VESTNIK
/J ^ % ja" M f (S, -'--.ŠSg	.

Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov
P. b. b.

€ ^
5imtm:)mnmunm:nminmmmmHH:ntmmmmmMi:mimfč
5tnik XXXV!
Ceiovec, petek, 2. januar 1981
Štev. 1 (2000)
Do 3000. števiike odtočno naprej
2000 števiik „S!ovenskega vestnika" pomeni več, kot samo iepo krogio števiiko, ki je vredna, da se je spomnimo; siovenski tisk na broškem še ni beiežii mnogo takih jubiiejev. in važnosti siovenskega ska na Koroškem verjetno ni treba posebno poudarjati; saj v bistvu i drugih giasii v naši domovini, ki bi ves čas nepopačeno, pošteno t odkrito poročata o naših uspehih in prizadevanjih, pa tudi o kri-icah, ki so se in se še dogajajo našemu ijudstvu. Zato ni čuda, da i biia začetna pot našega tista v pravem pomenu besede križeva pot: a Dunaju daieč od domovine je začei izhajati. Komaj smo misiiii, da mo našii prijateijev, ki nam nesebično nudijo možnosti za preseiitev ' domovino, smo moraii spoznati, da je biio tudi to prijateijstvo ie imejeno: ker smo ostati zvesti svoji borbi, svojemu prepričanju, našim tadiim v borbi proti nacifašizmu, ker smo ostati zvesti svojemu ijud-'tvu in narodni ceioti, smo biii ponovno prisiijeni v „eksil". tn doigo e trajaio, da smo se v svoji domovini iahko udomačiti, da smo „de!av-tkemu domu" v Podijubeiju pripomogii spet do njegove prvotne funk-:ije — siužiti tjudstvu. tn tudi v tem času je bit ,.Stovenski vestnik" )rgan naše narodne skupnosti, agitator za naše pravice, propagator laših upravičenih teženj. Nočemo se hvatiti, če na tem mestu zapi-iemo, da je bito vse to mogoče samo, ker so takratni sodetavci žrtvovati noči in dneve in vse svoje moči temu ciiju. Tudi to naj si predoči bralec te 2000. števiike!
Od svoje ustanovitve naprej je it ..Slovenski vestnik" zvest samo 9 mu citju: borbi za dosego na-.-.tih pravic in po letu 1955 borbi i izpolnitev člena 7 avstrijske dr-wne pogodbe. Da je ta borba tudi 3 danes potrebna, temu ni kriv Siovensik vestnik"; da ta borba )di danes še obstoja in še živi, pa i prav gotovo predvsem zasluga Slovenskega vestnika", ki se ni-
kdar ni dal voditi od kakih zunanjih navodil, niti ni nikoli sledil kakim kratkotrajnim dnevnopolitičnim interesom, marveč je imel i.i ima pred očmi tudi danes zgolj in edino korist in razvoj naše narodne skupnosti na Koroškem.
Kot tak je ..Slovenski vestnik" vedno kritično in pazljivo sledi) in komentiral politična dogajanja v Avstriji in v svetu in vedno zavze-
mal jasno stališče do trenutne politične situacije, v kolikor se je tikala naše narodne skupnosti.
Tudi danes v prvem letu osmega desetletja je treba zavzeti stališča do našega narodnopolitičnega položaja. Preteklo leto mednarodno ni bilo posebno razveseljivo. Gospodarska situacija skoraj vseh držav — neodvisno od političnih sistemov — se je nevarno poslabšala. Lakota v tretjem svetu, nezadovoljiva preskrba z živili v državah vzhodnega bloka, rastoča brezoo-selnost na zapadu vznemirjajo svet. Dejanske vojaške intervencije in grožnje z njimi, tekma v oboroževanju, sprememba vodstva v ZDA so svet privedle do nove „hladne vojne" in za bodočnost ne obetajo nič dobrega.
Koroški Slovenc! imamo izkušenj dovolj, da bi bili mnenja, da nas vse to, kar se dogaja daleč proč od naše domovine, nič ne briga. Premajhne ? o "*;'nes razdalje, da bi bili lahko prepričani, da ostanemo „otok blaženih" — nedotaknjeni od vseh mednarodnih zapletljajev.
Čim več je prepirov med obema velesilama in obema blokoma, tem krepkejša bi morala postati pri nas
(NRjRjjevRttjf 7M 20. rfrgMii)
KOROŠKI KULTURNI DNEVI ŽE DVANAJSTIČ V CELOVCU
V	dneh od !8. do 30. decembra 1980 i v Celovcu :pet uspešno potekala adicionalna kultumo-mcnsfvena pri-tditev, ki !ta jo pod na:!ovom „Ko-Uki kulturni dnevi" že dvanajstič pri-tdili osrednji organizaciji koroških lovencev. Med častnimi gosti so bili leneraini konzul SFRj Milan Samec s lani konzulata, predsednik komisije za arodnosti pri SZDL Siovenije tože lartman in predsednik komisije za 'anjšinska in izseijenska vprašanja 'aniio Tiirk, predstavniki ljubljanske niverze. Slovenske akademije znano-II in umetnosti ter drugih kulturnih in nanstvenih ustanov, prav tako pa se eda tudi številni predstavniki narodih, kulturnih in gospodarskih organi-acij koroških Slovencev.
V	središču!!. Koroških kulturnih dni 6 bila Zilja: ie za otvoritev sta mečni pevski zbor „Roi" iz Šentjakoba rodstvo Lajko Miiisavijevič) in Aka-temska foikiorna skupina „France Mamit" iz Ljubljane izvedla starodavno Uljsko svatbo v pesmi, besedi, piesu k giasbi; Josef Lukan je govoril o nanem ziljskem narodnem buditelju h borcu Francu Grafenauerju, medim ko je Ludwig Flaschberger s po ebnim ozirom na Ziijane obdelal po pvne oblike in strategije etnične asimilacije fer možne protistrategije; Zilji " njenemu prispevku k slovenski kul-
turi je veijaia tudi ..okrogla miza", pri kateri so sodelovali strokovnjaki iz Koroške in Siovenije; izvajanja o Zilji in Ziijanih pa je dopolnil poučni obisk zgodovinsko in kulturno pomembnih krajev na Zilji.
O trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti na Koroškem sta udeležencem govorila predsednika obeh osrednjih organizacij dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwitter; pravico manjšin do zaščite in razvoja je v luči sistema
OZM prikazal ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubijani Silvo Devetak; Dušan Mečak in Peter Vodopivec pa sta orisala razcvet manjšinskih gibanj v Evropi.
V okviru !!. Koroških kulturnih dni je bit ogled razstave našega domačega likovnega umetnika Valentina Omana v „Auli slovenici", kjer so se predstavili tudi domači besedni umetniki. Obširneje o poteku ceiotne prireditve pa bomo še poročalt
DVOJNI JUBILEJ SLOVENSKEGA VESTNIKA:
v 35.
V „žjfjjfHjK" JnefnegR ČRtopjsR 2000 jt<?f Jj? gotovo rte jJ po-rrtfrtt/o pose^rtfgR JogoJ^R,- prt jjstK, ^j tz^Rpt teJert^o, je to j?rez tfvorrtR rte^R; JrKgegR.- jRHRtnjR 2000. stefjj^R „Sjovetts&fgR vest-rtt^R*' je tzs/R rte^R^o rtR sreJtnj 03. jetR rtepre^trtjertegR tzARptrtpt, tR^o JR HprRVičerto govortrtto o tfvojrterrt jrtMe/tt rtRŽegR jjstR. Nje-govr'%! 2000 ttevt/^, ^t so se zvrstt/e v tej; 03 jetjj;, je ZRto vse^R^or povoj trt prt/ožrtost, JR terrttt. JogoJ^H posvettrrto rte^Rj pozorrtostt.
„S/overts^r' vestrtt^", ^j je jetR 7946 ZRČej ;'zj;RjRtj A*ot g^RsJo teJRrtje Osvo^oJJrte jrortte ZR s/overts^o .Koroško (Jejstvo, JR se je rrtorR/ ZRtečt rtR DttrtRj trt JR gR je rrtorR/ jorrrtR/rto tzjRjRtt ZRse^rtt^, je /e oJrRZ teJRrtjt/r rRzrrter rtR Pforoš^errtj, je rteposreJrtt rtRs/eJrtt^ 7'RrtjzRMS^egR jjstR, ^t je tzj;RjRj že rrteJ oboroženo rtRroJrtoosvoTro-JJrto ^or^o prott' MRCtjRstzrrtM. Njegovo rojstvo segR torej v ttstt zgoJovtrts^t ČRS, ^o st je s/overtsTto jjttJstvo tttJt rtR Noro%er7t tz-jrrR/o ojrorožert j;oj ^ot eJtrto rrtogoco ojtjt^o ttporR prott st/Rrrt, ^t so rrttt streg/e po žt'v/jertjtt. P/errtert;'tt'rrt rtRgt^orrt trt Jttjrovrtt' ttsrrterttvt, ^t jt/r je rtRre^ovR/ ttstt ČRS, pR je ostRj zvest tttJt v vsej; povojrtr/j pettrttrtJesettj; jettj; — jtjj je trt ostR/ vztrRjert ZRgovorrtt'^ resrttee trt j;?*Rt;t'ce, ZRvezrtt^ vsej; ttstt'j; JjttJt trt /jttJstev rtR svettt, j;t so se jrort/t trt se se jrortjo ZR svojo rteoJvtsrtost, ZR ertR^oprRvrtost, ZR sožttje trt prtjRteJjstvo.
No se oztrRtrto jRrtes po pott, ^t jo je prejroJt/ ,,3/overtt^r vesi-rtt^", o jr jRrtRsrtjt jttjJjejrtt stevtj^t /Rj;^o jrrez SRtrtojrvRJe, jrrez prett-rRVRrtjR ttgotovtrrto, JR tejr 2000 sievtj^ rte porrtertt je 76.000 strRrtt (V govortet' stevt'^ je to tttJt' 44J.000 rrtetrov Rjt 40,000.000 jreseJ te^stRj, rrtRrvee porrtertt preJvserrt 33 jet zgoJovtrte j;orošj;;j; ^jovert-cev. 7*o je — JR se ert^rRt rtRvetjerrto Rrgttrrtertt števt'/^ — 70 certtt-rrtetrov Jejre/R jtrtjtgR, jtt' je eJtrtstvertR jtrorttjtR žtv/jertjR, Je/R trt jrojR rtRsegR jjttJstVR s^ozt Jojro erte gertetRCtje. NR to Jejstvo je opozorrj tttJt /Rrtt ttrrtrjt prvojrorec KPrej Prttšrtt^-GRSper, ^t je ojr trtJeset/etrirct rtRsegR jtstR ZRptSRj, JR so jetrtt^t „^joverts^egR vest-rtt/eR" jrogRtR ZR^/RjrtteR trt rtetzčrpert vt'r pojRt^ov o žtvjjertjtt trt j;ojtt jtorosjttjr S/overtcev ZR svoj ojrstoj; trt je se pottJRrtj, JR rtR; j;t zjRstt zgoJovtrtRrjt s prtJorrt jtstRjt v tej ^rortt^t, „^t je jr^rRtt tRtjt rtRjzRrtesjjtvejst jrtrtjRrrtertt, rtR ^Rtererrt jroJo jtoroš^t Sjovertct grRtjtjt svojo jroJočrtost".
7*R jttrtjRrrtertt je rtRrrtreč prtvržertost tJeRjorrt, ^ot so prRvtce ejove^R, ertR^oprRvrtost rtRroJov trt rtRpreJe^ ejoveštVR. V rtjtjtov o^vtr soJt tttJt jroj jtorošjjj; ^jovertcev ZR ttve/jRvjjRttje resrttčrte ertR^oprRvrtostt — vsej; Jejov rtRsegR jjtttjstVR rtR ce/otrterrt ozerrtjjtt rtjegove RVtojrtorte rtRsejttve. „S7overts^i vestrtt^" jtot zvest sprerrt-/jevRjec rtRsegR č/ove^R v rrjegoverrt žtvjjertjtt je ZRto trtJt verert otjsev tegR jrojR.- že pettrttrtJeset jet rRz^rtvR ^rtvtce, jJ se gotjtjo sjoverts^e-rrtR žtvjjtt rtR Norošjterrt; terjR prRvtce trt postRvjjR ZR^teve, tjR rrtorR jrttt ttresrtičertR vsesfrRrts^R crtRjtoprRvrtost A/overteev trt ZRVR-rovRrt rtjtjrov rtRroJrtostrtt oj;stoj,- trj?R rtR vest vsej;, jp se s^/tettjejo rtR Jerrto^tRctjo trt trrtRjo v ro^Rjt voJstvo Ježeje trt JrŽRve, rtRj v srrttsjtt svojtj; rrteJrtRroJrttj; prRvrtt/r trt rrtot-Rjrtrj; ojrvezrtostt jtorterto tt^rertejo vse potr*ej;rto, JR jrorrto tttJt ^orošjtt' S/overtct rtR svojt' po-JeJovRrtt zerrtjjt /Rjt/co žtvejt' svojroJrto, ertRjtoprRvrto trt ttstVRrjR/rto žtvjjertje jrrez strR/rtt prej Jts^rtrrttrtRCijo trt RStrrttjRCtjo.
Dosjej prejrojertR pot p-R je ojrerterrt tttJt ojrvezR trt ttsrrterttev ZR jroJocttost; tz tzjtttšertj, jtt st' jtj; je prtJojrjj v 33 jettj; trt rtR osrtovt ZRttpRrtjR, jtt rrttt gR tzrRŽRjo zvestt jtrRjct, j<o rrtorRj „.3joverts.^t' vest-rtrj?" rtRjRjjevRtt svoje Jejo, prt terrt pR jrttt oJprt trt ojrčtttjjtv tttJt ZR vse rtovo, ^Rr prtrtRSR s sejroj rRzvoj tR^o rtR rtRŠerrt ožjerrt rtRroJ-rterrt poJroejtt jtot v štrojterrt Jrttžjrerterrt JogRjRrtjtt. Prt tzpopojrtjevR-rtjtt svoje oJgovorrte rtRjoge jro ttspešert tojr^o j*ojj, ^ojj^or strst jro ^rog ttsttj;, j?t se jroJo po svojtj; rrtočej; trt zrrtožrtostjj; v^jjttetjt v rtje-govo ojrjt^ovRrtje, jrogRtertje trt strjertje. VertjRr se tR^R oJprtost trt pjttrRjtzerrt rrtrtertj rte strte tzroJttr v rte^RMrto rtertRcejrto ZRStopRrtje rtRjrRzjtertejstj; stRjtse trt trtteresov, ^Rjtt' ,,3'jovertsjtt vestrtt^" trrtR ^ot gjRstjo Zveze sjoverts^tj; orgRrttzRCtj rtR Norošj;cr?t svoje Jojočerte oj;vezrtostt. 7e ojrvezrtostt jro s^ttsRj tttJt v jroJoee tzpojrtjevRtt čtrrt jrojj JosjeJrto trt ttspešrto — v srrttsjtt ttsrrterttve, ^t rrttt je jrtjR Jo-jočertR ojr rtjegoverrt rojstvrt trt jt je ostRj zvest vsej; JoseJRttitjr 33 jet tzj;R;RrtjR.
Rado Janežič
Vs) prisrčno vabljeni na jubilejni
k) bo v soboto 10. januarja 1981 s pričetkom ob 20. url v prostorih Deiavske zbornice v Ceiovcu
Za ples in zabavo bosta igrala:
#	Veliki piesni orkester RTV Ljubijana (dirigent Jože Privšek) pevska solista Moni Kovačič in Janko Ropret
#	Ceijski Instrumentaini kvintet, pevska solista Zinka Gluvič in Stavko Kranjc
#	V kulturno-umetniškem sporedu: revija popevkarjev in nastop baletne skupine celovškega mestnega gledališča
Vstopnice po 60 šiiingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, v pisarni Siovenske prosvetne zveze in v knjigarni „Naša knjiga" v Ceiovcu ati pa pri večerni btagajni.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Razgovor o manjšinskem šoistvu
prvič tudi na dežeini
V četrtek 18. decembra 1980 je bi) v Cetovcu razgovor med zastopnik) dežeine šoiske obiasti ter predstavniki Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev. Posvečen je bii odprtim vprašanjem manjšinskega šoistva, na katera sta osrednji siovenski organizaciji opozoriti v viogi, ki sta jo konec novembra postati zveznemu ministru za pouk in dežeinemu šoiskemu svetu za Koroško.
Razgovor je vodi) posievodeči predsednik dežeinega šoiskega sveta Kari Kircher, ki so mu staii ob strani strokovnjaki dežeinih in ziasti manjšinskih šoiskih obiasti; ZSO je zastopat tajnik dipi. inž. Feiiks Wieser in NSKS čian predsedstva Kare) Smoiie, navzoči pa so biti tudi štirje ravnateiji dvojezičnih šoi.
Gradiščanski Hrvati
opozarjajo na neizpoinjeni čien 7
Hrvaško kulturno društvo na Gradiščanskem je imelo pred nedavnim v vasi Mjenova svoj redni občni zbor, na katerem so razpravljali o aktualnih vprašanjih hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji. Zaključke te razprave so povzeli tudi v resoluciji, ki jo je občni zbor soglasno sprejel:
V resoluciji uvodoma poudarjajo, da mora Hrvaško kulturno društvo na Gradiščanskem tudi v jubilejnem letu avstrijske državne pogodbe ponovno — kakor že v številnih podobnih izjavah — „z razočaranjem in ogorčenjem" ugotoviti, da tisti, ki so odgovorni za izpolnitev drž. pogodbe, niso sprejeli nobenega konkretnega ukrepa za izpolnitev najosnovnejših obveznosti člena 7. .Najlepše izjave avstrijskih vodilnih politikov in tudi cilji zdaj že leta veljavnega zakona o narodnih skupinah naši majhni narodni skupini nič ne koristijo, če njihova verodostojnost ni potrjena z ustreznimi ukrepi," pravi HKD v svoji resoluciji, v kateri poudarja, da gradiščanski Hrvati zdaj že več kot 25 let zaman čakajo na uresničitev tistih pravic, za katerih priznavanje se je Avstrija svečano obvezala s podpisom državne pogodbe; s tem pa je bila Hrvatom povzročena nepopravljiva škoda.
Hrvaško kulturno društvo opozarja tudi na to, kako Avstrija različno vrednoti pravice in življenjske interese narodnih manjšin. Z očitnim opozorilom na vprašanje Južne Tirolske resolucija priznava upravičeno zaskrbljenost, ker niso še vse obveznosti pravočasno izpolnjene; obenem pa kritično ugotavlja, da se na drugi strani „z vajeno brezbrižnostjo" dopušča že desetletja neizpolnjevanje najosnovnejših obveznosti napram gradiščanskim Hrvatom, katerim je bilo tudi tinančno pospeševanje tako okrnjeno, da je ogrožen celo njihov edini tedenski list.
