo ve~ kot 30 dni, morajo biti pred pridobitvijo nalepke odjavljeni iz prometa. Odjavo opravite na upravni enoti. Registrsko tablico je potrebno vrniti.
Veljavnost zavarovalne police mora biti usklajena z datumom veljavnosti nalepke o tehni~ni brezhibnosti. Za vozila, ki so odjavljena, je to datum pridobitve nalepke, za tiste, ki jim veljavnost prometnega dovoljenja ni potekla ve~ kot 30 dni, pa datum zadnje potrditve v prometnem dovoljenju.
Informacije: 02 749 35 33
Iščeš delo na področju Ormoža?	TEDNIK
Verjameš v svoje sposobnosti?	^ Štajersienomos
Se upaš preizkusiti v prodaji in marketingu? ^^^ 89.8 ■ 98.s ■ i04 Te ni strah novih izzivov in trdnega dela za svetlo prihodnost?
89,8-98,e-i04;3
Če so odgovori DA, te vabimo, da se pridružiš mlademu prodornemu marketinškemu oddelku družbe Radio Tednik Ptuj. Ponujamo ti perspektivno delo in stimulativno plačilo.
Od tebe pričakujemo:
•	samoiniciativnost
•	komunikativnost
•	organizacijske sposobnosti
•	zaželene so delovne izkušnje v marketingu, prodaji ali gostinstvu oziroma ustrezna izobrazba
•	samostojno delo z elektronsko pošto, Internetom, in programi MS Word + MS Excel
•	znanje slovenskega jezika
•	pasivno znanje angleškega jezika
•	vozniški izpit B kategorije
Predstavi se v obliki življenjepisa, zaupaj nam svoje cilje in svojo vlogo pošlji do 20.9.2002 s pripisom "Marketing v Ormožu" na sedež družbe Radio Tednik d.o.o., Ralčeva 6, Ptuj.
POSLOVNA SPOROČILA
NEPREMIČNINE
V STROGEM CENTRU Ptuja prodamo lepo urejen poslovni prostor, namenjen prodajnemu salonu ali pisami{ki dejavnosti, povr{ine 378 m2, ter za znane kupce kupimo ve~ manj{ih stanovanj in stanovanjskih objektov na obmo~ju Ptuja in okolice. GIM, d.o.o., Maribor, tel. 02 250 84 50.
MAJHNO POSESTVO pribl. 1 ha, zemlji{~e poseduje vinograd, njive, pa{nik, gozd in staro hi{o, prodam. Zemlji{~e je primerno tudi za gradbene parcele in leži v Destrniku. Naslov v upravi Tednika.
NEDOKONČANO stanovanjsko hi{o z 32 ari zemlji{~a v Apa~ah prodam. Cena 4.900.000,00 SIT Telefon: 031 613310
TRGOVSKI lokal v Ormožu, Ptujska cesta, cca 40 m2, dam v najem. Inf. na tel. 031 413-768.
MALO POSESTVO s kletjo prodam v Tur{kem Vrhu. Tel. 751 52 01.
NA PTUJU, na Osojnikovi cesti, prodamo poslovni prostor, 44 m2, pritli~je, z uporabnim dovoljenjem. Tel. 041 647-745.
VIKEND, zidan, z mladim vinogradom v Cirkulanah prodam. Voda in elektrika. Tel 031 554-705.
POSLOVNO-STANOVANJSKI objekt v izgradnji v obrtno- industrijski coni na Ptuju ob Ormo{ki cesti prodam. Tel. 031 448-992.
DOM IN STANOVANJE
DVOSTANOVANJSKO HIŠO, 1000 m s Ptuja, nujno prodam, v ra~un vzamem enosobno stanovanje ali garsonjeno. Tel. 777-65-71 ali 041 753-103.
DVOSOBNO stanovanje na Ptuju 56,5 m2, I. nadstropje, balkon, klet, staro 15 let, CK, CTV, tel., parkiri-{~e, zelo lepa lokacija, takoj vseljivo, prodam. Cena 9.200.000 sit. Tel. 031 322-398.
DVOSOBNO IN ENOSOBNO stanovanje na Ptuju v Kraigherjevi ulici, pritli~je, prodam. Tel. 041 753-321
RAZNO
MLAJŠI upokojenki nudim stanovanje in hrano za pomo~ v gospodinjstvu. Tel. 753 08 11.