Ob koncu resolucija naglaša, da je Hrvaško kulturno društvo v minulih 25 letih že dovoljkrat opozarjalo, kako bi člen 7 lahko uresničili v soglasju s prizadetimi. V postopnem uvajanju rednih hrvaških radijskih oddaj vidi HKD potrdilo, da so prebivalci Gradiščanske po svojem tradicionalnem prepričanju le bolj strpni in razumevajoči, kot to menijo razni skeptiki. Zato naj bi v sedanjem ozračju, ko je napetost popustila, končno sprejeli tiste konkretne ukrepe, ki jih tudi drugod smatrajo za pravilne in potrebne.
OZN obsoja neonacizem
Na razgovoru so ugotovili, da je na področju manjšinskega šolstva še precej vprašanj odprtih ali nezadovoljivo rešenih. Tokrat so predstavniki koroških Siovencev opozorili predvsem na dejstvo, da se je s spremembo predmetnika za ijud-ske šole bistveno zmanjšalo števi-io ur za jezikovni pouk, kar nikakor
V petek 19. decembra je predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič končal tridnevni prijateijski obisk v Itaiiji, ki je bil eden izmed številnih diplomatskih korakov Jugoslavije za poglobitev dobrih odnosov s sosednjimi državami. Na obisku, ki sta ga obe strani ocenili kot pomemben doprinos k mirnemu razvoju v tem delu sveta, je bilo vprašanje razvoja narodnih manjšin na prvem mestu pri obravnavanju konkretnih vprašanj.
Manjšinsko vprašanje je bilo navzoče na vseh ravneh obiska, tako pri srečanju s predsednikom Pertinijem in ministrskim predsednikom Forla-nijem kot pri pogovoru med sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem in zunanjim ministrom Co-lombom. Jugoslovanska delegacija je povsod naglašala nujnost polnenga in doslednega uresničevanja splošnih pravic manjšin. Pomembno vlogo manjšin za razvoj dobrih meddržavnih odnosov pa je poudaril tudi sprejem, ki ga je dal Cvijetin Mijatovič za enotno delegacijo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je ob tej priložnosti seznanila s svojim položajem in tudi z delom posebne Študijske komisije, ki naj bi pripravila predloge za globalni zaščitni zakon za Slovence v Italiji.
Slovenska delegacija je žal morala ugotoviti, da je bilo malo vprašanj, kjer sta obe strani študijske komisije soglašali. Soglasje obstaja glede raztegnitve zaščite manjšine na Furlanijo Julijsko krajino, nasprotna stališča pa glede razsežnosti te zaščite. Slovenci zagovarjajo, da naj velja zaščita v tistih 35 občinah, v katerih so Slovenci historično prisotni, italijanska stran pa zagovarja preštevanje manjšine. Treba je še omeniti, da je na zaključni seji te komisije v imenu slo-veniskih članov izrazil dr. Karel Šiš-kovič nezadovoljstvo zaradi stališč italijanske strani. Pri tem je ugotovil, da se italijanska stran ne drži niti
ni v skladu s potrebami slovenske narodnostne skupnosti, obenem pa je ta sprememba tudi v nasprotju s tozadevnimi predpisi manjšinskega šoiskega zakona. Isto vetja tudi glede na novo uvedenega tehničnega pouka za fante, ki praktično poteka samo v nemščini, kar je prav tako v nasprotju z zakonskimi
najnižjega nivoja zaščite, ki ga obsega Posebni statut Londonskega sporazuma in na katerega se nanaša tudi člen 8 osimskega sporazuma. Dr. Šiš-kovič pa je izrazil upanje, da bo na politični ravni (v prihodnje bosta obravnavala zaščitni zakon vlada in parlament) le prišlo do pozitivnih premikov.
Cvijetin Mijatovič je v pogovorih z itatlijansko stranjo poudaril, da je manjšinsko vprašanje načelno vprašanje. Kljub očividnemu počasnemu napredovanju glede zaščitnega zakona sta obe strani v zaključnem sporočilu izrazili skupno prepričanje, da je razvoj manjšin na obeh straneh meja pomemben doprinos za sodelovanje držav na vseh področjih.
ravm
predpisi. Drugo vprašanje, ki mu je veljal zadnji razgovor, je šolski list „M!adi rod", za katerega sta slovenski organizaciji zahtevali, da bi bil vključen v akcijo brezplačnih učbenikov, ker je že 30 let nepogrešljiv učni pripomoček na področju dvojezičnega šolstva.
Glede tehničnega pouka za fante so se zastopniki deželnih šolskih oblasti pridružili stališču slovenskih osrednjih organizacij ter zagotovili takojšnjo odpravo sedanjega protizakonitega stanja, tako da bo ta pouk v bodoče dvojezičen, kakor to predpisuje manjšinski šolski zakon. Vprašanje jezikovnega pouka je po mnenju šolskih oblasti treba še podrobneje proučiti in najti ustrezno rešitev, ki bi zagotavljala, da se število ur za jezikovni pouk kljub spremembi predmetnika ne bi zmanjšalo. Za vključitev ..Mladega roda" v akcijo brezplačnih učbenikov pa je pristojna zvezna vlada oziroma zvezno ministrstvo za pouk ter je deželni šolski svet obljubil, da bo tozadevno vlogo koroških Slovencev posredoval na Dunaj s priporočilom, naj jo ugodno rešijo.
Nadaljnja vprašanja s področja manjšinskega šolstva, kjer gre med drugim za učbenike, za dopolnilno vzgojo učiteljev, za znižanje predpisanega števila učencev v dvojezičnih razredih in za druge pereče zadeve, bodo obravnavali na prihodnjem razgovoru, ki je bil predviden za 7. januar 1981.
Sicer pa je bil razgovor 18. decembra prvi tak stik med predstavniki deželnih šolskih oblasti in osrednjih manjšinskih organizacij ter pomeni brez dvoma korak naprej po poti skupnega iskanja rešitev odprtih vprašanj. Seveda pa bo o pozitivnem značaju in o uspešnem poteku takih stikov mogoče govoriti šele tedaj, ko bodo razgovorom sledila tudi ustrezna dejanja.
Poleg manjšinskega vprašanja so obravnavali na obisku tudi skupna gospodarska vprašanja, še posebej glede Jadrana in Sredozemlja, v številnih mednarodnih vprašanjih pa so zastopniki obeh držav ugotovili bližino pogledov. Ob koncu prijateljskega državnega obiska je Mijatovič povabil italijanskega predsednika Per-tinija na obisk v Jugoslavijo. Per-tini je vabilo z veseljem sprejel.
Tudi papež Janez Pavel II., ki ga je po državnem obisku Italije obiskal Mijatovič v Vatikanu, je vabilo za obisk Jugoslavije sprejel. Obisk v Vatikanu je potekal neposredno in v odkritem vzdušju, v katerem je papež izrekel svoje priznanje jugoslovanski politiki neodvisnosti.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku so pred prazniki zaključili zasedanje glavne skupščine OZN z dokaj nenavadno formulacijo: jesensko zasedanje ostane odprto do pomladi. To pomeni, da se bo zasedanje po praznikih spet nadaljevalo; v steklenem nebotičniku na East Riverju se bodo v prihodnjih tednih spet zbrali diplomati iz vsega sveta, da naprej iščejo poti do rešitev tistih problemov, pri katerih se je doslej vedno spet zataknilo, pa je vendar od njihove ureditve v veliki ali sploh odločilni meri odvisna nadaljnja usoda človeštva in njegovega sveta.
Jesensko zasedanje je po prevladujoči sodbi potekalo v temni senci starih, nepogašenih svetovnih kriz, pa tudi tistih, ki so izbruhnile v novejšem času, vštevši iraškoiiransko vojno, ki je vzplamtela med zasedanjem; povečana trenja med obema velesilama pa so to senco le še bolj zmračila. Kljub temu je prišlo na zasedanju tudi do določenih uspehov in narasla sta predvsem število in odločnost tistih držav, ki brezkompromisno obsojajo sleherno tuje vmešavanje v notranje zadeve drugih, predvsem vsako oboroženo in-
tervencijo in okupacijo, naj gre potem za Afganistan, za Kampučijo, za Bližnji vzhod ali za katero koli drugo področje sveta. Med nerešenimi vprašanji pa zavzema vodilno mesto brez dvoma vprašanje nove ureditve svetovnega gospodarstva in prav zaradi tega vprašanja, kjer gre za premostitev prepada med razvitimi in zaostalimi deli sveta, bodo v okviru OZN nadaljevali prizadevanja, da bi končno le našlj skupno govorico.
Sedanje zasedanje giavne skupščine je sovpadalo z dvajsetletnico izglasovanja deklaracije o dekolonizaciji. Ob tem jubileju so na sedežu svetovne organizacije z zadoščenjem ugotovili, da si je v minulih dveh desetletjih 55 bivših skrbniških in nesamoupravnih ozemelj s skupno 156 milijoni prebivalcev pridobilo neodvisnost. Na novo osvobojene države so članstvo OZN povečale od 99 na 164 članic.
Glavna skupščina OZN je ob tej obletnici ponovno potrdita pravico samoodločbe vseh narodov, ki so pod kolonialno nadvlado. Poudarila je, da kolonializem, ki bi se nadaljeval v kakršnikoli obliki, ni združljiv z ustavno listino OZN in deklaracijo o dekolonizaciji, sprejeto pred dvema desetletjema. Obenem je glavna skupščina sprejela tudi akcijski načrt za nadaljnji boj proti kolonializmu. Ta načrt obvezuje vse države, da si še močneje prizadevajo doseči brezpogojen umik tujih sil s kolonialnih ozemelj in da dajo moralno ter materialno podporo narodnoosvobodilnim gibanjem.
Med resolucijami, ki so bile iz-' glasovane na zasedanju glavne skupščine OZN, pa je tudi posebna izjava, v kateri svetovna organizacija poziva k budnosti pred fašizmom in neofašističnim rovarjenjem. OZN spominja na neizmerno trpljenje, ki mu je bilo človeštvo podvrženo v drugi svetovni vojni, ter poudarja, da se ne sme pozabiti, da so tudi Združeni narodi sami nastali kot uspeh boja proti fašizmu. ..Fašizem in neonacizem predstavljata tudi danes nevarnost za mir in mednarodno varnost," je rečeno v resoluciji OZN, „zato je treba boju proti neofašistični nevarnosti posvečati veliko pozornost."
Tudi na madridski konferenci
zahteva po izpopinievaniu manjšinskih pravic
^ Na zadnji :eji prvega deta madrid:ke konference o varnotfi in :odetovanju v Evropi, ki je biia prekinjena do 27. januarja, :e je Jugodavijo zavzeta za krepitev in iz-popotnjevanje pravic narodno:fnih manjfin v državah ude-teženkah madridzkega :eztanka. Jugo:tovan:ki predtfav-nik Dragomir Vučičevič je poudarit, da :o latčlta narod-nortnih manjfin in njihovih pravic do :vobodnega razvoja za Jugodavijo trajna in načelna :ta!Hča, zato Jugodavija zahteva, da na madridtkem zedanku dozežejo konkretne rezuttate na tem področju.
Zanimanje Jugodavije, da bi zattititi in okrepiti poto-žaj in pravice narodnodnih manjdn, izhaja iz značaja in načet zamoupravnega ziztema in neuvrtčene zunanje poti-tike Jugoztavije, je dejat Vučičevič. Opozorit je, da zo jugoztovanzke izkutnje na tem področju pomembne tudi v drtem zmiztu; Jugoztavija poudarja, da je potožaj etničnih zkupin in narodnoztnih manjdn pomembno notranje vpratanje vzake države, obenem pa biztvenega pomena za razvoj dobrih zozedzkih odnozov v zktadu z dezetimi načeti hetzintkega dokumenta.
..Razvoj dobrih zozedzkih odnozov — je nagtazit Vučičevič — zahteva priznavanje in zpodovanje pravic narodnoztnih manjdn, ki morajo biti mozt prijatetjztva in enakopravnega zodetovanja. izvajanje pravic narodnoztnih manjdn brez njihove azimitacije je pomemben prizpevek h krepitvi medzebojnega zaupanja, enkopravnega zodetovanja in razumevanja, kar je zmizet in procez konference o evropzki varnozti in zodetovanju." —
^ Pomen retevanja manjdnzkega vpratanja za razvijanje dobrozozedzkih odnozov pa zo poudariti tudi na nedavni zkupni žeji komizije za mednarodne odnoze zkuptči-ne SR Stovenije in komizije izvrtnega zveta SRS za zuna-njepotitična vpratanja v Ljubtjani, kjer je jugoztovanzki vetepoztanik na Dunaju Novak Pribičevič poročat o zeda-njem razvoju odnozov in zodetovanja med Jugoztavijo i" Avztrijo.
Na zejt, na kateri je zodetovat tudi generatni konzut SFRJ v Cetovcu Mitan Samec, zo pozdraviti pozitiven razvoj zodetovanja z Avztrijo na potitičnem, gozpodarzkem, znanztveno-tehničnem ter kutturno-prozvetnem področju, pri čemer zo pozebej nagtaziti tudi mezto in nepozredno zodetovanje Stovenije z avztrijzkimi zveznimi deietami Korotko, Stajerzko in Graditčanzko. Pri tem pa zo izraziti pričakovanje, da bo zptoten pozitiven razvoj odnozov med obema državama biztveno prizpevat tudi k hitrej-žemu, konkretnejtemu in učinkovitejtemu retevanju manj-žinzkega vpratanja, pri čemer bodo potrebni napori av-ztrijzke ztrani, da bi pritto do izbotjtanja poiožaja zto-venzke in hrvatke narodne zkupnozti in zagotovtjen njun nadatjnji vzeztranzki razvoj.
„Predtogi ozrednjih organizacij obeh narodnih zkupnozti, ki zta jih že pred čazom pozredovati avztrijzki zvezni vtadi v operativnih kotedarjih, predztavtjajo dobro ozno-vo za retevanje odprtih vpratanj v diatogu in zporazume-vanju vzeh prizadetih v zmeri urezničitve dotočit 7. čtena avztrtjzke državne pogodbe, ki pomeni mednarodno pravno obveznozt Avztrije," zo poudariti na žeji.
t? hraHtem na Bnnct/n
gpef pcgrcvcri c čFcna 7?
Kratko pred božičnimi prazniki je imei zvezni kancier dr. Bruno Kreisky na Dunaju pogovor s tujimi dopisniki in je ob tej priiožnosti zavzei statišče k raziičnim notranjepoiitičnim in mednarodnim vprašanjem. Kakor povzemamo iz tozadevnega poročita v tjubtjanskem „De-tu", je kancier povedat zanimive stvari tudi o manjšinski probiematiki.
Med drugim dopisnik „Deia" v poročiiu o omenjenem pogovoru s kaneterjem Kreiskym navaja, da bo avstrijska zvezna viada že januarja ati najpozneje februarja 1981 povabita predstavnike osrednjih organizacij koroških Siovencev na pogovore o konkretnih vprašanjih v zvezi z uresničitvijo sedmega čiena državne pogodbe. To napoved je kancier dopotnit z zagotoviiom, da se bo s predstavniki koroških Siovencev pogovarja) tudi on sam.
Nadatje je v poročitu „Deia" rečeno:
Na vprašanje, aii ozračje medsebojnega zaupanja, ki nastaja v čedaije pogostejših stikih jugosiovanskih in avstrijskih osebnosti, prispeva k hitrejšemu izpoinjevanju konkretnih zahtev siovenske manjšine, zajetih v znanem ..operativnem koiedarju", je Kreisky dejat, da se je zdaj res treba iotiti konkretnih zadev in „poiožaj izboijšati". Kot primera, kjer je to mogoče, je omeni) dvojezične otroške vrtce in ^prehodno stopnjo" k ustanovitvi siovenske trgovske akademije. Osta-!ih vprašanj iz operativnega koiedarja ni omenit, oziroma o njih ni hotei govoriti, češ, „to si je treba še ogiedati". V zvezi z deiovnimi pogovori, ki jih je imei koroški dežeini giavar Leopoid Wagner v Siove-niji, je Kreisky dejai, da pozdravija takšna potovanja in takšne pogovore že zato, ker potujočim „naiagajo obveznosti".
JUGOSLOVANSKi OBiSK V iTALtJi:
Doprinos k dobrim sosedskim odnosom
Poudarjena važna vloga narodnih manjšin
„Na zeleni strehi vetra"
dvojezična antologija sodobne slovenske lirike
Izid antologije sodobne slovenske lirike ni vsakdanja reč, še manj pa predstavitev le-te v dveh jezikih in na Koroškem, kajti tu se je to zgodilo prvič. Pod naslovom „Na zeleni strehi vetra" je zbirko založila založba Johannes Heyn v Celovcu s finančno podporo Urada zveznega kanclerja na Dunaju; njena predstavitev pa je bila v sredo 17. decembra 1980 v okviru male svečanosti. Kljub temu pa menimo, da je izid dvojezične sodobne slovenske lirike velik kulturni dogodek, ki brez dvoma sodi med tiste mejnike kulturnega sodelovanja dveh narodov, ki za sabo pušča trajne sledove, še več, vsak čas dopušča pogled v kulturno zakladnico nekega naroda in če je to sosedni, je to velik prispevek k spoznavanju njegove kulture in s tem tudi k zbliževanju.
Antologija „Na zeleni strehi vetra — Auf dem grunen Dach des Windes" je nastala na temelju dolgoletnega znanstvenega sodelovanja med Slavističnim inštitutom Univerze v Celovcu in Pedagoško-znanstveno enoto za slovenske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Prikazati želi mnogovrstno in živo lirsko ustvarjanje pri Slovencih po letu 1945, vrednost in aktualnost slovenske poezije in njeno zaokroženost, istočasno pa tudi njeno odprtost. Antologija „Na zeleni strehi vetra", ki je prva v vrsti načrtovanih skupnih dvojezičnih publikacij, ni namenjena samo študentom slovenistike ali slavistike, ampak prav tako tudi najširšemu krogu bralcev,
ra" objavlja nad 75 besedil in prav toliko prevodov v nemščino. Pri tem je kot prevajalca slovenske poezije najprej treba omeniti Klausa Detlefa Olofa, ki je prispeval
levji delež prevodov. Svoje delo je opravil mojstrsko — tudi tistih besedil v vezanih rimih, prav slednjih pa v antologiji ni malo, zato prevajalcu le-teh gre posebno priznanje. Kot prevajalci sodelujejo še Ina Jun Broda, Peter kersche, Horst Ogris, Rudolf Neuhauser, Uma Rakuša, Peter Urban in Andrej Kokot. Podatke o avtorjih je sestavila Danijela Sedej; pri redakciji zbirke so poleg dr. Paternuja sodelovali še Jože Blajs, Franc Drolc, Peter Kersche in Anton Schellander; kot izdajatelji antologije pa nastopajo Rudolf Neuhauser, Klaus Detlef Olof in Boris Paternu. Ilustracijska grafika je iz cikla Nature Morte odstopil Valentin Oman, medtem ko je oblikovanje ovitka delo Otta Neumanna. In če smo pri naštevanju podatkov, potem še to, da je knjiga vezana v celo platno, da je njena cena šil. 245.— za izvod, kar je vzlic široke podpore s strani zvezne vlade izredno ugodno in bo tudi s tega vidika dostopna širokemu krogu bralcev. Z naše strani lahko še dodamo, da je knjiga primerno darilo za vsako priložnost in jo toplo priporočamo!
OB 180-LETNiC! PESNIKOVEGA ROJSTVA:
Prešefucvcf
v futrliccFf TisIzcfM
Cankarjeva založba v Ljubljani in zaiožba Makedonska knjiga v Skopju sta pred kratkim v Ljubijani predstaviti knjigo Prešernovih pesmi v makedonščini. Siovesne predstavitve knjige so se udeležiti makedonski pesniki-prevajalci Prešernove poezije Biaže Koneski, Slavko Janevski, Mateja Matevski in Viado Uroševič. Izbor in spremno besedo je pripravil dober poznavalec slovenske literature dr. Aleksander Spasov.
Predsednik Društva siovenskih pisateljev, Tone Pavček je ob tej priložnosti dejal, da je izid knjige rezultat dobrih stikov med siovenskimi in makedonskimi pesniki, predvsem pa odziv ljubezni makedonskih pesnikov do Prešernove poezije in poezije sploh. Dr. Bratko Kreft pa je kot zastopnik SAZU v tej zvezi naglasil, da je pričujoči izbor veiik krst poetičnosti makedonskega jezika, saj se je v tem prevodu artistično uveijavii lepi makedonski jezik.
Aieksander Spasov izbor Prešernovih pesmi ni napravi) po nekem kronološkem redu, ampak zajema posebna problemska jedra Prešernove poezije. Tako je knjiga doslej najpopolnejša predstavitev Prešerna makedonskim bratcem. Odiika zbirke je tudi v tem, da je dvojezična, kar bralcu daje možnost prevod primerjati z izvirnim besediiom.
MED ZANIMIVIMI KNJIGAMI:
„Pesmi partizana Ciriia"
Partizana z imenom Ciril poznajo tudi koroški udeleženci NOB. Nikogar pa ni, ki ne bi poznal pesmi „Na oknu glej obrazek bled", ^Počiva jezero v tihoti" ali „Ob tabornem ognju" in druge, danes že ponarodele partizanske pesmi. Malo kdo pa ve, da je avtor besedil teh priljubljenih pesmi Mitja Ribičič — Ciril, predsednik RK. SZDL Slovenije, ki
Obiskati bomo jubitejni 30. Slovenski ples
Neverjetno, MZo čut /Tro mine, „Z%Zor Ju je Mo včeruj", te neMteri spominjajo, M to t/i nu prvi $io-vent^i piet, Z; g% je 5/oventM prosfftTM zvez% prire-di/u v dvoruni ce/ovt^egu rudiu. V retnici p% je medtem preteNo že tridetet iet in v togoto 70. junnurju 79^7, /o .SR Z v protiorij) Deiuvt^e zbornice prirediiu
ki jih privlači sodobna poezija. To že j%Mejni JO. SČovent^i pZet. To je mendu MdjduZjtu
fr<zd;c;j% v prirejanja dražaMiZ? prireditev na Korošcem in zagotovo eden izmed najCoZj priZjttCZjeniC pZe-tov, Ci iz Zeta v Zeto zdrnž^je 5Zovence od tn in on-ttran meje, pa tudi mnoge prijateZje CorotCiC 5Zovencev t ttrani večintCega naroda. Da je temn taCo, je vteCaCor zatZnga prirediteZja iZoventCega pZeta SEZ, Ci iz Zeta v Zeto tCrči za privZačne pZetne antamCZe vrMntCe CaCo-vorti. Zato je tudi raznmZjivo, da je .SVoventCi pZet vedno doCro oMCan in da je za to prireditev, o Ca-teri govorijo in te nanjo veteZijo ttari in mZadi.
Za jnMejni JO. 5ZoventCi pZet je REZ pripraviZa potezen tpored, Ci C o C rez dvoma eden najZeptiC. 7*aCo Cot večCrat, /o todeZovaZ VeZiCi pZetni orCetter RTV EjKZ/jaTM, Ci todi med TMj/oJjfe zaCavne orCettre v Evropi, Car je zatZnga njegovega dirigenta /ožeta PrivtCa. Vendar to te ni vte, Cajti imenovani orCetter C o izvedeZ tudi poteMi juMejni tpored. ?'o C o enCrat-
sta med drugim v uvodni besedi zapisata predstavnika slavističnih inštitutov obeh univerz prof. dr. France Jakopin in prof. Rudolf Neuhauser.
Antologija „Na zeleni strehi vetra" je uredil prof. dr. Boris Paternu, ki je v slednji upošteval 24 sodobnih slovenskih pesnikov, med njimi tudi koroške slovenske pesnike Milko Hartman, Gustava Januša, Andreja Kokota, Valentina Polanška, Ericha Prunča in Karla Smolleja. Imenovani avtorji so enakopravno uključeni v celoto zbirke.
se je v času upora proti fašizmu tudi s koroškimi partizani boril za svobodo.
Te dni je založba Obzorja založila zbirko z naslovom „Pesmi partizana Cirila" in tako Mitjo Ribičiča in njegovo pesniško ustvarjalnost v času NOB predstavila širši javnosti. Zbirko „Pesmi partizana Cirila" je izdal plenum kulturnih delavcev pri RK SZDL. Namen izdajanja takih knjig je predvsem v tem, mladini prikazati, kakšna je bila vloga kulturnih delavcev v NOB. V partizanih in na osvobojenem ozemlju so se namreč zbirali številni kulturniki rdČHH prišZi tadi Zj%MeZji narodno zaCavne gZasCe; za- in se organizirali kot plenum pri vod-CavaZ ji C /o „CeZjsCi instramentaZni Cfintet" s pevce- stvu vstaje, pa tudi v partizanskih ma ZinCo GZ^vič in ^ZavCom Kranjcem. EoZeg tega /o enotah kot kulturniške skupine, ki so v avodnem CaZtarnem sporeda sodeZovaZa tadi CaZetna s svojo dejavnostjo prispevale h kul-sCapina ceZovšCega mestnega gZedaZišča, Ci /o izvajaZa turni osveščenosti slovenskega člove-odZomCe popaZarniC CaZetniC pZesov Cot je „Vrag na ka v teh težkih časih okupacije, vasi", „EaZ?odje jezero", „Can-can" in dragi. TaCo /o jaCiZejni JO. EZovensCi pZes oCisCovaZcem nadiZ za-Cavo in CaZtarni ažiteC za vsaC oCas. Dana /o možnost modernega CaCor CZasičnega pZesanja, torej za staro in mZado.
Eno pa naj /o ja/iZejni JO. $ZovensCi pZes spet nadiZ vsem isto, namreč prijetno domačo dražaCnost na Ca-teri se /odo poveseZiZi in o/ posCočniC viža/ napZesaZi,
Te dejavnosti je med NOB bilo veliko. Čeprav je mnogo partizanov pisalo pesmi in igre, je tega gradiva z malimi izjemami, javnosti malo dostopnega. Zato je akcija, ki jo je sprožil plenum kulturnih delavcev OF pri RK SZDL, namenjena zbiranju in izdajanju literature na-
pa tadi prijateZjsCo pogovorili. Kot vedno, so vstopnice stale med NOB. Zbirka „Pesmi par
Kot take jih tudi v spremni študiji	...	,	,	, , -	...	, ,
__^ n-*_____________-	sen;a s/ovensCe zadavne gtasve, sa; /odo sodeiovaZ;
obravnava prof. dr. Paternu, pr, če-	ansamM zaCavne gZas/e
mer nazorno analizira povojni raz- 7,^ Neto 3dving Kvartet, Najda Sepe, EZda ViZer, Voj slovenske koroške in tudi pri- p/f^a EaZC, Oto Pestner, EranCa Kraner, DitCa EZaCerZ, morske poezije.	Eado EesCovar, KarZi zlrCar, Afoni Kovačič, /anCo
Antologija „Na zeleni strehi vet- Ropret in Cvartet 5iZva EtingZa. Eeveda /odo na svoj
že zdaj na voZjo pri vse/ CrajevniC EZovensCiC prosvetni/ društvi/, v Cnjigarni „Naša Cnjiga" v Celovca in v pisarni SEZ. Cena vstopnine je v primerjavi s tem, Car /o o/isCovalcem nadiZ spored, izjemno nizCa, saj znaša samo šil. M na ose/o. Največ sCr/i imajo o/isCo-valci glede presCrZe primernega sedeža, vsaC Zi rad sedel oZ zanj najZolj primerni mizi. Vendar naj že ta spomnimo na izCašnje iz preteCZosti; CZjaZ začetni /eCtiCi za prostore, je doslej še vedno vsaC doZil svojo mizo.
tizana Cirila" je vsekakor knjiga, ki bo bralcu dala vpogled v literarno ustvarjanje Mitje Ribičiča, ki je za imenovano zbirko prejel tudi letošnjo Kurirčkovo nagrado. V pričujoči zbirki so natisnjene tudi faksimile uglasbenega besedila. Na voljo pa je tudi kaseta s posnetki Ribičičevih uglasbenih besedil, ki jih poje
.	..	...	, ,	. znani mariborski mladinski pevski
Z oz;rom n% rev:;o popcvC%r;ev m nastop Z%Zet% pr;- zbor
poročamo tad; prostor n% Z^ZConn, od Coder je n%j-Zepš; pogled v dvorano.
Vsem ZjnZZteZjem domače drKŽ%/nosft CZZčemo nu veselo snidenje n% jnZIZejnem JO. SZovensCem plesn.
Zanimivo izdajo, ki jo lahko naročite v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, priporočama posebno mladini in vsem ljubiteljem partizanske pesmi.

^r. Anton Svetina	8
Prispevki k zgodovini Skočidoia
JULIJ
2. na Marijin praznik je maša v Domačalah. 4. na praznik sv. Urha gredo farani v sprem-ih?u vikarja k sv. Urhu, filialni cerkvi vikariata SL Rupert na Blatu.
12. na praznik sv. Mohorja in Fortunata in sv. "arjete se praznuje patrocinij v domači (arni ^fkvi.
22. na praznik sv. Marije Magdalene se vrši recesija k cerkvi sv. Magdalene v župniji Smi-"avž v predmestju Beljaka.
2S. na praznik sv. Jakoba in 26. na praznik Ane je cerkveno opravilo doma.
AVGUST
10. na dan sv. Lavrencija mučenika se vrši Sfkveno opravilo v Domačalah.
,44. na praznik sv. Jerneja je cerkveno opravi-v farni cerkvi, v nedeljo po sv. Jerneju pa zjedo (arani v Dragonje (Ragain) v župniji sv. plavža v Beljaku.
^ 48. na praznik sv. Avguština se vrši procesija Vernberk, kjer se na ta dan obhaja patrocinij. ^PTEMBER
8.

na praznik rojstva Device Marije se vrši ostna procesija v Podravlje, kjer je v ne-nato praznik posvečenja tamkajšnje cer-
č& 'fo praznik sv. Mateja romajo farani v Vin-župniji sv. Miklavža v Beljaku.
"Pr	sv. Mihaela se vrši cerkveno
v domačalah. V nedeljo za praznikom Zt, Ludstvo na praznovanje bratovščine srca Je-°vega v Lipo nad Vrbo.
^*TOBER
Vrt: 'T*-* praznik apostolov Simona in Judeja se služba božja v Domačalah.
NOVEMBER
I.	na dan vseh svetnikov je služba božja pri sv. Jurju v Strmcu. Svečanost v spomin umrlih pa se vrši doma.
II.	na praznik sv. Martina škofa je pohod faranov k sv. Martinu v župniji Lipa nad Vrbo.
21. na praznik prikazni Device Marije je služba božja v Domačalah.
25. na praznik sv. Katarine in 30. na praznik sv. Andreja je cerkveno opravilo v farni cerkvi pred zajtrkom.
DECEMBER
V času vsega adventa je ob nedeljah cerkveno opravilo v domači cerkvi ob običajni uri.
4. na dan sv. Barbare je služba božja in darovanje v (arni cerkvi.
6. na dan sv. Miklavža mora vikar iti k cerkvi sv. Miklavža v Beljaku zaradi asistence.
8. na dan brezmadežnega spočetja je cerkveno opravilo in dan popolnih odpustkov v Domačalah.
21. na dan apostola Tomaža je cerkveno opravilo v Podravljah.
25.	na božič je služba božja doma.
26.	na praznik sv. Stefana je patrocinij v Podravljah.
28. na dan nedolžnih otročičev je cerkveno opravilo v Domačalah.
31. na Silvestrovo je služba božja v domači cerkvi.
Če analiziramo ta razpored cerkvenih opravil ob nedeljah in praznikih v župniji Skoči-dol, smo videli, da so farani te župnije največkrat romali v sosedno faro Lipa nad Vrbo,
nekajkrat pa tudi v sosedni župniji Šentrupert in Šmiklavž v predmestju Beljaka.
Istočasno s tem razporedom je vikar poslal v Ljubljano še tarifo o višini štolnine, ki je veljala v tistem času v župniji Skočidol in ki se glasi takole:
Krsti:	f kr
V	času izven velike noči in binkošti:
vikar	—
cerkovnik	—
V	času okoli velike noči:
vikar od prvega krsta	1
vikar od drugega krsta	1
vikar od tretjega krsta	—
cerkovnik od prvega krsta	—
cerkovnik od drugega krsta	—
cerkovnik od tretjega krsta	—
od krsta nezakonskega otroka	dobi vikar 1
cerkovnik pa	—
Za blagoslovitev žene po porodu	dobi vikar
cerkovnik ne dobi ničesar Za spoved umirajočega dobi vikar	—
cerkovnik pa	—
Ce je spoved združena z maziljenjem poslednjega olja, dobi vikar	—
cerkovnik pa	—
18
3
30
30
10
9
6
30
9
3
18
3
54
9
Poroke:
trikratni cerkveni oklici stanejo	—	18
potrdilo o oklicih	—	18
za poroko dobi vikar	1	—
za posvetitev pa	—	18
če nevesta po poroki zapusti župnijo, mora plačati še eno krono, to je	2	20
cerkovnik dobi za poroko in posvetitev	—	12
če se vrši poroka v Podravljah, si delita župni cerkovnik in cerkovnik podružnične cerkve štolnino, da dobi vsak po	—	6
Pogrebi:
vikar dobi za pogreb odraslega in otroka	po	18
za posvetitev	—	18
za sprevod	—	18
za mašo po umrlem	—	43
cerkovnik od pogreba	—	3
cerkovnik za zvonjenje po umrlem za vsak zvon	—	3
cerkovnik za zvonjenje	de	libera	—	3
cerkovnik za zvonjenje	de sacro	—	3
Če analiziramo to tarifo o višini štolnine v župniji Skočidol, zbudi morda največjo pozornost predpis, da so morale nezakonske matere za svoj „greh" plačevati pri krstu svojih otrok višjo pristojbino kot ostali farani za krst svojih zakonskih otrok. Malo socialen se zdi tudi predpis, da je morala nevesta, ki se je omožila izven meja svoje fare, plačati na dan poroke svojemu župniku za odhod iz župnije posebno takso v višini ene krone. Ena krona pa je v tisti dobi, t. j. okoli leta 1750, imela na Koroškem veljavo dveh goldinarjev 20 krajcarjev.
Vikar Martin Laznik je v začetku leta 1768 sam odpovedal svoje službeno mesto kot vikar župnije Skočidol. Opat in benediktinski kon-vent na Osojah sta po njegovem odstopu na njegovo mesto prezentirala patra tega konven-ta Huemershofferja, ki ga je potem ljubljanski škof tudi na to mesto postavil. Po njegovi smrti je osojski opat prezentiral na njegovo mesto dne 5. julija 1772 duhovnika Matitjo Aichholzerja in je v spremnem pismu na škofijski ordinariat poudaril, da je Aichholzer skrben duhovnik, qui per pluris iam annis ca-pacitatem et zelum in idiomate quoque sclavo-nico habet (ki ima že mnogo let sposobnost in svoje veselje pri rabi slovenskega jezika) in ki je že tri leta vikar v Šentrupertu.
H4<MjKje)
Naši ptaninci obhajati 80-ietnico rojstva siovenskega organiziranega ptaninstva na Koroškem
Ktjub slabemu vremenu, zapadlo je precej novega snega, sta biti obe prireditvi — občni zbor Siovenskega pianinskega društva Ceiovec in dia-predavanje v zvezi z obhajanjem 80-letnice rojstva siovenskega organiziranega pianinstva na Koroškem — dobro obiskani. Obe prireditvi sta se odvijati v auii siovenici v Ceiovcu.
Uspele petkove prireditve naših pianincev so se udeležili tudi jugoslovanski konzul Alfonz Naberž-nik z družino, tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, predstavnika Planinske zveze Slovenije Tone Bučer in Franjo Klojčnik, predsednik Slovenske športne zveze Danilo Prusnik, zastopniki tiska in drugih narodnih organizacij.
Delovno poročilo na občnem zboru, ki ga je otvoril predsednik Lubo Urbajs, so podali tajnik Rezika Iskra, zastopnik mladinske sek-
cije planinskega društva igor Schellander, blagajnik Jozej Einspieler in predsednik nadzornega odbora inž. Danilo Kupper. Kot posebnost tokratnega občnega zbora smatramo, da so naši planinci s spremembo pravil odpravili nadzorni odbor in namesto njega izvolili dva pregledovalca računov — Danila Kuppra in Jozeja Kollerja. Namesto umrlega podpredsednika Jozeja Miklavčiča je soglasno bil izvoljen Franci Kropivnik iz Sete-Zgornjega Kota. Naj še omenimo, da bodo občni zbori
M!
Nastop lutkovne skupine SPD ..Žila" v Zahomcu
V soboto 13. decembra smo bili priče domačega nastopa iutkovne skupine SPD Žiia v novi tjudski šoii v Zahomcu. To je bit žeto pomemben kutturen dogodek mtadih zitjskih prosvetašev oziroma SPD „Zila" v Bistrici na Žiti.
nt-
Svoj tasten samostojen program so dati samo tutkarji, ki so tokrat obhajati premiero, temveč tudi šolarji, ki so za uvod v prireditev zapeti tjudsko pesem „Moj očka ima konjička dva". Novo ustanovijeno lutkovno skupino vodi osmošotec slovenske gimnazije Marjan Pipp, otroški zborček pa njegova sestra učitelji-ca Milena Pipp.
Vendarie Janežičev trg v Ceiovcu
Kot znano, je svojčas cetovški občinski odbor odkionii prediog, da bi eno izmed ceiovških utic aii trga poimenovati po znanem koroškem siovničarju Antonu Janežiču.
Ob nedavni predstavitvi dvojezične antoiogije „Na zeteni strehi vetra", pa je ceiovški župan Leopoid Guggenberger navzoče seznanit, da je občinski odbor ponovno raz-pravtjat o tej zadevi in sogtasno sktenit, da bo prostor pred zvezno gimnazijo za Stovence v Cetovcu imenovat po Antonu Janežiču. Poimenovanje bodo v kratkem izvedii v okviru mate svečanosti.
Ziljske tutkarje je za nastop pripravit režiser Bojan Čebut iz Maribora. Tudi on je uživat ob sadovih svojega deta, saj je tutkovni nastop čudovito uspet, kar je pokazat izreden aplavz hvaležne in navdušene publike. Po nastopu domačih ustvarjalcev pa je skupina .oder mtadje" KDZ v Celovcu nastopita z novo igrico .Štirje fantje muzikantje".