DALMATINCE, MLADE, prodam. Tel. 031 836-082.
MUCE, lepe, mlade, podarimo. Tel. 753-45-11.
VSA OBLAČILA in ostalo opremo (banica, vozi~ek) za dojen~ka do leta starosti prodamo. Tel.754 41 04.
DELO
DEKLE za strežbo v lokalu zaposlim. Green bar, Damijan Širov-nik, s.p., Čopova ul.1, Ptuj. Tel.: 031/666-738
SPREJMEM dve dekleti z nekaj prakse za strežbo v novem odprtem baru v Dražencih. Informacije na tel. 041 249 101, Drago Golub, s.p., Cesta v Njiverce 1a, Kidri~evo
DEKLE za strežbo potrebujemo. Bistro Oaza, Topolovec, s.p., Strni-{~e 7/b, 2325 Kidri~evo, telefon 041 510-708.
ZARADI NOVIH ARTIKLOV in
širitve proizvodnje sprejmemo nove sodelavce. Pogoji: srednja šola, dinamičnost in kumunika-tivnost, nudimo nadpovpre~ni OD in možnost redne zaposlitve. Pokličite tisti, ki bi hoteli iz življenja narediti kaj več. Boris Šegula, s.p., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj, tel. 02 771-01-86 ali 041 631-578.
IŠČEMO SIMPATIČNO dekle za strežbo v lokalu. Gostilna M. Kureš, s.p., Šikole 26. Tel. 041 876-238 ali 02 792-02-81.
RABIMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu. Bar in diskoteka Don Juan Dornava, Vlado Čuš, s.p., tel. 041 760-095.
INFOKOMERC Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
MLADEGA voznika iščemo. Tel. 041 667-734, Vauda, d.o.o., 2288 Hajdina, Zg. Hajdina 83 a.
MOTORNA VOZILA
TRAKTOR IMT 542 ter voz in obračalnik SiP prodam. Tel.751 03 81.
JUGO 55, lepo ohranjen, prodam. Tel. 031 466-169.
BMW 316, letnik 1988, cena po dogovoru, ugodno prodamo. Telefon 041 316 410.
MOPED Tomos 14 V v voznem stanju prodam. Tel. 756-20-11, zvečer.
Pridobite si poklic:
-PROMETNI TEHNIK -POKLICNI VOZNIK -VOZNIK INŠTRUKTOR
2000 MARIBOR, Vrbanska 30 Tel.: 02 - 25011 46 Splet: www.formula.si
Odločite se za FORMULO uspeha!
CDK - Zavod za izobraževanje, vzgoja
Ruska 13, Ljubljana
PTUJ
Predavanje in predstavitve
Šole čustvene Inteligence
bodo
*torek, 17. 9., ob 18 uri: Komunikacija - pot do bolj{ih odnosov *torek, 24. 9., ob 18 uri: Ali znam ravnati s ~ustvi?
*~etrtek, 3. 10., ob 18. uri: Komunikacija- pot do bolj{ih odnosov *~etrtek, 10. 10., ob 18. uri: Ali znam ravnati s ~ustvi? Vsa predavanja so v Animaciji, A{ker~eva 1, Ptuj. Vstopnine NI!
Tel.fax: 01 433-93-03, e-po{ta: info@cdk.si, http//www.cdk.si/sci/
AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET. PRODAMO: megane coupe, 1996, cordoba 1.6,
1995,	mondeo 1.6 karavan,
1997,ZX	1.4, 1993, polo 1.6 clasic, 1996, felicia, 1998,
1996,	AX, 1993, 1988, bravo 1.2, 1999, honda 1.3, 1992, vectra 1.7 td, 1996, golf 1.8 karavan, 1995, corolla 1.4, 1996, fabia 1.4, 2001, kia pride, 1998, R5 five, 1995, smart, 1999, fiat palio 1.2 weekend, 2000, mondeo, 1993, volvo v40, 2000, BMW 316, 2000, astra, 1992, astra, 1993, BMW 325, 1997, jugo, 1989, punto cabrio, 1995, daihatsu pick up, 1993, astra 1.7 td, 1999, golf tdi karavan, 1994, lanos 1.5, 1997,
1998,	punto, 1994 _ GOTOVINSKI ODKUP VOZIL DO 7 LET STAROSTI. RADKO KE-KEC, S.P., NOVA VAS PRI PTUJU 76 A, PTUJ, TEL. 02/78-00-550.