To decembersko sobotno popoldne bo Zitjanom ostato v nepozabnem spominu. Prvič zaradi tega, ker je ziljska mtadina pokazala, da zna tudi nekaj samostojno ustvariti, drugič pa zaradi tega, ker ta nastop mladih prosvetašev pomeni pomembno prelomnico v kulturni dejavnosti tega društva.
Kot po navadi je bil na prireditvi tudi Niko Kriegl, ki je pred dnevi obhajal svojo 75-letnico. Predsednik društva .Žila" mag. Urban Popotnik je izrabil to priložnost in mu za njegov praznik in doprinos k slovenski kulturi v imenu društva iskreno čestital in izrekel prisrčno zahvalo. Med številnimi obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano so bili tudi predsednik Športnega društva Zahomec dr. Janko Wiegele in zastopniki naših narodnih organizacij. Ziljski mladinski lutkovni skupini čestitamo z željo, da bi v tem smislu nadaljevali tudi v bodoče, saj kultura je tisto, kar razbistri duha in pomaga odstranjevati tiste pregrade, ki so značilne za dvojezična področja. Zahvala velja tudi vodstvu šole, ki je dalo na razpolago prostore in tudi drugače podprlo nastop mladih Zilanov.
društva od sedaj naprej vsaka tri leta in ne več vsaki dve leti kot do sedaj. V okviru občnega zbora je bila zelo konstruktivna in živahna diskusija v kateri je bila upravičena kritika, da se Podjuno zanemarja. Čeprav je planinska postojanka .Koča nad Arihovo pečjo" na Bleščeči last vseh planincev na južnem Koroškem, se je Podjunčani zaradi velike oddaljenosti do nje, ne morejo tako posluževati kot Rožani in Ziljani. Iz tega sledi, da so si naši planinci zadali nalogo, da bo naslednja planinska koča dobila svoje mesto v Podjuni. Problem je samo v tem, kje dobiti ustrezno zemljišče, zato je predsednik apeliral na zborovalce, da pomagajo pri tem društvu.
Ker naši planinci letos obhajajo 80-letnico rojstva slovenskega organiziranega planinstva na Koroškem, so bili deležni številnih čestitk. V imenu Planinske zveze Slovenije je spregovoril Tone Bučer in med drugim poudaril, da je ponosen na naše društvo, ki ima tako bogato in dolgoletno tradicijo in v znak priznanja predal predsedniku dragoceno knjigo, z najboljšimi željami za v bodočnost. Prav tako sta čestitala društvu tajnik Zveze slovenskih organizacij Feliks Wieser, ki je pokazal veliko razumevanje za izgradnjo planinske postojanke na območju Podjune in predsednik Slovenske športne zveze, ki je poudaril, da je najmočnejša organizacija v zvezi Slovensko planinsko društvo Celovec.
V zvezi z 80-letnico slovenskega organiziranega planinstva na Koroškem je predsednik Urbajs orisal rojstvo in delovanje te-tega (njegov govor objavljamo v jubilejni prilogi). Kot višek jubilejne prireditve pa je bilo vsekakor dia-predavanje znanega planinskega fotografa in prijatelja koroških planincev Jake Čopa, ki se je tudi pridružil številnim čestitkam in želel društvu-ju-bilantu vse najboljše.
Vsi, ki smo bili na tej planinski prireditvi smo bili presenečeni s kakšno ljubeznijo in s kakšno dovršenostjo je bilo sestavljeno to predavanje, ki je navdušilo vsakogar v dvorani. Za uvod je predavatelj iznašal zgodbo o zlatorogu, ki je živel v prelepem triglavskem pogorju. Ker pa se je hotel neki lovec polastiti zlatorogovih zlatih
Maturantje 78, 8. a razreda vabijo na
RAZREDNO SREČANJE
v soboto, dne 3. januarja 1981 ob 19. uri pri .Jueni" v Če-pičah pri Giobasnici
rogov, je strelja) nanj in s tem tako razjaril to plemenito žival, da je razrila in uničila ta kraj dejanja. Lovec je to predrzno dejanje plačal z življenjem, zlatorog pa je za vedno izginil. To razdejanje, ki ga je zapustil zlatorog je čudovito prikazano v barvnih slikah. Nato pa avtor predavanja pokaže lepote, ki jih zlatorog ni razdejal — Julijske Alpe v vsej njihovi prelestni iepoti. To dia-predavanje Jake čopa je bil čudovit prispevek v popestritev praznika slovenskih planincev na Koroškem, ki nam bo vsem ostalo v nepozabnem spominu.
Naj še povemo, da se je prireditev naših planincev odvijala ob pestri kulisi najnovejših stvaritev znanega koroškega slikarja Valentina Omana. Njegove stike razstavljene ob stenah aule slovenice so bile dodaten užitek, katerega so se okoristili naši planinci, ki imajo tudi za takšno moderno zvrst umetnosti pravo oko in razumevanje.
Srečanje antifašističnih odporniških gibanj sosednjih držav v Vidmu
Sredi decembra je bilo v italijanskem Vidmu 4. Srečanje antifašističnih odporniških gibanj sosednjih dežel. Prejšnja srečanja so bila v Zagrebu, Ljubljani in v Gorici. Naslednje leto pa se bodo zastopniki odporniških gibanj srečali v Celovcu.
Srečanja služijo vzdrževanju tradicij antifašističnega boja ter sodelovanju organizacij v boju proti vsem oblikam današnjega fašizma. Zastopniki odporniških organizacij pojmujejo svoje delovanje tudi koristno za vzdrževanje miru in dobrososedskega sodelovanja. Ob zaključku srečanja so sprejeli resolucijo, ki je obravnavala navedena vprašanja.
Poleg zastopnika pokrajinskega odporniškega gibanja Furlanije-Julijske krajine deželnega poslanca Vincentija so bili navzoči tudi zastopniki odporniškega gibanja Italije, hrvaškega odporniškega gibanja iz Zagreba, predsednik Zveze borcev Slovenije Janez Vipotnik, povabilu pa sta se odzvala tudi zastopnik OVP-Kameradschaft iz Koroške dvorni svetnik dr. Carl Sweceny ter zastopnik KZ-Verbanda. Delegacijo Zveze koroških partizanov so zastopali predsednik Janez Wutte-Luc, podpredsednik Lipej Kolenik-Stanko in tajnik Joško Kežar.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da je imel pokroviteljstvo nad srečanjem deželni glavar Furlanije-Julijske krajine, ki je sam spregovoril na srečanju (na stiki: levi v drugi vrsti). Na skupno kosilo pa je povabil delegate tudi župan mesta Videm in ob tej priložnosti poudaril vlogo takih srečanj za mir v tem delu Evrope. Primerno bi bilo seveda, če bi v prihodnjem letu odgovorni možje na Koroškem pokazali tudi toliko odgovornosti, kot pa njihovi kolegi politiki v sosednji Italiji.
Celovška univerza zaključila prvo desetletje svojega delovanja
Rektor celovške univerze prof. Hodi se je te dni obrnil na javnost z izjavo v kateri ocenjuje prvo desetletje delovanja celovške univerze. Pri tem ugotavlja, ida univerza ni samo stvar javnega zanimanja in razprav zato, ker se nahaja v jubilejnem letu. Tudi zaradi drugih zadev se javnost zanima za celovško univerzo, npr. se sedaj obravnava vprašanje razširitve izobraževalnih možnosti na univerzi, kakor tudi vprašanja nastajanja akademskega proletariata. Rektor Hodi v tej zvezi ugotavlja, da je zanimanje javnosti in deželnih in mestnih predstavnikov važna opora, ki jo potrebuje univerza pri reševanju svojih problemov, posebno teh, ki jih bo imela v prihodnjem drugem desetletju. Dejal je, da se bo univerza še nadalje trudila aktivno posegati v okolje, ki jo obdaja. V preteklosti se je univerza aktivno vključevala npr. ob organiziranju znanstvenega simpozija o plebiscitu leta 1920, simpozija o vprašanju vključevanja univerze v svoje okolje (ki ga je priredila univerza tik po simpoziju o plebiscitu). Poleg tega je znak za takšno vključevanje npr. pred kratkim izdana antologija o slovenski liriki, ki so jo
pripravili slavisti celovške univerze v sodelovanju s slavisti ljubljanske univerze. V prihodnjem letu pa bo priredila simpozij o Rimskem kraljestvu in prostoru Alpe-Jadran. Tako aktivno vključevanje univerze je npr. v manjšinskem vprašanju prispevalo precej k stvarnejšemu obravnavanju tega perečega vprašanja, kar ji je med drugim prineslo dosti očitkov z nacionalističnih in desničarskih krogov.
Na zadnji tiskovni konferenci deželnega glavarja Wagnerja, se je le-ta dotaknil tudi vprašanja celovške univerze. Ugotovil je, da se naj študentje bolj usmerjajo v študijske stroke, v katerih bodo imeli tutdi poklicne iz-glede. V tej zvezi je omenil, da je dosti preveč študentov, ki hočejo postati učitelji na srednjih šolah, a že lahko danes ugotovimo, da ne bodo dobili delovnega mesta, ker jih sedaj potrebujejo letno le še 30 do 40-Menil je, da bo prišlo ob nadaljnjem takšnem razvoju do problemov, ki jih nobeden ne bo mogel rešiti. Omenil je tudi preomejene študijske možnosti na univerzi, po njegovem naj bi bil cilj polnovredna univerza, ki ima ponudbo kot druge univerze v Avstriji.
Slovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na tradicionalni
NOVOLETNI KONCERT
v nedeljo 4. januarja 1981 ob 19.30 uri v Kulturnem domu „Da-nica" v Šentprimožu.
Sodelujejo: Koroški vokalni oktet ..Poljana"
Duo Polzer
Kvartet Kežar
Trio Korotan s pevci
Mešani pevski zbor SPD „Danica"
Prisrčno vu^ijeni/


Od zgoraj navzdol: miadinska skupina iz Šentiija, moški pevski zbor SPD „Vinko Poijanec" iz Škocijana, mešani pevski zbor SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi, moški pevski zbor SPD ..Svoboda" iz Loge vasi, mešani pevski zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi in moški pevski zbor SPD „Bii-ka" iz Bilčovsa.
REVUA PEVSK!H ZBOROV S KERNJAKOVO PESMiJO
Od zgoraj navzdoi: Trio ..Korotan" s pevci SPD „Danica" iz Šentvida v Podjuni, mešani pevski zbor SPD „Zarja" iz Železne Kapie, moški pevski zbor SPD ..Radiše" z Radiš, mešani pevski zbor SPD ..Danica" iz Šentvida v Podjuni, moški pevski zbor SPD ..Kočna" iz Sveč in moški oktet KUD ..Prežihov Voranc" z Raven na Koroškem.
Od zgoraj navzdol: mešani pevski zbor ,,Podjuna" iz Pti-berka, moški pevski zbor SPD „Trta" iz Žitare vasi, obir-ski ženski oktet SPD „Obir" z Obirskega, moški pevski zbor SPD ..Edinost" iz Pliberka, mešani pevski zbor „Rož" iz Šentjakoba v Rožu in mešani mladinski zbor Zvezne gimnazije za Siovence v Celovcu.
C^wg^)A,'
VESTNIK
Zaostatost južne Koroške	žena v boju
je tudi posiedica centratističnega gospodarskega koncepta za enakopravnost
V zadnjih ietih koroško prebivalstvo vedno boij spoznava, da je predpogoj za bolj izenačene in enakopravne možnosti nadaljnjega družbenopolitičnega življenja celotne Koroške takoimenovani policentrični razvoj dežele.
O tem, da je avstrijska družba dokaj močno centralistično organizirana, ne more biti dvoma. Na vseh področjih družbeno-poiitične-ga življenja delujejo močni za povprečnega državljana odtujeni in takorekoč v celoti nepoznani in nepregledni centralistični sistemi.
Splošno je znano, da o najbolj pomembnih političnih, gospodarskih in drugih odločitvah običajno sklepajo izven demokratično izvoljenih forumov. Parlament, deželni zbori in občinski sveti žal največkrat le formalno potrdijo, in to predvsem zaradi javnosti, že izven njih sprejete odločitve. Zato je včasih prav smešno, ko sledimo vehementno vodeni in agresivni razpravi v parlamentu, pri tem pa vemo, da se to dogaja predvsem zaradi tega, da bi si posamezne stranke pridobile več simpatije med prebivalstvom.
Da avstrijske zvezne dežele razpolagajo z relativno malo pristojnosti, nam postane jasno, če pri-meriamo nekatere druae evrooske države, ki so federalistično organizirane. Znano ie, da ima zveza (Bund) veliko pristoinosti in da so dežele močno odvisne, predvsem v finančnih zadevah. Manj pa je znano, da je centralizacija oblasti
ločati o svojih življenjskih pogojih in o svoji usodi? Ati to morda celo pomeni, da stoji pred nami obdobje, ko bo moral vsemogočni centralizem postopoma le popuščati v korist takoimenovanega poli-centrizma?
Nimam namena na tem mestu citirati nekaj nasprotujočih si podatkov o tem problemu, vendar sem sam globoko prepričan, da centralistično vodenje družbe dolgoročno nima nikakršnih izgledov. Sicer je res, da novi tehnični sistemi odpirajo nove in nove možnosti izvajanja centralistične moči in oblasti in da si mogočne multi-nacionalne korporacije stalno izgrajujejo oblast. Vendar je borba narodov in ljudstev sveta usmerjena v drugo smer. To je v smer odločanja o svoji lastni usodi, proti vsem oblikam imperializma, nadvlade in dominance, proti hegemonizmu in rasizmu. Ta bitka, ki letno terja na stotisoče mrtvih in ranjenih, poteka v Južni Ameriki, Aziji in Afriki na zelo krvav način. V Evropi pa se ljudstva, mali narodi in narodne manjšine pravtako borijo za več demokracije in več soodločanja ter samostojnosti.
KAKO PA PR) NAS?
Mirno lahko trdimo, da je tudi Koroška močno centralistično organizirana in vodena. Tega dejstva tudi ne morejo spremeniti nekatere posrečeno zastavljene akcije, ki bi jih lahko s skupnim imenom označili ..iskanje stikov z bazo". Dej-
Naši kraji in njihovi probiemi to biti predttavijeni tudi na gotpodarthi razttavi v Mariboru
pravtako, če ne še bolj, prisotna na ravni deželnih vlad v odnosu do občin. Torej so občine močno odvisne od zveznih dežel, le-te pa od zveze na Dunaju.
Medtem ko so v nekaterih evropskih deželah takoimenovana tjudska glasovanja (Votksbefragun-gen) ali referendumi že dalj časa pomembna oblika stalnega soodločanja državljanov, v Avstriji do pred kratkim to ni bi) slučaj. V zadnjem času pa je tudi v Avstriji opaziti, da so politiki — kadar gre za pomembne odločitve - bolj pod pritiskom ..ljudskega mnenja". Vedno bolj pogosto lahko zasledimo, da se tjudje združujejo na podlagi skupnih interesov in da so pripravljeni tudi aktivno boriti se za svoje pravice. Bodisi, da gre za interese mladih, za del prebivalstva, ki se čuti ogrožen zaradi velikih posegov v svoje neposredno življenjsko okolje, za ljudi, ki se borijo za ohranitev in izgradnjo delovnih mest. ali za narodne manišine, ki se borijo za svoj obstoj in svoje pravice.
Ali to mar pomeni, da postaja tudi avstrijska družba bolj osveščena, da skuša bolj zavestno sood-
Koroške. V nekaterih krajih se je število prebivalstva zmanjšalo za 20, 30 in ceio 40 in več odstotkov.
#	V vseh omenjenih regijah, predvsem pa v Podjuni, je odstotek kmečkega prebivalstva nadpovprečno visok v primerjavi z ostalo Koroško. Visok odstotek kmečkega prebivalstva pa kaže na gospodarsko manj razvito regijo.
#	Ugotovljeno je, da je socialno poklicna struktura slovenskega prebivalstva na Koroškem manj ugodna kot pri nemškogovorečem prebivalstvu. Več Slovencev dela v kmetijstvu kot nemškogovorečih. Mnogo manj pa je zaposlenih v storitvenih dejavnostih, upravi, pisarnah in tehničnih službah.
ZAPOSLEN) PO POKL)C)H )N OBČEVALNEM JEZ)KU
(sodni okraji: Borovlje, Pliberk, Do-brla vas, Železna Kapla in občine Hodiše, Kotmara vas, Bilčovs, Žih-polje, Medgorje, Radiše, Škofiče in Bekštanj)
občevalni jezik "/o
vj	-
>	E
O	d)
Poklici v kmetijstvu in	=
gozdarstvu	33,0	19,3
Poklici v industriji, rudarstvu in obrti	37,9	41,2
Poklici v trgovini in prometu	9,9	15,0
Poklici v storitvenih dejavnostih (Dienstleistungsberufe) 10,0 15,0 Tehnični poklici	0,4	1,7
Poklici v upravi, pravnih službah in pisarniški
poklici nasploh	3,6	10,3
Poklici v zdravstvu, šolstvu in na kulturnem področju 3,3	3,9
Nedefinirani poklici	0,1	0,3
Vojaški poklici	0,1	0,3
ZAPOSLEN) PO GOSPODARSKA PANOGAH, POLOŽAJU V POKLtCU )N OBČEVALNEM JEZiKU
občevalni jezik %
stvo je, da je centralistično zasnovan gospodarski koncept za Koroško povzročil to, da je le nekaj cbčin, ki so gospodarsko močne. Na južnem Kroškem lahko gospodarsko močnejše občine preštejemo na prstih ene same roke — čeprav šteje Južna Koroška 35 narodnostno mešanih občin.
Koroški centralni gospodarski prostor je pravzaprav omejen na trikot Celovec-Betjak-šentvid na Glini in na občine v območju tega trikota. Ta prostor je deležen najmočnejšega pospeševanja s strani dežele in države. Gospodarske in socialne potrebe prebivalstva Ziljske doline, Gur, severnega pobočja Karavank in celotnega vzhodno-koroškega predela ta gospodarski plan ne upošteva v zadostni meri. Poglejmo sedaj, kakšne negativne posledice je centralistično načrtovano in usmerjeno gospodarstvo povzročilo naši narodni skupnosti.
a Splošno je znano, da se je iz narodno mešanega ozemlia Koroške izselilo v zadnjih sto letih veliko število prebivalstva. Najmočnejše izseljevanje je potekalo iz Ziljske doline, severnega pobočja Karavank in velikega predela vzhodne
V kmetijstvu in gozdarstvu
Pomočniki v kmetijstvu in gozdarstvu Druge gospodarske panoge
Pomočniki v drugih gospodarskih panogah Nameščenci in uradniki Strokovni delavci Drugi delavci
M
c
<0
>
o
(/)
E
<D
C
17.8	5,8
9.0	2,5
5.1	8,3
1.1	2,5
13.9	28,4 13,8 18,1 39,3 34,5
Brezposelnost, posebno še zimska ati sezonska brezposelnost, predstavlja na Koroškem kroničen gospodarski problem. Pri tem je značilno, da dosega tako imenovana zimska brezposelnost najvišje vrednosti v nekaterih občinah vzhodnokoroške regije; pogosto kar 12 do 15 odstotkov.