ELEKTRO STORITVE, elektroav-tomatika, elektroinštalacije, strelovodi, servisi gospodinjskih aparatov - Branko Kodrič, s.p., Naraplje 1, Majšperk GSM 041 617-077.
ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtoplašči. Vulka-nizerstvo Ivan Kolarič, s.p., PE Ptuj, Rajšpova ulica 22, telefon 749-38-38. TRAKTORSKE GUME, 11,2 x 28 -26.700 SIT, 12,4 x 28 - 29.700 SIT, 14.9 x 28 - 44.000 SIT. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170. Montaža brezplačna. ZIMSKE GUME za osebne avtomobile, že na zalogi, sava, matador, fulda ter obnovljeni avtoplašči. Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, telefon 78-88-170.
STORITVE
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
v METALKI PTUJ PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO
FERROLI
NA OUE/PLIN ALI TRDO GORIVO
Promocijska cena za kotel FERROLI GN1 NO 3 - 34,8 KW
95.6sa,aa sit
OBNAVIJATE, GRADITE HISO
Metalka Ptuj vam nudi ugoden nakup z
10% popustom za:
Demit fasade TIM LAŠKO Okenske police - standardne MARMOR Strešna okna FAKRO Kovinska in garažna vrata NOVOFERM Dimniki SCHIEDEL UNI Stiropor izolacije vseh dimenzij I -10 cm FRAGMAT in fasade sistem KNAUF Fasade BAUMIT PFLEIDERER izolacije Novoterm JELOVICA stavbno pohištvo
Promocijska cena in popusti izključujejo vse ostale popuste.
Ponudba velja od 2. do 30. septembra 2002
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00

Prazen dom je in dvorišče, nase oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi nase drage žene, mame, tašče in babice
Marije Kirbiš
roj. Kumer
IZ NOVE VASI 29 PRI MARKOVCIH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje, nam pa ustno ali pisno izrekli sožalje. Posebna hvala Gregečovi Haniki in Tišlarovi Tili za njeno nesebično pomoč in urice, ki sta jih preživeli z našo mamo. Hvala č.g. župniku Janezu Maučecu za opravljen obred in sveto mašo, teti Miciki in govornici za ganljive besede slovesa, pevcem cerkvenega zbora za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi PP Sindikat Perutnine Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Davčni urad Ptuj, ŠD Markovci, PGD Nova vas, DFDK Spuhlja, FD Markovci, KK Nova vas za darovano cvetje.
Posebna zahvala zasebni ambulanti splošne prakse dr. Valerije Šaško ter zasebni internistični ambulanti dr. Marte Simonič z zdravstvenim osebjem.
Žalujoči: mož Alojz, sin Slavko z Elico, sin Marjan, hčerke Sonja, Štefka, Dragica z družinami ter vnuki Damjan, David, Denis, Primož, Andrej, Matej, Uroš in Saško
OGLASI IN OBJAVE
STORITVE
OPRAVLJAMO meritve sevanj z elektronskimi aparati in iščem studence. Ivica Kocmut, s.p., Peršo-nova 17 a Ptuj, tel. 779-50 11 ali 041 897-675.
POUČEVANJE harmonike in klaviatur na vašem domu, za otroke in odrasle. Matjašič David, s.p., Kraigherjeva 5, 2325 Kidričevo, telefon 041 412-310.
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hau-senbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59,3210 Slov.Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
AmâzK
SVETOVANJE OB TRGATVI, kakovostna enološka sredstva, zama-ški, slojnice za filtracijo. Laboratorij Analiza izdaja uradne odlo~be za prodajo vina. Vabljeni. Tel.78 76 770 ali 041 484-062. Andreja Br-glez, s.p., Grajska ulica 1, Ptuj.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006. Aleksander [ket, s.p., Irje 3 D, Roga{ka Slatina
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Pre-knjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
30 LET SOBOSLIKARSTVO -PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
KNAUf stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in pretrpela. Nisi umrla zato, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti. Le srce in duša ve, kako boli,
ko te ver med nami ni
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, sestre, hčerke in sorodnice
Antonije Gril
roj. Vučak
IZ BRATISLAVCEV 54/a 21. 3. 1958 - 4. 9. 2002
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste darovali cvetje, številne sveče, svete maše in ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni prerani zadnji poti, nam pa izrekli pisno in ustno soža-Ije.