Plače so v področjih, ki so gospodarsko manj razvite, nižje kot v razvitih regijah. Posledica tega je, da šolani, kvalificirani kadri zapuščajo manj razvite občine in iščejo delo v centrih.
Problem dnevne migracije na delo pa je na Koroškem sploh že kroničen. Leta 1973 je na primer iz političnega okraja Celovec-deže-)a migriralo dnevno 56,66 % nesamostojnih zaposlenih. To je kar 13.539 oseb. V zadnjih letih pa se je menda problem dnevne migracije na delo še poslabšal.
-	„ -aJgl
""""""S*	" *,.M**M**<*MMM*,
Naše žene na svojem zboru ob vsakotetnem Dnevu ienavživahno razpravijajo tud! o ženski enakopravnosti
Z tetom 1980 se je končata prva potovica desettetja, posvečenega žen', ki ga je progtasita Organizacija združenih narodov. Tisk po vsem svetu je o viogi žene mnogo piša) in razpravijai. Tako v dežeiah z razvitim družbenim sistemom, kot v zaostaiih in diktatorskih državnih tvorbah, je vprašanje žene še vedno predmet veiikih diskusij, pa tudi preobratov. Zato je zahteva po odpravi diskriminacije žene in njene vsestranske enakopravnosti napram moškemu, povsem upravičena in na mestu. Ta zavest je v pretekiih petih ietih prevzeta ves svet, tudi tiste države, ki tega ne žeiijo, se pa vendar ukvarjajo z misiijo, da bo tozadevno treba nekaj ukreniti.
Žena kot posameznica ati združena v organizaciji pomeni veiiko, močno in zanesijivo siio siehernega naroda! Vse dosedanje izkušnje dokazujejo, da žena na vseh področjih, zasebno, pokiicno in na družbe-nopoiitičnem področju opravija iste doižnosti in funkcije kot moški. Zato ima gesto ..Enakost, pravica in mir", danes isto veijavo kot ga je ime-io pred desetimi in več teti. Misiim, da je ob začetku druge poiovice deset!etja, posvečenega dosegi enakopravnosti žene, treba poudariti siedeče:
Po vsem svetu se žene združujejo v svojih gibanjih in se strnjeno borijo za uresničitev zgoraj navedenega gesia. Kajti v tem gesiu je zspopadcna humana misei in upravičena zahteva, ki jo iahko uresniči vsak narod, vsaka država, in kako je s poiožajem žene pri nas? Mnogo vprašanj je še odprtih. Prav naša organizacija Zveza siovenskih žena od ieta 1943 (tedaj še kot AFŽ) združuje žene in tako aktivno posega v vsa poiitična, kuiturna in gospodarska vprašanja naše narodne skupnosti. Siovenske žene na Koroškem ne moremo in ne bomo nikdar pozabite žrtev, doprinešenih v borbi proti fašizmu za mir in svobodo. Kajti prav naše žene so v tej težki borbi mnogo žrtvovaie, zato je ta borba temeij našega današnjega prizadevanja za enakopravnost žene in s tem za mir v svetu. V tem duhu se je pričeio naše deio in tako poteka tudi danes. Naša organizacija se posebno prizadeva za enakopravnost siovenske žene in s tem siovenskega čioveka na Koroškem spioh. Zato menim, da naša naioga ni zgoij ženska zadeva, ampak je to stvar nas vseh, tudi naprednih sii večinskega naroda, namreč, da pomagamo uresničiti ciij, ki ga je zastavita OZN.
Naša narodna skupnost in z njo naša ženska organizacija se trudi, da bi na zadovoijiv način prišio do rešitve vprašanja dvojezične vzgoje predšoiske in šoiske miadine. Tozadevne vioge in pristopi na pristojna mesta dežeine in zvezne viade so tako obsežni, da bi s temi dokumenti iahko poinii knjige. Vendar je s strani obiasti biio maio storjenega, čeprav so obijube biie vedno dane. Največ potreb je na varstvenem in predšoiskem področju. Na našem naseibenem prostoru v občinskih vrtcih takorekoč ni nobenih siovenskih oziroma dvojezičnih skupin, ki bi našo predšoisko miadino vzgajate v materinščini. Da taka potreba obstoja, potrjuje dejstvo, da otroški vrtci, ustanovtjeni s samopomočjo uspevajo, saj se morajo starši zeio truditi, da v ie-teh spioh dobijo prostor za svoje otroke. To vsekakor nakazuje, kar se očitno premaio upošteva, namreč, da starši raje dajo svoje otroke tja, kjer imajo možnost vzgoje v varnem okoiju in v narodnostno neza-ostrenem vzdušju. Zato v takih vrtcih števiio otrok staino narašča. Kjer pa nakazanih pogojev ni, tam prijave padajo, tam viada tudi neke vrste maiodušje. in prav v tem oziru skušamo na razne načine vpii-vati na starše, da odtočno nastopajo in zahtevajo svoje najosnovnejše pravice.
široka je paieta detokroga in naiog, ki si jih zadaje naša žena v sodobni družbi, saj je prisotna na vseh področjih, ziasti pr) izobraževanju odrasiih, če tu omenim ie en primer.
Ob koncu svojega kratkega razmišijanja pa bi rada nagiasiia siedeče: Aktivnost žene je vidna povsod in ob vsakem času. Zastopana je v vseh naših organizacijah. Zato je soobiikovanje sodobne družbe pravtako zasiuga žene kot njenih moških tovarišev. Le njen doprinos javnosti ni tako znan, kot bi to moraio biti.
Prav zaradi tega je ženi potrebna tista samozavest s katero se mora v svetu uveijaviti. Zato se žene posebno prizadevamo, da mora vzgoja obeh spotov potekati na načetih enakopravnosti, s čimer bo najiažje odpraviti zakoreninjeno zapostavijenost žene v svetu. Le v tem smisiu bo v bodoče možno zasigurati demokratični razvoj in enakopravnost žene v družini, v družbi, med državami in kontinenti, in ko bo nastopit ta čas, ne bo več govora o borbi za enakopravnost žene, vendar bo dotiej treba še veiiko napora. Prepričana pa sem, da bodo sadove našega prizadevanja doživeti naši zanamci.
Mitena GrBbiacher
predsednica Zveze slovenskih žena
Gtasnik naše napredne misetnosti
ki nas je vodita tudi v boju proti fašizmu
Janez Wutte, po domače Urank v Veselah, s partizanskim imenom Luc, stoji sredi poiitičnega dogajanja naše narodne skupnosti. Je podpredsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, doiga ieta je bii podpredsednik Zveze koroških partizanov, na zadnjem občnem zboru, ki je bii 15. novembra 1980, pa je bi) izvoijen za predsednika te koroške borčevske organizacije. Janez Wutte-Luc pa tudi v domačem kraju močno soobiikuje kuiturnopoiitično živijenje, saj se udejstvuje tako v domači posojiinici kot tudi na kuiturno-prosvetnem področju. Zato se je naše uredništvo odiočiio z novim predsednikom ZKP za pogovor v katerem nam je tovariš Janez Wutte-Luc toimačii svoja staiišča in pogiede na trenutno narodno poiitično situacijo na Koroškem in predstave, kako si, posebno deio ZKP, zamišija v bodoče.
^ Tovariš Tac, poznamo te bot cloveba, bi svoje nazore tolmači brez ovinbov, neorobavičeno, čestokrat tr-<^o in naravnost v obraz. Povej nam, oe? bod tvoja odločnost/
— Človeka izoblikujejo okoinosti v katerih dorašča. V šolo sem pričel hoditi nekaj let po koroškem plebiscitu, torej v času zmage pijanih nemških nacionalcev, katerim prisotnost slovenskega jezika ni bila po volji. Protislovenska propaganda se je najbolj občutila v šoli, ker so sklenili najprej Ponemčiti mladino. Pri tem so se posluževali vseh mogočih načinov, da oi Zastrašili tiste, ki so bili zavedni. Kot znano, so vodje šol večinoma bili ljudje, ki Slovencem niso bili naklonjeni. Mnogokrat se je naša narodna borba odvijala v obliki pretepov in poniževalnih psovk. Našo šolo Je vodil neki „blutordenstrager", ki se je svoje „naloge" še posebej zavedal. Že tedaj sem na lastni koži občutil krivico in ponižanje. Tako sem Zgodaj spoznal, da se je za našo stvar treba boriti. Pozneje so se stvari stopnjevale, fašizem je bil vedno bolj močan, vedeli smo, da bo stvar za nas huda. Poslušal sem naše starejše fojake, kot na primer Marka Polcer-ki so nas spodbujali. Zame je bilo težko tudi to, da mi je umrl oče in sem zelo mlad moral prevzeti kmeti-JO- Toda kakor si rastel, tako si do-rastel!
^ Totemtabem si tadi politično M Zgodaj zrel. Praviš, da si mora! prevzeti tildi gospodarstvo, v tistih ča-to ni Mo enostavno?
. ;— Kot sem že povedal, so nas brusni že v šoli. Že tedaj sem videl, da Je upor možen samo s premišljenimi akcijami in zato v svoji mladosti nisem imel časa za mladeniške prešer-nosti. Moja generacija je bila soočena z hudim Časom. Gospodarska kri-tn politično nasilje nas je napravijo resne, vendar ne potrte, ker smo še tedaj Mb prepričani, da se fašizem ne bo mogel obdržati. Ker so na-S' nasprotniki vedeli za mojo neomajno pripadnost k svojemu narodu, sem on med prvimi, katere je Hitler po-v takoimenovani „Arbeits-
del še večje gorje in zločine kot na severu. Nepopisno je, kaj so tam počenjali esesovci in ustaši. Trudil sem se dobiti zvezo s partizani. V zelo tveganih poizkusih mi je to uspelo. Pri tem so mi pomagali tudi nekateri nemški vojaki, ki se niso strinjali z Hitlerjevo zločinsko vojno. Tako smo leta 1943 formirali ilegalno celico in potom kurirjev vzpostavili zvezo s partizani. Njim smo dajali važne informacije, posebno o premikih nemških čet. Ker smo bili v Zagrebu, je to za partizane bilo še posebno važno. Tako smo z ilegalnimi akcijami med drugim pomagali uničiti formacijo nemškega letalstva v Zagrebu. Od tam so nas nenadoma premestili v Bolgarijo. Od tam sem bil poslan na dopust — in to je bila priložnost, da sem se pridružil partizanom. Zaradi mojih vojaških izkušenj sem postal komandant čete, ki me je sprejela v svoje vrste.
# Kabo st prišel do p%rf;z%?!s^egg imena Tac in Maj st prišel ?M Ko-rošbo/
— Iz Makedonije smo se pomikali proti severu. Vedel sem, da se je upor proti fašizmu vnel tudi na Koroškem, zato sem želel priti najprej v Slovenijo, kar mi je tudi uspelo, ustavil sem se v Solčavi. Tam je šlo tudi za moje partizansko ime. Prebiral sem neko knjigo, katere avtor je bil von Luc. Komandant Majdač je na osnovi tega določil, da bo moje partizansko ime Luc, kar sem z veseljem sprejel.
V Solčavi oziroma Kamniških Alpah, kjer smo se borili, so zbirali prostovoljce za severno mejo, torej za upor severno od Drave. Tam sem se srečal tudi s soborci Primožičem, Ribičičem in drugimi koroškimi partizani. Ko je naša četa bila formirana, smo junija 1944 leta krenili preko Drave. Tako sem prišel na Koroško
smo prestajali v zimi 1944/45, kajti bila je strašno huda, mi pa izmučeni, a kljub temu nismo obupali, ker smo vedeli, da je zmaga naša in svoboda tik pred nami.
#	Vaš M; je potemtabem M povezan tadi z abtivističnim delom/
— Tako je. V boju moraš vedno biti optimist, posebno če imaš opravka z ljudmi. Mislim, da smo prav z našimi obiski podeželskih in hribovskih domačij in vasi prispevali mnogo k osveščenosti zapeljanih ljudi. Naše področje je segalo od Velikovca preko Grebinja, Labota in vse gor do Svinške planine. Prehodili smo dejansko vse navedeno področje in ljudi informirali o propadu fašizma in tudi sovražniku smo pokazali, da smo na svoji zemlji in da tu hočemo biti sami svoji gospodarji.
#	Po osvoboditvi je M M d čas, zdaj vemo, da si stoje gospodarstto postavi! na noge it! tildi v obvira naših organizacij si vsa povojna ieta prisoten, MM je vse to Mo mogoče/
— Kljub težavam, sem bil vedno optimist. V cilje, ki sem si jih zastavil nisem nikdar podvomil. Ko sem urejal domačo kmetijo, je dejansko bilo težko iz nič ustvariti spet urejen gospodarski obrat. K temu je prišla še družina, toda kjer je volja gre vse. Kljub temu pa sem se zavedal, da je treba storiti kaj tudi za narod, zato sem se vključil v naše narodno življenje, kajti borba za naš obstoj se je nadaljevala. V povojnih letih je bilo čudno, ostanki fašizma sp močno ovirali naš razvoj. Tolpe kot so bile „Wurfkomande", so ovirale naše prireditve, napadale naše ljudi. K temu so pripomogli še povojni emigranti iz Jugoslavije, ki so sejali razdor med naše ljudstvo. Tudi oblasti nam niso bile naklonjene, ampak obratno, zapirale so naše ljudi — tudi jaz sem bil med njimi.
#	Kdaj si se vbljači! v Zvezo bo-rošbih partizanov/
— 2e takoj po ustanovitvi te organizacije sem bil v odboru in potem bil več kot 25 let podpredsednik te naše borčevske organizacije.
#	To pomeni, da si s tov. Karlom Prašnibom-Gašperjem sodeloval že od vsega začetka/
— Tovariša Gašperja sem spoznal že leta 1939, v partizanih pa sem ga srečal leta 1944 na Svinški planini. Postala sva velika prijatelja, ker sva
je zame bil hud udarec,
Mical . dienst". To
je kmetija doma propadala. Ve-fr sem, da so to storili načrtno, da ' me moralno uničili. Ko so me poz-)g oprostili, sem mislil, da bom 'met mir. Toda leta 1941 so me vtak-ndt v vojaško suknjo in spet je do-bilo vse narobe.
^ Da si mora! služiti v nemški ^Mbi, zate gotovo ni Mo prijetno/
***** Za vsakega Slovenca in na-Motnika fašizma, je to bilo poniže-atno. Mene je sprva potrla ogrom-a, na videz neuničljiva mašinerija s je Hitler planil po Evropi, 'sh! sem, da se tej uničevalni strasti e bo mogel upreti nihče. Najbolj me ,P**'Zadela krutost in hladnokrvnost atero so sejali gorje in smrt. Kljub že tedaj sklenil, da se bom Prvi priložnosti skušal na svoj na-Ko pa sem zvedel za pr-c akttvne upore, je moj sklep bil ja-,"j"rtreč, da se bom pridružil
"P°rn,Skemu gibanju.
Mm p" sf ti je faba priložnost
-.T* "a severu Evrope sem skušal b!l	^da možnosti takorekoč ni
sk ° ^'c potem ko smo prišli s Fin-so^ Belgije v Wiener Neustadt in odredili v takoimenovani na *^*raum — Luftgau 197", torej ozemlje zasedene lugoslavije, je ""je bilo večje. Toda tam sem vi-
Spomintka s!!ka !z NOB — prv! na detni tovarii Luc
in se s tovariši boril v Podjuni in na pobočju Svinške planine. Naša četa je bila v silno težkem položaju, ker smo tu bili brez povezave z bazo. Večkrat smo bili po nekaj dni brez hrane, tudi sanitete in bolničarja nismo imeli. Pritisk na nas pa je bil hud, saj je znano, da je Maier Kaibitsch dejal: „Severno stran Drave bomo očistili od banditov." Dve diviziji vojakov in esesovcev so poslali na to območje in večkrat so nas obkolili, a k sreči so bili težko oboroženi, mi pa smo bili silno gibčni in izurjeni, nekajkrat pa smo imeli tudi srečo, predvsem nas je reševala disciplina in požrtvovalnost. Največje muke
bila enakih nazorov in gledanj kar zadeva našo narodno-politično situacijo. V ZKP sva tesno sodelovala vse do njegove prerane smrti.
# Zdaj si pret!sf<!Mi& Zveze bo-rošbih partizanov in s ten: Gašperjev naslednib. zlii to tadi pomeni, M M delovanje ZKP teblo po dosedanji smeri/
— Jasno je, da bomo v ZKP šli po prehojeni poti, kot jo je začrtal tovariš Gašper, da bomo gojili tradicijo NOB. Tako kot doslej bomo reševali nove probleme, seveda jih bom moral kot predsednik obravnavati po svoji presoji. Zavedam se, da
je to zelo odgovorna naloga, toda skušal bom vsako težavo in nalogo rešiti hitro. Posebno pozornost bomo posvečali starim in onemoglim borcem, zlasti, kar zadeva njihov socialni položaj. Razen tega bom poglobil stike z vsemi, ki imajo prijateljski odnos do naše organizacije, posebno z mladino, da bo spoznavala resnico našega pravičnega boja. Poleg rednih kontaktov z Zvezo borcev v SRS bomo okrepili tudi vezi z avstrijskimi partizani, ki so sodelovali v naših enotah. Vse te naloge bomo pa zmogli le, če jih bomo opravljali kolektivno, da se bodo odborniki zavedali svoje funkcije. Zato bomo odbornike in člane sproti obveščali o naših akcijah in načrtih. Kot članica ZSO, bo ZKP vsestransko podpirala težnje naše politične centrale in preko nje uresničevala vse svoje cilje. To pa pomeni, da hočemo nadaljevati našo široko frontovsko politiko ne glede na politični nazor posameznika tako kot nekoč v NOB. S skupnimi močmi se bomo borili za naše narodne in socialne pravice in za enakopravnost v naši državi. Cilj našega boja je ures-
ničitev člena 7 državne pogodbe, ki temelji na fundamentih NOB. Prav s slednjo se je Avstrija ponašala, ko se je pred aliiranimi silami pogajala za svojo neodvisnost. Žal pa danes na ta naš doprinos pozabljajo, zato pa je naša dolžnost tem večja, da opozarjamo, kako in zakaj je naša država postala svobodna.
# Letos praznajemo 40-lefnlco vstaje slovenskega naroda, ko se je naše Ijadstvo v okvira Osvobodilne fronte aprlo fašizma. /n kaj ta obletnica pomeni za nas koroške Slovence/
— To je velika obletnica dogodkov, katerih navaden človek skoraj ne more dojeti, kaj to za slovenski narod pomeni. To je bil obračun z gosposko in klerikalno oblastjo, ki je bila vdana Hitlerjevi zasedbi. Z vstajo se je slovenski narod dokopal do svoje samozavesti in se v veri v zmago nad okupatorjem tem bolj boril za svojo samostojnost in svobodo. Temu boju smo se priključili tudi koroški Slovenci, zato smo lahko ponosni na naš delež k osvoboditvi naše narodne celote in k osvoboditvi Koroške in Avstrije izpod fašizma. 40-letnica vstaje slovenskega naroda pomeni za nas koroške Slovence zrelost in vero v lepšo bodočnost. Z našim protifašističnim bojem smo se postavili na stran naprednih narodov, ki so takoj po prihodu fašizma spoznali, da je miselnost tisočletnega rajha mogoče zavreti samo s fizičnim uporom.