Posebej hvala obema g. župnikoma za opravljen obred, g. Zvonku Zorcu za opravljene molitve, g. Francu Kukovcu za poslovilne besede, TD Polenšak, cerkvenim pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu zavodu MIR iz Vidma. Vsem še enkrat prisrčno hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, ki jih cenil bo še pozni rod.
ZAHVALA
Ob boleči izg^ibi dragega moža. očeta, brata, strica in svaka
Alojza Topolovca
S SELSKE C. 28, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in gospodu Seguli za poslovilne besede ter podjetju MIR iz Vidma. Vsem in vsakomur iskrena hvala!
@alujo~i: vsi njegovi
NOVO - opečna kritina ERLUS, naravno rdeča ali engobirana, že za 2.100 sit /m2 kritine. Inf. Janez Lah, s.p., Krovstvo-kleparstvo - posredništvo, Mezgovci ob Pesnici 70 c, ob sobotah, tel. 041 375-838.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NUDIMO ugodna posojila za
zaposlene in upokojence, možna obremenitev za ve~ kot 1/3 pla~e ali pokojnine, stari kredit vam lahko odpla~amo. VIVA - Matej Prapot-nik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325-923.

RAČUNOVODSTVO IDA LORBER, s.p., tel. 02 771-01 90, 02 795 02 40, GSM 041 934 650, obveščam stranke, da sem razširila dejavnost računovskih storitev v center Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 -III. nad., v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim davčnim zavezancem.
f
MERITVE elektroinštalacij, strelovodov Izvajamo na poslovnih, kmetijskih in stanovanjskih objektih, montaža in servis domofonov, zaščite pred delovanjem strele, elektroinštalacije. Elektro Ivančič, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj, naročila sprejemo na tel. 041 739-197.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in tašča
Marija Bezjak
8. 8. 1921 - 2. 9. 2002 IZ BOROVCEV 10
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni; hvala njenima osebnima zdravnicama dr. Blanuševi in dr. Baklanovi za prizadevno zdravljenje. Najlepša hvala tudi markovskemu g. župniku za obisk na domu, opravljeno sv. mašo in cerkveni obred.
Hvala g. Zamudi za besede slovesa ter cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke.
Posebej bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam ob smrti naše mame izrazili svoje sožalje, darovali sveče in za sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Nežka z možem Lojzetom, sin Janko z ženo Nado, vnuka Marko in Tomaž
Borovci, 6. 9. 2002
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Štefanije Svensek
roj. Maroh
[ivilje iz lancove vasi
PRI PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so našo botro pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in maše ter nam izrekli besede soža-lja.
Zahvaljujemo se č.g. župnikoma za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, govorniku g. Seguli, podjetju Mir, pevcem, godbeniku ter g. Veku in družini Rojs za veliko pomoč. Posebno zahvalo pa izrekamo tudi delavcem Doma upokojencev Ptuj - enota Muretinci ter Anici in Jožetu Butolenu, ki so dragi botri lajšali in krajšali njene zadnje tedne življenja. Vsem iskrena hvala!
Vsi njeni
S svojim pridnim delom osrečiti si znal. Pred usodo sam nemočen si ostal. Nir ver nasvetov tvojih ni in stiska tvojih rok - ostali so sledovi tvojih pridnih rok.
SPOMIN
Že leto dni naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Vedno, ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi. Je res, da te med nami več
Franc Versic
SPUHIIA 117
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi
Deset let na grobu tvojem sveče že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
Anica Veselic
IZ OSLUÏEVCEV
Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen bila močnejša je od življenja. Hvala vsem, ki se je spomnite in z lepo mislijo postojite ob njenem mnogo preranem grobu.
Zate, žena in mama, kupili bi vse rože sveta, če vedeli bi, da vrneš se med nas.