^ Na zadnjem občnffM zbora Zveze slovensbih organizacij na Koroš-bem sl posta! tadi prvi podpredsednic te organizacije, babšne so tam tvoje naloge/
— V prvi vrsti tam zastopam interese ZKP, z drugimi besedami, da tudi potom te organizacije širimo tradicije NOB na katerih sloni dejavnost te naše napredne organizacije. Kot član izvršnega odbora sodelujem pri izdelavi organizacijskih smernic in izvedbi raznib političnih akcij. Sem tudi član koordinacijskega odbora v katerem z NSKS zastopamo naše skupne narodnopolitične interese. Sem človek, ki svoje mnenje pove narav-
nost v obraz in nisem prijatelj orokavičenih fraz, ki za našega človeka največkrat niso razumljive. Čutim se dolžnega, da svoje misli povem po partizansko jasno, kajti treba je odkrito pokazati kam gre naša pot. Mislim, da je poleg političnih akcij treba tudi premakniti naše gospodarstvo, ker človek je svoboden le, če je tudi gospodarsko neodvisen, to še posebno velja za našo narodno skupnost.
#	Znan s! po tem, M Imaš dober odnos z mladino, da jo razameš, babo torej gledaš Md današnjo tnlddo generacijo/
— Za mladino sem imel vedno razumevanje. Kot sem že povedal, sem v mladosti prestajal hude čase. Zato tudi jaz razumem težnje mladih. Čeprav so danes druge razmere, mladina hoče dobiti jasne odgovore, predvsem želi videti dejanja. Jaz pa sem človek akcije, zato z mladimi vedno najdem skupno pot.
#	Je bilo t%Co tadi pri gradnji otrošbega vrtca in Caltarnega doma v ^entprimoŽM, Cjer si, bot vemo, bi! gonilna sila/
— Seveda brez mladine ne bi bilo nič. Prav v tem primeru se je pokazalo, kaj pomeni akcija, kot je bila gradnja vrtca in kulturnega doma. Za tako stvar se ljudje, posebno mladina da nagovoriti. Vsak je videl, kako so vsi prijeli za delo in uspeh je zdaj viden, mi pa smo na naše dosežke lahko ponosni. S to akcijo smo mnogo pridobili tudi pri naših nasprotnikih, ker so videli, da znamo takorekoč iz nič mnogo ustvariti. Prav v tem primeru sem zastavil vse svoje organizacijske zmožnosti. To sem rad storil, ker v kulturnem razvoju vidim našo bodočnost in ker v našem prosvetno razgibanem kraju nismo imeli nobenih društvenih prostorov, sem s posebno vnemo sodeloval pri gradnji kulturnega centra v Šentprimožu. Tu bo zdaj mladina imela vse možnosti za udejstvovanje in srečavanje tako na kulturnem kot družabnem področju. S tem bomo mladino lažje zadržali v naših domačih vrstah. To pa je za nas Slovence zelo važno.
#	Tofgrlš pre^sct/nlb, razgovor s teboj obj%u!j<2?Mo t? jubilejni števllb! ndšegd lista. Kaj potneni IšiorcMsCi vestnih tebi in za našo narodno sbap-nost/
— 2e v partizanih je informacija bila silno pomembna. Tedaj smo dobivali v roke partizanski vestnik in po svoboditvi je Slovenski vestnik nadaljeval pot tega borčevskega informativnega glasila. Moram reči, da je Slovenski vestnik svoje obveščevalno poslanstvo opravljal in še opravlja v naše zadovoljstvo. Urednikom moram izreči vse priznanje za njihovo odgovorno in vestno delo. Predvsem bi rad naglasil vestnikovo stvarno poročanje, ki je za nas še posebno važno. Senzacionalne in nestvarne informacije odklanjam, čeprav pri ljudeh včasih najdejo več trenutnega odmeva. Veseli me, da je Slovenski vestnik glasnik naše napredne miselnosti, ki nas je vodila tudi v boju proti fašizmu in da ostaja zvest načelom NOB. Kljub temu pa želim, da bi poročanje v prihodnje bilo še bolj aktualno in da bi bilo Še več poročil z našega naselitvenega področja, dalje, da bi (slovenski vestnik prišel tudi v tiste družine, ki še nimajo slovenskega lista. Mislim, da bomo v tej smeri morali prijeti za delo vsi, kajti naš človek mora o problemih biti obveščen, ker bo tako rasla njegova narodna samozavest.
#	Toudriš Me, Isbrcnd budld zd Izčrpni rdzgovor. Ob ConCH ti želimo bot predsealnibM Zveze horošhib pdr-fizdnov, bdbor v tvojib drMgib odgovornih fKnhcijdb mnogo delovnega Kspebd pd tMi velibo osebne sreče v letK /9#L'
— Iskrena hvala. Skušal bom po svojih močeh doprinašati k vsestranskemu razvoju naše narodne skupnosti.
Pogovor zapisal Andrej Kobot
s,., - ,2M.,______________VESTNIK_________
Osnutek dektaracije OZN o pravicah manjšin
in manjšinsko-varstvena dotočita avstrijske državne pogodbe
8 -
Brez dvoma so stale in stojijo pravice oseb, ki pripadajo nacionainim, etničnim, verskim in jezikovnim skupinam, v središču pozornosti ne ie temeijitih znanstvenih razprav, temveč so v teku iet postaie tudi sestavni dei mednarodnih pogodb in meddržavnih sporazumov. V Avstriji sta ziasti Theodor Veiter in Feiix Ermacora obdeiovaia široki skiop vprašanj čiovekovih pravic in temeijnih svoboščin vseh ijudi, ne giede na raso, spoi, jezik in veroizpoved. Seveda so o teh vprašanjih razpravijaii v Avstriji tudi še drugi avtorji, vendar sta prav imenovana v domaia vseh svojih objavah ovrednotita tudi sedmi čien pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije z dne 15. maja 1955.
Ne moremo tu nakazati, do kakšnega giedanja sta Veiter in Ermacora prišia v posameznih raziskavah in v katerih obravnavanih vprašanjih sta tekom znanstveno razisko-vainega deia spremenita staiišča oziroma daia vprašanjem drugi poudarek. Oba avtorja pa skiadno poudarjata, da je sedmi čien avstrijske državne pogodbe razširi) in po-giobii pravice siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, če upoštevamo do tedaj spioš-no veijavne zakonite norme ustavnega in spiošnega značaja. Posebno veija to če z ozirom na senžermensko mirovno pogodbo z dne 10. septembra 1919 in za njene čiene 62 do 69, ki pa so siej ko prej sestavni dei avstrijske ustave in se siovenska manjšina na Koroškem v svojem vsakodnevnem poiitičnem boju skiicuje tudi nanje, še posebej na čien 68.
Seveda bi morali nekoliko temeljiteje oceniti tudi vpliv manjšin na zakonodajo posameznih dežel, v konkretnem primeru na avstrijsko zakonodajo. Tu o nekem pozitivnem vplivu ob izrecni restriktivni manjšinski zakonodaji seveda ni možno govoriti. Morali bi razpravljati bolj o tistih faktorjih v družbenem življenju Avstrije, ki tako restriktivno zakonodajo pogojujejo.
Avstrija je podpisala vrsto mednarodnih konvencij, sporazumov in pogodb in s tem prevzela obveznosti do svojih državljanov slovenskega in hrvaškega materinskega jezika. Vendar ostaja slej ko prej sedmi člen državne pogodbe najglavnejše in najkonkret-nejše manjšinsko varstveno določilo z mednarodnopravnim značajem.
Domala vsi avtorji, ki so razpravljali o pravicah nacionalnih manjšin v Avstriji, ne govorijo le o členu sedem avstrijske državne pogodbe, temveč tudi o členih 6 in 9 iste pogodbe. Člen 6 govori o človekovih pravicah in obvezuje Avstrijo, „da bo ukrenila vse potrebne ukrepe, da bo vsem, ki žive pod avstrijsko suverenostjo, ne oziraje se na raso, spol, jezik ali vero, zagotovila uživanje pravic in osnovnih svoboščin, vštevši svobodo izražanja mnenja, svobodo tiska in objavljanja, veroizpovedi, političnega mnenja in javnega združenja". Nadalje se Avstrija v drugem odstavku istega člena obvezuje, „da zakoni, veljavni v Avstriji, ne bodo ne po svoji vsebini ne pri izvajanju povzročili diskriminacije med prebivalci z avstrijskim državljanstvom glede na njihovo raso, spol, jezik in vero, bodisi glede na njihovo osebnost, lastnino, delo, poklicne in finančne interese, njihov pravni položaj, politične in državljanske pravice ali na kakem drugem področju". Pripomniti je treba, da taka in podobna določila vsebujejo tudi drugi členi avstrijske ustave.
V določeni meri vsebinsko pokriva člen 6 avstrijske državne pogodbe prvi člen osnutka deklaracije pravic oseb, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, ki jo predlaga Jugoslavija. Vendar je pri tem treba poudariti važno komponento v prvem členu osnutka deklaracije, to je pravico nacionalne in/ali etnične, jezikovne in verske manjšine do razvijanja iastnih nacionalnih, etničnih, jezikovnih in drugih posebnosti, izrecnega določila o pravici do razvijanja lastnih nacionalnih posebnosti ne vsebuje niti sedmi člen avstrijske državne pogodbe. Manjšina pa je gotovo ogrožena že v svoiem obstoiu, če ji ie za-branjen razvoj lastnih nacionalnih posebnosti. Ta razvoj bi moral biti vsaj enakovreden splošnemu družbenemu razvoju v državi, manjšinska skupnost pa bo tak razvoj mogla doseči le ob podpori večinske družbe, kar za posamezne pripadnike manišine ne velia. Pri tem se stavi tudi vprašanje, ali obstajajo o tem. kaj so ..nacionalne posebnosti", mednarodno enaka ali vsaj podobna gledanja.
Drugemu členu osnutka deklaracije vsebinsko odgovarja neti odstavek sedmega člena avstrijske državne pogodbe o pravicah slovenske in hrvaške manjšine. Peti odstavek člena sedem avstrijske državne pogodbe določa, da se mora prepovedati
dejavnost organizacij, „ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ati slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine". Na eni strani člen dva osnutka deklaracije govori tudi o obsojanju vsake propagande, ki ima za cilj ogroziti obstoj manjšin, kar bi predstavljalo gotovo napredek glede na mednarodno veljavnost. Na drugi strani pa peti odstavek sedmega člena de-cidirano govori o prepovedi dejavnosti organizacij, ki merijo na to, ad odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine. Čeprav se to določilo v Avstriji ne izvaja, kot se tudi ne izvaja določilo kazenskega zakoni-
ka, ki prepoveduje pod kaznijo hujskanje na narodno mržnjo, se zdijo določila le nekoliko preciznejša, še posebno pa bi postala tehtnejša v povezavi z drugim odstavkom petega člena osnutka deklaracije o pravicah manjšin, da morajo države članice v dobri veri izpolnjevati obveznosti, ki so jih prevzele na osnovi mednarodnih sporazumov in pogodb.
Za člen 3 osnutka deklaracije velja v primerjavi z določili avstrijske državne pogodbe isto, kar je bilo povedano za prvi člen osnutka. Vsebinsko pa bi lahko primerjali prvi odstavek tretjega člena osnutka deklaracije s prvim odstavkom sedmega člena avstrijske državne pogodbe, ki pravi, da ..avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštevši pravico do svojih lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku".
Glede uresničitve posameznih določil sedmega člena avstrijske državne pogodbe, ki jih vsebinsko nakazuje drugi odstavek člena 3 osnutka deklaracije, je treba opozoriti tudi na razprave J. Pleterskega, D. Druškoviča, F. Zwittra, B. Grafenauerja, I. Tomšiča, T. Zorna, L. Udeta, B. Bohteta, V. Klemenčiča idr. zlasti v Razpravah in gradivu, v samostojnih publikacijah in strokovnem časopisju, ki jih pozna vsaj delno tudi avstrijska znanost. Strnjeno pa je o mednarodnopravnem urejanju položaja narodnih manjšin v posameznih državah tudi z ozirom na Avstrijo pisal Ernest Petrič. Sedmi člen avstrijske državne pogodbe brez dvoma vsebuje osnovne elemente drugega odstavka osnutka deklaracije o pravicah manjšin, zla-
#	6. ČLEN — ČLOVEKOVE FRAVtCE
1.	Avstrija bo ukrenita vse potrebne ukrepe, da bo vsem, ki žive pod avstrijsko suverenostjo, ne oziraje se na raso, spo), jezik aii vero, zagotovita uživanje čtovekovih pravic in osnovnih svoboščin, vštevši svobodo izražanja mnenja, svobodo tiska in objavtjanja, veroizpovedi, potitičnega mnenja in javnega združevanja.
2.	Avstrija se nadatje obvezuje, da zakoni, vetjavni v Avstriji, ne bodo ne po svoji vsebini ne pri izvajanju povzročiti diskriminacije med prebivatci z avstrijskim državtjanstvom gtede na njihovo raso, spot, jezik in vero, bodisi gtede na njihovo osebnost, tastnino, deto, pokticne in finančne interese, njihov pravni potožaj, potitične in dr-žavtjanske pravice ati na kakem drugem področju.
#	7. ČLEN — PRAVtCE SLOVENSKE tN HRVAŠKE MANJŠtNE
1.	Avstrijski državtjani stovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državtjani, vktjučno pravico do svojih tastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem tastnem jeziku.
2.	Avstrijski državtjani stovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v stovenskem ati hrvaškem jeziku in do sorazmernega števita tastnih srednjih šot; v tej zvezi bodo šotski načrti pregtedani in bo ustanovtjen oddetek šotske nadzorne obtasti za stovenske in hrvaške šote.
3.	V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s stovenskim, hrvaškim ati mešanim prebivatstvom je siovenski ati hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v stovenščini ati hrvaščini kakor v nemščini.
4.	Avstrijski državtjani stovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeteženi v kutturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državtjani.
5.	Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ati stovenskemu prebivatstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.
2.	Januar 1981
Na teh dveh straneh objavljamo prispevka, s katerima sta sodelavca Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu dr. Avguštin Maile in Teodor Domej sodelovala na nedavnem znanstvenem posvetu na Brdu pri Kranju, kjer so strokovnjaki iz ceie Jugoslavije ter iz zamejstva razpravljali o položaju in zaščiti manjšin v sistemu Združenih narodov s posebnim ozirom na jugoslovanski osnutek deklaracije o pravicah narodnih, etničnih, jezikovnih in verskih manjšin, ki naj bi jo sprejeli v OZN.
sti kar zadeva pravice s področja šolstva, jezika in kulture. Na drugi strani pa je treba tukaj opozoriti na izvedbene zakone k sedmemu členu avstrijske državne pogodbe, ki te pravice teritorialno in tudi individualno omejujejo in zožujejo in s katerimi se manjšina na Koroškem ne strinja.
Bolj točno bi bilo verjetno treba opredeliti v tem odstavku osnutka razvijanje lastne kulture, izobraževanja, jezika, tradicije in običajev kot razvijanje tistih lastnih nacionalnih posebnosti, o katerih je govora v prvem členu osnutka deklaracije o pravicah manjšin. Seveda tudi tu velja poudariti pravico do razvoja kot tisti element, ki manjšinam šele jamči lastni obstoj. Ob politični praksi je treba še povedati, da pač manjšina sama zna najprej in najbolje povedati, pod kakimi razmerami in ob kakšnih ukrepih ji je zagotovljen razvoj lastne kulture, izobraževanja, jezika, tradicije in običajev.
Ta komponenta pa je v osnutku deklaracije o pravicah manjšin očitno premalo upoštevana. Manjšina naj bi bila subjekt pri odločanju o svoji lastni usodi, tako v državi, v kateri živi, kot tudi v vseh stikih z matičnim narodom. Sicer je to pripombo treba vrednotiti kot pripombo pripadnika manjšine. Toda verjetno bi vsak pripadnik katerekoli politično senzibilizirane manjšine želel čimvečjo konkretizacijo sleherne deklaracije, konvencije oziroma mednarodnega sporazuma ter dosledno upoštevanje načela, da naj je manjšina subjekt in ne objekt ali faktor v državnem ali meddržavnem sodelovanju. Verjetno pa bo v deklaraciji, ki naj bi dosegla splošno veljavo, kako večjo konkretizacijo le težko izbojevati.
Četrti člen osnutka deklaracije o pravicah oseb, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam, posebno pa njegov prvi odstavek odpira prav to dimenzijo manjšine kot subjekta. Slovenska manjšina na Koroškem izhaja v svojem vsakodnevnem političnem boju za izboritev popolne enakopravnosti vedno bolj iz prepričanja, da mednarodno sodelovanje, konkretno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo, koristi manjšini na Koroškem in da ji nasprotno utegne vsako zaostrovanje odnosov škodovati. Vendar prav tako tudi poudarja, da želi biti v teh odnosih subjekt v zadevah, ki se je neposredno tičejo. To naj bi še posebej veljalo za izmenjavo informacij in izkušenj o dosežkih manjšin na kulturnem, izobraževalnem in drugih področjih. Prav na tem področju opažamo tendenco, da so oblike samopomoči, ki si jih je n. pr. slovenska manjšina na Koroškem deloma izborila ob nasprotovanju oblasti, ocenjujejo kot znak širokogrudnosti in tolerantnosti države. Načelo, da je treba pri razvijanju medsebojnega sodelovanja, posebno na kulturnem, izobraževalnem in podobnih področjih, ki so za manjšino posebnega pomena, upoštevati potrebe manjšin, se pričenja konkretno v sodelovanju med Avstrijo in Jugoslavijo šele uveljavljati. Za člen 4 osnutka deklaracije ne najdemo v avstrijski državni pogodbi odgovarjajočega določila.
Ob zaključku velja poudariti, da členi 6 (človekove pravice), 7 (pravice slovenske in hrvaške manjšine) in 9 (ukinitev nacističnih organizacij) predstavljajo glavna in najkon-kretnejša manjšinsko varstvena določila mednarodnega značaja znotraj avstrijske zakonodaje. Brez dvoma pa bi deklaracija pravic oseb, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, na eni strani ne le podčrtala pomen in veljavnost obveznosti, ki so jih razne države prevzele na osnovi mednarodnih sporazumov in pogodb, temveč na drugi strani države pogodbenice tudi moralno obvezala, da te obveznosti v dobri veri izpolnjujejo-To pa bi bil vsekakor velik napredek.
Izhajamo iz prepričanja, da so za zagotovitev obstoja in razvoja manjšine stiki z njeno matico pomembni. Že iz tega izvajamo potrebo, da pravica manjšin do stikov z matičnim narodom oziroma sodelovanje med manjšino in matico nasploh dobi svoje mesto v sistemu manjšinskih pravic. Ta korak bi pomenil važno izgraditev manjšinskih pravic, bil pa bi tudi velika pridobitev za sporazumevanje med narodi in kulturami in bi s tem služil miru v prostoru, kjer prebiva več narodov, pa tudi v svetovnem merilu.