Vsi tvoji, ki te nosimo v srcih
Sklenjen je krog ... Nobena prošnja, ne jok te več ne predrami... V mislih, spominih z nami ostajaš, ljubljena - naša mama ...
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 15. september 2000, ko nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka, babica in sestra
Marija Gregorin
IZ HVALETINCEV 22
Vsem iskrena hvala, ki s cvetjem, svečo ter molitvijo in lepo mislijo postojite ob njenem mnogo preranem grobu.
V žalosti njeni najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, botre in svakinje
Neže Neubauer
roj. Steiner Z ZG. HAJDINE 99
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč v času njene bolezni.
Hvala za darovano cvetje, sveče, prispevke za svete maše in cerkev, izrečena sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Za večletno zadravljenje se zahvaljujemo medicinskemu osebju ZD Kidričevo, bolnišnici Ormož ter Ptuj, REHA centru in CSD Ptuj.
Hvala gospodoma župnikoma Marijanu in Pavlu, govorniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi njeni
Čas beži, a spomin na tebe v nas živo gori. Misel, da trpela grozno si bolečino, trdna kakor skala, da niti za trenutek v usodo žalostno se nisi vdala, da do zadnjega dihljaja po domu, sreči hrepenela si, nas hrabri, da z dušo bolečo prižgemo na tvojem mnogo preranem grobu ti svečo.
V SPOMIN Danieli Vindis
roj. Vidovič
IZ LENARTA
+ 9.9. 1993
Devet let je minilo, bolečina ostaja.
Vsem, ki ohranjate spomin nanjo in postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ISKRENA HVALA.
Ata, mama, brat Robert z družino in vsi,
Irt	'•VMfkI'l	<4 4
SENCAK / OCE IN ŠOLOOBVEZNA OTROKA BREZ STREHE NAD GLAVO
Otroka zaiasno v rejo, oie išie rešitev
Da jim bo ogenj vzel še tisto skromno premoženje, ki so ga imeli, Alojz Vi~ar in njegova otroka niti v snu niso pri-~akovali. Štiri leta po smrti mame se je družinsko gnezdo razdrlo.
Prvič se je ogenj napovedal že v nedeljo zvečer, prvega septembra, a so ga uspeli pogasiti. Drugič, naslednji dan zvečer, je svoje delo opravil temeljito, ostali so le zidovi. Otroka sta morala v za~a-sno rejo k Alojzovi sestri v Moravce, sam si je začasno bivali{če uredil kar v kleti ob vinogradu -33 arov velikem zemlji{~u, ki je njegova last. Alojz si želi, da bi novi dom čimprej kolikor toliko usposobil, da bi lahko ponovno zaživel skupaj s hčerko in sinom in bi bila družina zopet skupaj. Sam tega ne bo zmogel, računa na ljudsko solidarnost.
Alojz je ob na{em obisku na Senčaku 10, kjer je nekoč stala skromna hi{ka, povedal, da se je k pokojni ženi Marti (poročila se nista nikoli) priselil. Rodila sta se jima dva otroka, Marta pa je iz prej{nje zveze že imela {tiri otroke. Nekako so kljub Martinim zdravstvenim problemom vozili. Odkar so ostali brez nje, je sam dokaj vzorno skrbel za otroka; v zadnjem času pri hi{nih opravilih že ni bil več sam, Sabina in Lojze sta mu pri vsem pomagala. Kljub temu da niso imeli veliko, so se imeli zelo radi. Otroka sta z očetom živela v domu, polnem potrebne družinske topline. Trpinčenja nista bila deležna. Živeli so od socialne podpore in otro{-kega dodatka ter Alojzovega priložnostnega dela.
Zdaj bo moral {e bolj pridno iskati delo, da bo otrokoma in sebi zagotovil znosne bivalne razmere, pravi. V kleti, kilometer oddaljeni od dosedanjega doma, si je uredil začasno bivali{če. Socialna delavka Andreja Samojlenko ga je zelo pohvalila: klet je v tednu dni po požaru dobila videz pravega doma, čeprav gre zgolj za en bivalni prostor, ki je hkrati kuhinja in spalnica, sanitarij pa nima.
Vesel je, da je na suhem in varnem.
V Centru za socialno delo bdijo nad družino Kosec (tako se je pisala pokojna Marta, Alojzeva živ-ljejnska spremljevalka) že od leta 1980. Vsa leta so jim pomagali z denarno socialno pomočjo in drugimi oblikami pomoči. Tudi sedaj jih niso pustili same: nekaj mesecev bodo prejemali dodatno denarno pomoč, da bo Alojz lahko kupil najnujnej{i material za ureditev doma. Otroka sta od{la v začasno rejo k Alojzovi sestri, radi pa bi ponovno zaživeli sku-
V kleti ob vinogradu, kilometer od stare domačije, si je Alojz Vicar uredil zasilne prostore brez vode in sanitarij. Prepri~an je, da bo s pomo~jo sova{~anov in drugih kmalu uredil novi dom, v katerega se bosta vrnila 11-letna h~erka in 16-letni sin.
paj. To bo mogoče {ele, ko bo klet na Senčaku zadostila bivalnim zahtevam.
V občini Jur{inci so takoj po požaru sedli skupaj in se dogovorili o pomoči, ki jo bodo nudili prizadeti družini. Župan Alojz Kaučič je povedal, da bodo najprej poskrbeli, da bi jim čimprej zagotovili vodovodno in električno napeljavo. Za oba priključka bodo potrebovali okrog 500 tisoč

• TRGOVINA •VODOVOD
C, O-. O-.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85. 2281 Markovcl, Tel.: 02/788 8812
FASADNI SISTEMI iN STROJNI OMETI
TRGOVINA POMLAD d.o.o.
GEREČJAVAS36 TEL.: 02/ 799 01 02
V AKCIJI: FASADA DO ZAKLUČNEGA SLOJA.
v CENO SO ZAJETI: STIROPOR, LEPILO 8 KG IN MREŽA. 1 m" S STIROPOROM 5 CM = 1.522,00 Sil 1 m' S STIROPOROM 6 CM = 1.649,00 Sil 1 m" S STIROPOROM 8 CM = 1.903,00 sit
v CENO JE ŽE ZAJET DDV 20%
Napoved vremena za Slovenijo
žerjavi ko lete na tuje, brž se zima pribiižuje.
Hi{a v Sen~aku 10 je pono~i, 2. septembra, ponovno zagorela; ogenj se je prvič oglasil že 1. septembra zvečer, vendar so ga gasilci uspeli pogasiti, {e preden se je razplamtel. Drugič je delo opravil temeljito. Foto: MG
Kulturni križemkražem
PTUJ * V četrtek, 12. septembra, bo ob 18. uri v Miheličevi galeriji odprtje razstave Najlepši jedilni listi sveta iz zbirk Muzeja Sarajevo. Razstavo pripravljata Pokrajinski muzej Ptuj in Muzej Sarajevo.
PODGORCI * V okviru četrtega praznika vina pod naslovom Z ljubeznijo o vinu bosta v petek, 13. septembra, sodelovali godba na pihala iz Dorna-ve ter folklorna skupina KUD Alojz Zuran Podgorci.
ORMO@ * Občina Ormož vabi na Aronove viteške igre v Ormožu, ki se bodo začele v soboto, 14. septembra, ob 16. uri s srednjeveško tržnico in sklenile okoli 22. ure s spopadom vitezov na konju.
PTUJ * V sezoni 2002/2003 pripravljajo Javni sklad za kulturo, ZKD, Gledališče in CID Ptuj Gledališki studio. Prvo srečanje zainteresiranih bo v ponedeljek, 16. septembra, ob 17. uri v Narodnem domu za otroke od 12. do 14. leta in 18. uri za vse ostale, ki jih zanima gledališče. PTUJ * V torek, 17. septembra, ob 19.30 uri bo v cerkvi sv. Jurija koncert londonskega pevskega kvarteta The Milliard. Na sporedu bodo Razodetja različnih avtorjev od renesanse do sodobnosti.