Politični razvoj zadnjih 150 let je Y veliki meri sooblikovalo in še sooblikuje reševanje in urejanje nacionalnega vprašanja, in kot dela tega tudi način obravnavanja manjšinskega vprašanja. Ker je bilo nerešeno manjšinsko vprašanje pogosto vir konfliktov, pa tudi zato, ker je dobivala misel o naravnih in prirojenih pravicah človeka čedalje večjo velja-yo, se je vsaj v teoriji vedno bolj izpopolnjeval sistem narodnih in manjšinskih pravic. Humanistične in miroljubne sile so si stalno prizadejale, da bi kot del splošnega stremljenja po razvoju človekovih pravic priznane pravice še nadalje bogatile. Kot ena izmed gonilnih sil v tem procesu so se uveljavljale tudi Prizadete manjšine, ki so na podlagi lastnih življenjskih potreb in v skrbi 2a ohranitev lastne identitete prispevale predloge za rešitev vprašanj, ki odločajo o obstoju in razvoju takšnih skupnosti. Tako so bogatile kodeks človekovih pravic z novimi razsežnostmi.
Odnosi med manjšino in njeno matico so v življenju manjšinske skupnosti eno od ključnih vprašanj. Ne redko so te vezi vplivale celo na Manjšinsko zakonodajo držav, v katerih manjšina živi. Raven manjšinske zaščite je v več konkretnih prime-rih precej odvisna tudi od mednarodnega položaja matične države.
Kljub njegovemu velikemu pomenu Pa odnos med matico in manjšino v Mednarodnih dokumentih le izjemo-Ma obravnavajo; podobno se dogaja tudi v znanstvenih razpravah o manj-smskih pravicah. Med novejšimi prispevki k tej tematiki sta posebni poglavji v knjigi Ernesta Petriča „Med-narodnopravno varstvo narodnih Manjšin" iz leta 1977 ter v knjigi ^udislava Vukasa „Etnične manjine * Medjunarodni odnosi".
Medtem ko torej jugoslovanski Predstavniki znanstvene misli o pra-Y"jah manjšin temu področju posvečajo dokajšnjo pozornost, ga avstrij-sk' strokovnjaki puščajo bolj ob stra-M ali ga celo sploh ne upoštevajo. Le Iheodor Veiter se v razpravi „Vol-kcrrecht und Volksgruppenrecht", ki 1° je objavil leta 1970 v zborniku "System eines internationalen Volks-gruppenrechts", dotakne tega proble-Ma in manjšini pripisuje na področju Mednarodnega sodelovanja vsaj de-OMa tudi vlogo subjekta. Pravi nam-^c, da kljub danes dominantnim naborom o suverenosti prav na področju Mednarodne manjšinske zaščite na-Mjajo mednarodnopravni predpisi in status nascendi. Kot primer za nov cnient razvoja na področju mednarodnega prava navaja dogovor med resno organizacijo italijanske narodnosti v Jugoslaviji in Slovensko kul-Urno-gospodarsko zvezo v Trstu iz 'eta 1965.
Tudi pravno se ta materija različ-i ° ureja. Takorekoč izjemen položaj ata madžarska in italijanska na-[Udnost v SR Sloveniji, ko SRS na ra°	ustavnega določila „podpira
Joj stikov med italijansko oziroma ozarsko narodnostjo in njunima Va - .'"la narodoma zaradi pospeše-y ^ kulturnega in jezikovnenga raz-narodnosti" (člen 250). Nekaj . Primerov, ko bilateralne pokov ^ "rajajo pravico manjšin do sti-K* y Matico. Posebno nazorni sta X:- vlad Zvezne republike Nem-^ 'o Danske iz leta 1955, ki pri-d '	.poseben interes" nemške oz.
tt„.J - Manjšine, „da goji verske, kul-nar a strokovne vezi" z matičnim s-, °"°M. Tudi avstrijsko-italijanski
"eM^Tj^^rP' °
tepa j Ju vsebuje zrno, kt se ttče pr P°tlročja. Poseben poudarek teh listin'** ,P??eni tudi tisti del sklepne o helsinške konference, ki govori Ualn')^ f narodnih manjšin in regio-' kultur pri sodelovanju na hu-
STJK) MED MAN!i)NO )N MATJCO: Predsednik siovenske viade je sprejet predstavnike koroških Siovencev
manitarnih in drugih področjih: „Dr-žave udeleženke, priznavajoč prispevek, ki ga narodne manjšine in regionalne kulture morejo dati njihovemu sodelovanju na raznih področjih kulture, nameravajo, če na njihovem ozemlju obstoje take manjšine ali kulture, tem olajševati, da bi dale tak prispevek, upoštevajoč pri tem zakonite interese njihovih pripadnikov."
Poudariti je seveda tudi, da država matičnenga naroda lahko z notra-njedržavno zakonodajo ureja stike z zamejstvom oziroma pripadniki svoje manjšine. Tako si na primer Avstrija prizadeva, da bi pravice tistih pripadnikov avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem, ki so začasno v Avstriji, čim bolj izenačila s pravicami avstrijskih državljanov. Doslej je uredila položaj študentov, razgovori pa tečejo tudi za ureditev na področju zaposlovanja. Vse to so ureditve, ki dopolnjujejo dogovore in sporazume z manjšinskimi organizacijami ter javnimi organi in ustanovami, ki jih na podlagi priznane avtonomije Južne Tirolske avstrijska manjšina v Italiji upravlja in vodi kot subjekt.
dogovora o zaščiti skupine, pod pogojem, da so člani skupine del naroda te druge države ali pa da obstajajo med skupino in narodom te druge države kulturne ali tradicionalne vezi." (T. Veiter, Das osterreichi-sche Volksgruppenrecht seit dem Volksgruppengesetz von 1976, Dunaj 1979).
Večinoma prizadete manjšine same ocenjujejo stike z matičnim narodom kot potrebne. Tako so se na svojih dosedanjih srečanjih manjšine iz štirih sosednih dežel zavzele za pravico razvoja stikov z matičnim narodom, češ da so življenjskega pomena. Dodale so še, da morajo v teh stikih imeti manjšine in narodnosti vlogo ustvarjalnega subjekta.
Kakšno stališče je zavzemala slovenska manjšina na Koroškem do tega vprašanja? Če upoštevamo dejavnosti slovenskih organizacij, moramo „ugotoviti, da so si prizadevale za čim tesnejše stike, kolikor nekaterih pri tem ni oviralo gledanje na družbeno ureditev v SFRJ. Že v spomenici koroških Slovencev z dne 11. oktobra 1955, slejkoprej osnovnem dokumentu Slovencev na Koroškem v
bej ne navaja, izrecno pa jo je upošteval osnutek za ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji, ki ga je predlagala Jugoslavija leta 1948 in je bistveno vplival na prihodnjo formu-
žavo matičnega naroda. Ključnega pomena je, koliko je manjšina s svojimi organizacijami in ustanovami sestavni del sodelovanja, ki se odvija na naselitvenem prostoru manjšine na kulturni, politični ali gospodarski ravni.
Dobra podlaga za razvoj sodelovanja med narodno manjšino in njeno matico je seveda odnos do manjšine, ki ga ima družba, v okviru katere manjšina živi. Pravzaprav je eden osnovnih predpogojev vsestransko upoštevanje manjšinskih pravic. Enako važen predpogoj za uspešen razvoj sodelovanja manjšine z matico je, da je organsko vključeno v delovanje organizacij in inštitucij manjšine. Jasno pa je, da bi slovenska manjšina glede na svojo trenutno akcijsko usposobljenost in še posebej materialno podlago v teh stikih igrala podrejeno vlogo, pa tudi zato, ker ni enakopravno vključena v tokove družbenega dogajanja države in dežele, v kateri živi. Zapostavljanje prostora, na katerem manjšina živi, se ne kaže samo na gospodarskem področju, občutno je tudi v kulturnem življenju. Mnogo je k temu prispevalo dejstvo, da je osiromašen je kulturnega življenja sestavni del asimilacijskega pritiska in asimilacije.
O stikih med manjšino in matico iz zornega kota koroških Slovencev
Presenetljivo malo so se v povojnem času — v nasprotju z obdobjem med obema vojnama — s pravico manjšin do stikov z matico ukvarjale mednarodne manjšinske organizacije, na primer Federalistična unija evropskih narodnih skupin (FUEV) ali Mednarodna zveza za zaščito ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Tudi v predlogu za konvencijo o manjšinskih pravicah, naj bi jo sprejel evropski parlament, ta manjšinska pravica ni navedena. Le osnutek za mednarodni dogovor o varstvu nacionalnih ali etničnih skupin ali manjšin Mednarodnega inštituta za narodnostno pravo in regionalizem v Brixnu iz leta 1978 vsebuje določilo, ki se tiče te pravice, vendar ta problem tolmači dokaj restrik-
tivno, ker govori o njem le, ko skuša opredeliti pojem lojalnostti manjšine do države, v kateri živi: „Ne velja za nelojalno, če predstavniki skupine stopijo v stik z organi neke druge države z namenom, da bi zastopali interes svoje skupine, po načelih, ki so vsebovana v tem dogovoru, ali na podlagi dvostrankarskega
boju za enakopravnost, sta obe osrednji organizaciji Slovencev na Koroškem, ZSO in NSKS, zapisali: „Ko-roški Slovenci smo in bomo storili vse, da preprečimo nacionalne razprtije. Pripravljeni smo, da tvorimo most, ki naj veže naroda-soseda in sosedni državi, kar bo nov in trden element miru v tem delu Evrope. Uspešno izvrševanje tega našega poslanstva pa zavisi tudi od dobre volje avstrijske države, ki mora priznati osnovno, prirodno pravico in težnjo vsake etnične skupine in vsakega naroda, da hoče živeti in kulturno ter gospodarsko napredovati." V interpretaciji 5. odstavka 7. člena avstrijske državne pogodbe piše: „Po-speševanje in neovirano gojitev kulturnih stikov avstrijskih državljanov
slovenske narodnosti s sonarodnjaki v drugih državah na temelju naravnega prava in principov demokracije je treba zajamčiti. To velja zlasti za medsebojna gostovanja, uvoz in izvoz knjig, publikacij, filmov itd." Pri tem je treba ob robu omeniti, da 7. člen avstrijske državnen pogodbe pravice manjšin do stikov z matico pose-
lacijo 7. člena avstrijske državne pogodbe: „Pripadnikom jugoslovanske manjšine v Avstriji se priznava pravica vzdrževanja kulturnih stikov s Hrvati ali Slovenci v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji ter priznavajo dobljene diplome."
Trenutno veljavna avstrijska manjšinska zakonodaja pravice manjšin do stikov z matičnim narodom ne ureja posebej. Stiki so podvrženi zakonom in uredbam, ki veljajo nasplošno za mednarodne odnose ali dejavnosti. Manjšina se mora ravnati na primer po zakonu o društvih, po predpisih, ki urejajo gospodarsko sodelovanje itd. Razvijanje stikov med slovensko manjšino na Koroškem in matičnim narodom ni bilo deležno kakega posebnega pospeševanja ali materialne podpore s strani države. Odnos oblasti je toleranten, ko gre za kulturne in jezikovne stike, zadržan pa je zlasti, ko gre za sodelovanje, ki naj krepi materialno bazo manjšine in teritorija, na katerem živi. Oblasti tudi ne ukrepajo proti manjšini sovražnim silam, ki stike manjšine z matico prikazujejo kot nelojalnost do države ali pa kot vmešavanje v notranje zadeve države, če gre za posredovanje matice za pravice manjšin.
Tudi v avstrijsko-jugoslovanskih pogodbah o sodelovanju so zajeta le redka področja, ki upoštevajo potrebe manjšin. Leta 1972 na primer je bil sprejet sporazum o sodelovanju na področju kulture, znanosti in prosvete. V tem sporazumu in v delovnih programih, ki so na njegovi podlagi nastali, dobiva svoje mesto le droben del stikov, ki jih manjšina potrebuje in jih tudi vzdržuje na najrazličnejših področjih družbenega življenja. V najnovejšem času je začel veljati sporazum o obojestranskem priznavanju diplom, vendar z omejitvami, ki so za pripadnike manjšine deloma nerazumljive.
Odpira se seveda tudi vprašanje, koliko je manjšina lahko de faeto enakopravno vključena v sodelovanje med državo, v kateri prebiva, in dr-
Brez dvoma še dolgo ne bodo izčrpane možnen oblike sodelovanja. Zlasti znosna zakonska ureditev manjšinskega vprašanja na Koroškem bi odprla nove možnosti. Dosledno upoštevanje manjšinskih pravic skupno s poglobljenim sodelovanjem med sosednimi državami in deželami bi dalo ugodne razvojne možnosti manjšini, enako pa tudi celotnemu ozemlju in prebivalstvu, ne glede na narodno pripadnost.
Brez dvoma bi upoštevanje pravice do razvijanja vezi manjšin z matico v okviru deklaracije o pravicah oseb, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim in jezikovnim manjšinam, pomenilo važen premik v primerjavi z doslej uveljavljenimi in sprejetimi normami manjšinske zaščite. Predlog konvencije, ki ga je izdelala Jugoslavija in naj bi ga sprejela Organizacija združenih narodov, vsebuje v tretjem odstavku tretjega člena sedanjega osnutka posebno določilo, da morajo pripadniki manjšin uživati pravico do razvijanja ekonomskih, kulturnih in družbenih vezi s svojimi rojaki (z narodom, iz katerega izhajajo). Sprejetje deklaracije nasploh bi pomenilo nadaljnje uzaveščenje pravic manjšin, prav ta odstavek pa bi bila velika moralna in politična pridobitev za manjšine. Olajšal bi njihovo trajno prizadevanje za ohranitev identitete. Deklaracija bi vsaj deloma pomagala vzeti veter iz jader asimilacijskih prizadevanj družbe, v kateri manjšine živijo, še zlasti pa tistim delom večinskega naroda, ki hočejo manjšini vzeti njene lastnostit in pravice.
Napredek je treba videti tudi v predvidenem obsegu pravice do stikov. Poleg kulturnih in družbenih vezi se enakovredno pojavljajo ekonomske vezi, kar pomeni, da je vidno prodrlo gledanje, da manjšinsko vprašanje ni le kulturno-jezikovno-šolsko vprašanje, ampak hkrati tudi gospodarsko, socialno in politično. Vprašanje je seveda, koliko bodo te pozitivne premike sprejele države, ko bodo razpravljale o predlogu in urejevale manjšinska vprašanja znotraj svojih držav.
Teodor Domej
Ta	ko „enal	ka"j	ep	irav	ica na 1	Koroš!	(em
V zadnji števiiki smo morati objaviti sodbo, ki jo je proti našemu iistu oz. odgovornemu uredniku izrekio ceiovško sodišče na podiagi tožbe Kieine Zeitung, ki se je čutiia užaijeno zaradi navedb v našem poročiiu o partizanski znački in partizanskem spomeniku v Šentrupertu, objavijenem ieta 1978.
Danes objavijamo v ceioti še utemeijitev te obsodbe, ker si bodo braici tako iahko sami napraviii vtis in zakijučke o tem, kako „enaka" je pravica, ki jo deiijo na Koroškem — ko bodo videii, kako eni iahko nesramno hujskajo in neodgovorno žaiijo protifašistične borce, medtem ko so drugi obsojeni, če samo opozorijo na tako hujskanje.
Utemeijitev obsodbe se v ceioti giasi:
Der im Spruche genannte Artikel mit der Uberschrift .Das Partisanenem-blem" und dem Untertitel .Ein Symbol der kampferischen Verbundenheit der slovvenisch- und deutschsprachigen An-tifaschisten" beginnt nach der Uber-setzung darch den Pressedienst des Amtes der Karntner Landesregierung (Beilage ./C) sinngemaf; wie folgt:
.Wie wir in unserem Blatt bereits be-richteten, begehen wir heuer die 35. Wiederkehr des Jchrestages bedeuten-der Ereignisse im Rahmen des antifa-schistischen Kampfes in Karnten. Zu diesem Anlasse haben der Verband der Karntner Partisanen in Klagenturt und der Zentralausschuf; der Karntner Partisanen in Laibach auch ein be-sonderes Emblem herausgegeben, (ur vvelches der anerkannte slowenische KOnstler Jože Horvat-Jaki den Entvvurf ausarbeitete und (den beiden Organi-sationen) schenkte. Am Emblem ist das erste Partisanendenkmal in Karnten nachgebildet, welches der Verband der Karntner Partisanen im Jahre 1947 in St. Peter bei Volkermarkt aufstellte, wo sich auch die Grabstdtte von 85 Partisanen, die in Karnten getallen sind, befindef. Die bronzene Skulptur, die einen Partisanen mit einer Maschinen-pistole auf der linken, einen Bauern mit einer Hacke aut der rechten Seite und zvvischen ihnen eine Partisanin darstellt, hat damals der in Wien le-bende Bildhauer kroatischer Nationa-iitat, Marjan Matijevič, geschatfen."
Dann folgt der inkriminierte Absatz, dessen Ubersetzung in die deutsche
gung sei in der .Kleinen Zeitung" in Fortsetzungen eine langere Artikelserie unter der gemeinsamen Uberschrift
der .Kleinen Zeitung" nicht mehr vor-handen sind und diese Oberdies weder in der Universitatsbibliothek Klagen-furt, noch in der Universitatsbibliothek Graz oder in der Nationalbibliothek in Wien autscheinen, gestaitete sich die Beischaffung der Artikelserie sehr schvvierig (siehe ON 9).