SLOVENSKA BISTRICA * Zavod za kulturo Slovenska Bistrica vabi na razstavo Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem, ki je v prostorih galerije Grad na ogled do 6. oktobra. V okviru 5. mednarodnega lutkovnega pristana bodo naslednje lutkovne predstave:
CERKVENJAK * Četrtek, 12. september, ob 11.00: Lutkovna skupina Kobaceki OŠ Lenart: Muca copatarica (za vrtec in OŠ) SVETA TROJICA * Petek, 13. september, ob 11.00: Lutkovno gledališče Pika KD Radko Smiljan Lenart: Maček Mačkursson (za vrtec in OŠ)
LENART * Petek, 13. september, ob 9. 00: Gledališče Steps, Izola: Bim in Bum (za JVVZ Lenart) LENART * Petek, 13. september, ob 11.00: Gledališče Steps, Izola: Bim in Bum (za OŠ Lenart) LENART * Petek, 13. september, ob 22.00 (Oder na prostem - na vrtu Askarija, Lenart) (v primeru slabega vremena bo predstava v Domu kulture): Lutkovno gledališče KUD Koruzno zrno, Slovenska Bistrica: NYLON (predstava za odrasle) JUROVSKI DOL * Ponedeljek, 16. september, ob 11.00: Lutkovna skupina Kobaceki, OŠ Lenart: Muca copatarica (za vrtec in OŠ)
LENART * Ponedeljek, 16. september, ob 11.00 in 11.30 (stara osnovna šola): Lutkovna skupina ZKD Karol Pahor Piran: Tobija SVETA TROJICA * Torek, 17. september, ob 11.00: Lutkovna skupina Kobaceki, OŠ Lenart: Muca copatarica (za vrtec in OŠ) SVETA ANA * Sreda, 18. september, ob 11.00: Lutkovna skupina Kobaceki: Muca copatarica (za vrtec in OŠ) PTUJ * Tudi letos bo ptujska baletna sekcija pripravila šolo baleta. Informativni sestanek za otroke od 6. do 12. leta bo v sredo, 18. 9., ob 17. uri v OŠ Mladika.
tolarjev. Pričakujemo pa tudi, da se bo Alojz aktivno vključil v zbiranje pomoči, to mu bodo omogočili s pomočjo nabiralnih pol. Sami pa bodo poskrbeli zato, da bodo ljudi spodbudili, naj v humanitarni akciji sodelujejo. Razmi{ljajo tudi o ureditvi sanitarnega vozla.
Alojza je najbolj strah, kako se bo zna{el z nabiralnimi polami; vajen je delati, hoja od hi{e do hi{e in nabiranje pomoči pa mu je tuje. Ko je {e živela Marta, mu ni bilo potrebno odpreti nobenih uradni{kih vrat, se {e dobro spominja. Hvaležen je tudi {oli Jur-{inci, ki je oba otroka oskrbela s {olskimi potreb{činami.
Najprej se bo moral spopasti z neprijetno birokracijo, urediti bo potrebno dokumente, da bo lahko nadzidal klet. Da bo pridobil gradbeno dovoljenje, bo moral urediti spremembo namembnosti zemlji{ča. Upa, da mu urejanje papirjev ne bo vzelo volje za urejanje novega doma. Ne samo voljo, potreboval bo denar in tudi drugo pomoč. Lahko pa, da bo imel srečo in v nesreči ne bo ostal sam, da mu bodo dobri ljudje pomagali in bo družini lahko zgradil nov topel dom. Lahko, da bo leto{nji božič tisti srečen dan, ko se bodo skupaj poveselili in zahvalili dobrim ljudem, da jih v nesreči niso pustili same.
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, v vzhodnih krajih občasno zmerno oblačno. Pihal bo S in SV veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne pa od 15 do 20, na Primorskem okoli 22 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo pretežno jasno. Sveže bo, jutra bodo hladna. V višjih legah je možna slana. Veter bo postopno oslabel.
CRNA KRONIKA
PEŠEC V NESREČI UMRL
3. septembra ob 16.55 uri se je na regionalni cesti Ptuj - Lenart v naselju Ločič zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila VW Golf A.Z., star 21 let, iz Ptuja vozil iz smeri Ptuja proti Lenartu. V naselju Ločič, v izteku ostrega desnega nepreglednega ovinka, mu je iz nasprotne smeri pripeljala kolona vozil, na čelu katere je bil voznik tovornega avtomobila s priklopnikom. A.Z. je v tem trenutku dohitel pešca S.C., starega 73 let, ki je hodil po desnem robu vozišča in pred seboj potiskal samokolnico, ter vanj kljub zaviranju trčil s sprednjim desnim delom vozila. Poškodbe pešca so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl.
Z MOTORJEM V TRAKTOR
8.	septembra ob 14. uri se je na regionalni cesti izven naselja Zg. Po-ljčane zgodila prometna nesreča, ko je voznik neregistriranega motornega kolesa Kawasaki ZXR 750, A.M., star 23 let, iz Slov. Bistrice med vožnjo po levi strani preko neprekinjene vzdolžne črte prehiteval voznika traktorja, ki je vlekel neregistrirano, doma narejeno traktorsko priklopno vozilo. Motorist je prehiteval v času, ko je voznik traktorja že zavijal v levo, na njivo, in s prednjim delom motornega kolesa trčil v priklop, ki povezuje traktor s priklopnikom. Motorist in potnica na motornem kolesu, 17-letno dekle iz Šmarja pri Jelšah, sta bila z reševalnim ozilom odpeljana v Splošno bolnišnico Maribor, kjer sta ostala na zdravljenju.
Z DELOVNIM STROJEM ZADEL PEŠKO
9.	septembra ob 9.35 uri se je na lokalni cesti izven naselja Pragersko zgodila prometna nesreča, ko je voznik traktorja s traktorskim priključkom V.R., star 35 let, iz Ptuja med vožnjo dohitel peško M.S., staro 18 let, ki je stala ob levem robu ceste. Med vožnjo se je na traktorskem priključku -sejalniku sprostilo levo krilo sejalnice, ki je bilo med vožnjo dvignjeno navpično navzgor, a se je sprostilo in trčilo v peško. To so z reševalnim vozilom odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Nataša Vesenjak, Korenjak 27, Zavrč - Nejca; Nataša Petrovi~, Miklo{i~e-va 6, Ptuj - Eneja; Valerija Fajfar, Miklavž 68, Miklavž pri Ormožu - dečka; Marjeta Kokol, Janežovci 12/b, De-strnik - Miha; Simona Moravec, Velika Nedelja 42/b -Saro; Silvia Rep, Bodislavci 33, Mala Nedelja - Timoteja; Frančiška Lozinšek, Moška-njci 39, Gorišnica - Tilna; Renata Vuzem, Dornava 17/b -Laro; Marijana Murko, Biš 51, Trnovska vas - Julijo; Alenka Črček, Ritonja, Križevci pri Ljubomeru 42 -Hano; Zyryfete Ciraku, Potrčeva c. 42, Ptuj - deklico. Poroke - Ptuj: Peter Kostan-jevec in Tatjana Fišinger, Bukovci 74; Robert Brumen in Helena Ilešič, Dragotinci 39; Robert Marčič in Suzana Pu-šnik, Starošince 39; Bogdan Kores in Urška Živec, Me-dvedce 2/a; Aleš Dvoršak, Klinetova ul. 12, Maribor, in Jasmina Gradin, Bukovci 8/a.
Poroke - Lenart: Primož Potočnik, Sv. Ana 8, in Zlatka Čeh, Vitomarci 2; Drago Ne-deljko in Bernarda Kralj, Čagona 63.
Umrli so: Rozalija Jambriš-ko, rojena Sivilotti, Za kolodvorom 14, Ormož, rojena 1925 - umrla 31. avgusta 2002; Marija Kirbiš, rojena Kumer, Nova vas pri Mar-kovcih 29, rojena 1933 - umrla 31. avgusta 2002; Štefanija Svenšek, rojena Maroh, Lan-cova vas pri Ptuju 1, rojena 1914 - umrla 31. avgusta 2002; Marija Bezjak, rojena Zavec, Borovci 10, rojena 1921 - umrla 02. septembra 2002; Franc Meško, Gornji Ključarovci 6, rojen 1925 -umrl 04. septembra 2002.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

VPISUJE!
Plesni vrtec Plesna šola Aerobika in Tae-Bo Plesni tečaji za odrasle Show dance. Hip Hop, Latino, Jazz..
Volkmerjeva C. 26, 2250 Ruj, tel 02 748 14 46, vwwv.mambo-ptuj.com
že od 1.647.000 sit ^ s klimo 1.799.000 sit
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptui, 02 782 30 01