Die Privatanklagerin brachte dem-gegenOber vor, dal) die Veroffentli-chungen in der genannten Artikelserie auf sehr eingehenden Erhebungen der zustandigen Polizei- und Gendarmerie-abteilungen fuf;en vvOrden. DarOber existiere ein Bericht der Sicherheits-direktion an das Bundesministerium tur Inneres vom 15. 3. 1952 mit dem Titel .Amtlicher zusammenfassender Bericht der Sicherheitsdirektion fOr das Bundes-land Karnten Ober das Ergebnis der
„Die blutige Grenze Karntens" erschie- amtlichen Nachforschungen nach den nen. In dieser Serie habe die .Kleine von Tito-Truppen im Jahre 1945 ver-Zeitung" Angehorige der slowenischen schleppten und seither vermif;ten Zivil-Volksgruppe, die nach dem Zusam- personen sowie der in Oberkrain zu-menbruch des Gro^deutschen Reiches rOckgebliebenen und dort vermif;ten aus den KonzentraFonslagern bzw. aus Zivilbeamten aus Osterreich". Dem Ori-dem antifaschistischen Patiisanenkampf ginalbericht an das Innenministerium heimgekehrf seien, verschiedener seien umfangreiche Bevveismittel ange-schwerster Verbrechen beschuldigt, schlossen, aus denen sich die Richtig-was zu mehreren Pressestrafverfahren keit der Berichtsangaben ergebe. Die vor dem Bezirksgericht Klagenturt ge- Verbffentlichungen der Artikelserie fOhrt habe. Das Bezirksgericht Klagen- seien vvahrheitsgemaf; und vvurden den furt habe im Urteil vom 18. 11. 1953, Ergebnissen der polizeilichen Erhebun-5 U 624/53-10, die Behauptungen der gen entsprechen (AS 15). Die von der .Kleinen Zeitung" als ,wohl einmalig Privatanklagerin beantragte Beischaf-verantvvortungs- und bedenkenlos" be- (ung dieses Berichtes der Sicherheits-zeichnet. Eine solche Schreibvveise direktion (AS 21) war nicht moglich, konne nur als extrem nationalistisch vveil die Sicherheitsdirektion eine Uber-und im Hinblick auf die unverantvvort- mittlung des Berichtes abgelehnt hat lichen Angriffe gegen den Partisanen- (AS 40) und seitens des Bundesministe-kcmpf als .neonazistisch" bezeichnet riums fur Inneres noch keine Entschei-vverden. Die „K!eine Zeitung" habe in dung uber die beantragte Akfenuber-dieser Artikelserie insbesondere Johann sendung ergangen ist. (siehe ON 8 und Wutte, der als Partisane .Luc" genannt ON 15 sowie AS 45 und AS 53). Der wurde, schvverstens angegritfen, ihn PAV hat daher in der letzten Haupt-als .Mordkommissar" bezeichnet und verhandlung am 29. 2. 1980 auf die auch sonst (ur angebliche schvverste Beischaffung des Originalberichtes ver-
Faktum fesfgehalten, dat; SOdkarnten teilvveise bis 25. Mai 1945 von Parti-saneneinheiten besetzt war (.Karntner Militarbereich" der jugoslavvischen Ar-mee, dessen Kommando sich ebenso wie die britische Militarvervvaltung in Klagenturt befand). In der Serie .Die blutige Grenze" werden mehreren — meist namentlich genannten — Partisanen Morde und Gevvalttafen ange-lasfet, die diese an Soldaten der ehe-maligen deutschen VVehrmacht und an Zivilpersonen begangen haben sollen. Auf;erdem werden die militarische Be-deutung und die politischen Ziele des Partisanenkampfes in Karnten einer auf;erst negativen Kritik unterzogen. In der ersfen Folge vom 4. Juli 1953 wurde ein Foto des Partisanendenk-mals in Volkermarkt veroffentlicht mit der Unterschrift .Der Mann rechts stellt Kommissar Lutz dar". In den Folgen vom 4., 5. und 7. Juli 1953 wurde be-richtet, daf; ein Partisanenkommando unter dem Kommissar Wutte (Deckna-men .Lutz") im Mai 1945 in St. Mar-garethen eine .Todesliste" aufgesfellt und schlief;lich am 15. Mai 1945 den Oberlehrer Leo Fortin und den Ge-meindesekretar Valentin Jellen er-schossen habe, vvahrend der Gastvvirt Gotthard Graf mit 5 Genickschussen entkommen sei. Wegen dieser Vor-vvOrfe erhob der Landvvirt Johann Wut-te aus Vesielach Privatanklage wegen Ehrenbeleidigung gegen den verant-wortlichen Redakteur der .Kleinen Zeitung", Franz Genser (5 U 778/53 des Bezirksgerichtes Klagenfurt). Das Ver-fahren endete am 7. 9. 1953 mit einem Formalfreispruch und einer Entschul-digung der .Kleinen Zeitung", worin die Zeitung erklarte, dat; sich ihre In-formationen hinsichtlich des Johann Wutte im Zuge des Bevveisverfahrens als unrichtig herausgestellt hdtten.
Auch der in der Artikelserie genann-
Eeita 4 — 507!. Jahrgang
KLEINE ZEITUNG
* Nt. 151 — Saznatag, 4. Juli 195!
Die biutige Grenze Karntens
Aut Mord*pur*n !n EOdkHrnten — W*r gob dt* Todeakandtdaten an?
Dte Grenze SiidkSrntens ist mit Biut ge-
Sprache auch nach der Verantvvortung p-^nkt, besonders seit dem Zweiten Welt-des Beschuldigten (AS 20) vollinhalt- krieg. Damals tlberbrandete der politische lich richtig ist.	HaB jedce menschliche Gefiihl — aut beiden
Seiten. Hie Partisan — Me deutscher Soldat, Er tautet wortlich:	hieB zuerst die Losung, dann aber, als das
Blut in Stremen floB, stand der Nachbar ge-.Dieses Denkmal hat damals eine gen den Nachbarn. Es wurde bisher sehr viel Welle nationalistischer und neonazi-
Herren-Hatb-Sockbn
14.-

stischer hetzerischer Angriffe ausgelosf, noch besonders in der Kleinen Zeitung, die in der Serie unter dem Titel .Die blutige Grenze" unverschamt den antifaschistischen Kampf der Partisanen be-schmutzte. Den Hohepunkt aber er-reichte diese Helze mit der verbreche-rischen Sprengung des Denkmats am 10. 9. 1953 ..."
von Untaten gesprochen, die aut der einen In der rechtzeitig eingebrachten Pri- Seite begangen worden waren, die Aussied-vatanklage (ON 1) wird ausgefOhrt Mngen, der erbarmungslose Kampf gegen die dot; die Privatanklagerin als Heraus- PartuMmen - es herrschte aber immer wie-
vi^:__? t " c der betretenes Schvveigen, wenn jemand auf
geberm der Klemen Ze.tung ,m Smne g,, ^der. Seite zu sp^echen kam. Man
des Art. II der Strafgesetznovelle 1929 adrwieg auch trotz der Grenziorderungen zur Klage legitimiert sei. Mit der in- Titos, man schwieg als AuBenminister Gru-kriminierten Textstelle werde der .Klei- ber mit Tito zusammenkam. Man schweigt nen Zeitung" vorgevvorfen, in beson- OZnAmtswegenauchjetzt,daderBesuchdes dererWeise eine Welle nationalistischer !"8oslawischen AuBenministers bevomteht.
. _______.	- L . Unser Blatt hat als erstes vor einem Jahr
und neonazistischer hetzerischer An- g;, Frage der nach Jugoslawien Verschlepp-gritfe ausgelost zu haben, die ihren
Vor einigen Tagen erschienon aut dem Hote des Franz R o b i n i g in Hafendort Beamte der Staatspolizei. Vor dem Hause traten sie den Besitzer und seinen Sohn. Die Beamten wiesen sich ordnungsgemaB aus und sagten:
„Wissen Sie, warum der Oberlehrer Leo Fertin am 15. Mai 1945 erschossen wurde? Kennen Sie einen Partisanenkommissar Wutte mit dem Decknamen Lutz?"
Aut diese Fragen hin ergriff der 65jiihrige Franz Robinig ein Brett und schlug damit aut die Beamten ein. Der 25jahrige Sohn kam seinem Vater zu Hilfe, lieB den scharfen Hund von der Kette und hetzte ihn auf die Beamten. Diese vermochten aber Robinig das Brett zu entwinden. Als sie dieses als Be-sveisstiick mitnehmen wollten, tielen die beiden Robinigs wieder iibcr die Beamten her. So entstand ein neuerliches Handgemenge. Erst mit Hilfe von sechs Gendarmeriebeam-ten aus Volkermarkt gelang es, die beiden Manner zu tiberwaltigen, zu fesseln und ins Bezirksgericht Volkermarkt einzuliefern.
Diese beiden Manner lieferten einen schla-genden Beweis dafiir, we!che Methoden an-scheinend in ihrem Kreise iiblich sind. Denn auch sie gehorten zum Kommando_ds5 Par-tisanenkommissar -Lutz". der sie als Ent-iastungszeugen fiir VorfiiUe anfiihrte, die dringend der Autklarung bediirfen. Sie soli mit jenen Gewaltmethoden anscheinend ver-hindert werden, mit denen man seinerzeit
Das Partiaanendenkmai in Viilkermark* Der Maun rechts steiit Kommissar Lutz dar
sie wahrend des Krieges unterstdtzt hattem Zutritt hatten.
In der Versammlung prallten die Meinung gen hart aufeinander. Die schwerbewaffm-t(^
Hohepunkt mit der Sprengung des Par-tisanendenkmals am 10. 9. 1953 er-reichte. Dieser unberechtigte Vorvvurf stelle eine strafbare Hcndlung gegen die Ehre dar. In der Hauptverhand-lung am 24. 8. 1978 wurde die Privatanklage uber Befragen durch den Richter ausdrucklich dahin prazisiert, dat; entsprechend dem letzten Absatz der Privatanklage auf AS 2 nur dieser Vorvvurf unter Anklage gestetlt sei (AS 21). Der Vorvvurf hingegen, die .Kleine Zeitung" habe in der Serie unter dem Titel .Die blutige Grenze" unverschamt den antifaschistischen Kampf der Partisanen beschmutzt, stehe nicht unter Privatanklcge, wei! damit nur eine Kritik ausgesprochen und kein ehren-ruhriger Vorvvurf erhoben werde (AS 22).
Der Beschuldigte gab zu, der ver-anfwort)iche Redakteur der Nummer 10 des .Slovenski vestnik" vom 10. 3. 1978 gevvesen zu sein, fuhlfe sich aber nich! schuldig und bot den votien Wahrheits-bevveis (ur den inkriminierten Vorvvurt an, namlich dafiir, dat; besonders die .Kleine Zeitung" nationalisfische und neonazistische hetzerische Angriffe gegen die Kdrniner Partisanen gafuhit habe. Die Sprengung des ersten Parti-sanendenkmals am 10. 9. 1953 sei eine Folge dieser Hetze gevvesen, auch eine Folge der Hetze in der .Kleinen Zeitung". Unmittelbar vor diesor Spren-
Pod natlovom ..Die bluiige Grenze KHrnten*" je Kleine Zeitung v mesecih julij In avgust 195! objavljala serijo člankov, v katerih je o partizanih poročala na način, ki ga je celoviko sodiSče imenovalo ..wohl einmalig verantvrortungs- und bedenkenlos".
Ubergritfe vvahrend der Partisanenzeit verantvvortlich gemccht. Er sei in der Serie auch als .Modeli" tur einen Mann in der Gruppe des spater ge-sprengten Partisanendenkmals bezeichnet vvorden, vvomit der Zusammenhang zvvischen der Artikelserie und der unmittelbar nach Beendigung dieser Serie folgenden Sprengung zvveifelsohne gegeben sei. Der einzige Schlut;, den der Leser aus der genannten Artikelserie ziehen konne, sei oflensichtlich nur der, det; die Partisanen — vvie vvahrend der Nazizeit dies immer wie-der behauptet vvurde — lauter Ver-brecher gevvesen seien und die Ange-horigen der slovvenischen Minderheit jedentalls auch zumindest schlechte Menschen seien. Dies bedeute jedoch zvveifelsohne eine nationalistische und neonazistische Hetze. Im Ubrigen ver-anlvvortete sich der Beschuldigte damit, dat; er den inkriminierten Artikel vve-der verfat;t, noch gelesen odor zum Druck befordert habe.
Der Beschuldigte bezog sich zur Aus-fuhrung des Wchrheitsbeweises auf die voltstandige Artikelserie .Die blutige Grenze" und beantragte deren Bei-schaftur.g. Da die damaligen Karntner Ausgaben der .Kleinen Zeitung" (die noch in Graz gedruckt wurden) bei
zichtet bzvv. diesen Bevveisantrag nicht vviederholt (AS 53). Er hat stattdessen eine Ablichtung vorgelegt (Beilage ./D) und dazu erklart, det; es sich um eine Ablichtung des Originalberichtes der Sicherheitsdirektion handle, vvelche von der .Kleinen Zeitung" anlasslich der Presseprozesse gegen Franz Genser (ihren damaligen verantvvortlichen Redakteur) im Jahre 1953 beschaftt vvorden sei. Der Machthaber des Be-
te Ing. Ignaz Orasch, der dort insbesondere beschuldigt vvurde, als Partisanenkommissar zu Pfingsten 1945 die Erschief;ung von 7 gefangenen deutschen Soldaten und 2 Frauen veran-laf;t zu haben, erhob zu 5 U 824/53 des Bezirksgerichtes Klagenfurt Privatanklage vvegen Ehrenbeleidigung gegen Franz Genser. Genser vvurde in erster Instanz der Ubertretung nach § 30 Pressegesetz schuldig erkannt mit
schuldigten erklarte, dat; er zur Beila- der Begrundung, dat; der Wahrheits-ge ./D keine Stellungnahme abgeben bevveis in keiner Weise erbracht vvur-konne, insbesonders nicht dazu, ob de (ON 10 des Beiaktes), in zvvoiter diese Ablichtung mit dem Originalbe- Instanz jedoch vvegen Vortiegens einos richt ubereinstimmt.	unabvvendbaren Umstandes im Sinne
Auf Grund der vorgetegten Urkun- des § 30 Abs. 5 Pressegesetz (Erkran-den in Verbindung mit dem Inhalt der kung) freigesprochen.
Akten 5 U 778/53, 5 U 824/53, 5 U 825/53 und 5 U 849/53 des Bezirksgerichtes Klagenturt sovvie Z 181/53 des
Zu 5 U 325/53 des Bezirksgerichtes Klcgenfurt erhob Andreas Siencnik Privatanklage vvegen Ehrenbeleidigung
Bezirksgerichtes Volkermarkt vvird test- gegen Franz Genser, u. a. vveit er
gestellt:
In der Zeit vom 4. Juli 1953 bis ein-schtief;lich 7. August 1953 erschien in der Karntner Ausgabe der .Kleinen Zeitung" eine Artikelserie unler dem Sammeltitel .Die blutige Grenze (Karn-tens)", die sich hauptsachlich mit an-geblichen Untaten von Pcrtisanen in Sudkarnten nach Kriegsende befaf;) (Beilage ./I). Dazu sei als historisches
der Artikelserie beschuldigt vvorden war, der rucksichtsloseste und erbar-mungsloseste Kdmpter unter den Partisanen gevvesen zu sein und auch heute noch in den .Titolegionen" hohe Stellungen zu bekleiden. Auch hier vvurde Franz Genser in erster Instcnz der Ubertretung nach § 30 Pressegesetz schuldig erkannt, weil der Wahr-heitsbevveis nicht erbracht vvurde, in
zvveiter Instanz aber vvegen Vorliegens eines unabvvendbaren Umstandes (Er-krankung) treigesprochen.
Schlief;lich erhob zu 5 U 849/53 des Bezirksgerichtes Klagenfurt auch Josef Wutte Privatanklage vvegen Ehrenbeleidigung gegen Franz Genser, und zvvar vvegen beleidigender Vorvvurfe in der Artikelserie .Die blutige Grenze*. In diesem Vertahren vvurde Franz Genser rechtskraftig der Ubertretung nach § 30 Pressegesetz schuldig erkannt und zu einer Geldstrafe von S 1.500.— verurteilt (vvegen des Vorvvurfes der Veruntreung einer Regimentskasse; hinsichtlich der ubrigen Anklagepunkte erfotgte ein Freispruch).
Aus dem Ermittlungsakt der Sicher-heifsdirektion (Beilage ./II) und dem Akt Z 181/53 des Bezirksgerichtes Volkermarkt ergibt sich, dat; das Partisanendenkmal auf dem Friedhof in St. Ruprecht bei Volkermarkt am 10. September 1953 von unbekannten Tatern gesprengt vvurde. Die Tater konnten bis heute nicht ausgeforscht vverden.
In rechtlicher Hinsicht ist folgendes auszufuhren:
Es steht auf;er Frage, dat; der inkriminierte Vorvvurf eine schvvere Belei-digung darstellt, die gegen die .Kleine Zeitung" gerichtet ist. Die .Kleine Zeitung" und die Artikelserie .Die blutige Grenze" vverden auch ausdrucklich ervvahnt. Da jedoch nicht erkenn-bar ist, auf vvelche an der Herstellung der Zeitung beteiligte Person der An-griff abzielt (der Verfasser der Artikelserie ist nicht bekannt), ist die Privatanklagerin als Herausgeberin der .Kleinen Zeitung" gemaf; Art. II der Strafgesetznovelle 1929 zur Anklage berechtigt.
Der gegenuber einer Zeitung erho-bene Vorvvurf, eine Welle nationalistischer und neonazistischer hetzerischer Angriffe vorgetragen zu haben, be-grijndet eine Oble Nachrede im Sinne des § 111 StGB. Mag es bei dem Wort .nationalistisch" noch Zvveife! geben, ob es sich um einen politischen Angriff oder schon um einen Charaktervor-vvurf handelt, so stellen die Worte .neo-nazistisch" und .hetzerisch' bereits mit Sicherheit eine Ehrenbeleidigung dar. Jede Betatigung oder Wiederbetati-gung im nationalsozialistischen Sinne ist nach dem Verbotsgesetz als Verbrechen strafbar, daher auch eine neonazistische Hetze seitens einer Zeitung. Durch die zusatzlichen Bezeichnungen .neonazistisch" und .hetzerisch" wird aber auch klargestellt, dat; das Wort .nationalistisch" ebenfatls beleidigend gemeint ist, namlich im Sinne jenes Nationalismus, der durch die intoleran-te Uberbevverfung der eigenen Nation zu Unduldsamkeit, Fanatismus und Hass gegenuber anderen Volkern fuhrt und der eine der geschichtlichen Wur-zeln der Entstehung des Nationalsozia-lismus vvar. Dat; eine Zeitung eine Wet-le nationalistischer und neonazistischer hetzerischer Angriffe vorgetragen habe, beinhaltet somi) zvveifellos sovvoht den Vorvvurf einer verdchtlichen Ge-sinnung als auch den eines unehren-haften Verhaltens. Verstarkt vvird dieser auf;erst schvvervviegende Angriff aber noch durch den vveiteren Satz, dat; diese Hetze ihren Hohepunkt mit der verbrecherischen Sprengung des Partisanendenkmals am 10. 9. 1953 er-reicht habe. Dies bedeutet nichts an-deres als den Vorvvurt, dat; die Sprengung d. Partisanendenkmals zumindest zum Teil eine Folge der von der .Kleinen Zeitung" verbreiteten neonazisti-schen Hetze (gegen die Partisanen) gevvesen sei, vvobei die Rolle der .Kleinen Zeitung" noch durch das Wort .besonders" hervorgehoben vvird. Der .Kleinen Zeitung" vvird also sogar vorgevvorfen, durch ihre Schreibvveise einen verbrecherischen Sprengstoffan-schlag (mit)ausgelost zu haben. Dies stellt seibstverstandlich ebenfalls eine Oble Nachrede dar und zeigt Ober-dies, vvie ernst der Vorvvurf der na-
tionalistischen und neonazistischen
Hetze gemeint ist.
Zu den einzelnen Punkten des ange* botenen Wahrheitsbeweises ist tolgen* des auszutOhren:
Dat; die .Kleine Zeitung" in der Artikelserie .Die blutige Grenze" schvver-ste, hochst ehrenrOhrige VorvvOrfe gegen die seinerzeitigen Privatankldger Johann Wutte, Ing. Ignaz Orasch und Andreas Siencnik erhoben hat, die den damaligen Pressestrafverfahren i" keiner Weise bevviesen vverden konn* ; ten, ist sicherlich richtig. Dies zeiO' aber nur, dat; bei der Berichterstattun9 hinsichtlich dieser Personen bei vveitel' nicht die crtorderliche journatistische Sorgfalt autgevvendet vvurde und diese Personen von der .Kleinen Zel*
Tako „enaka" je pravica na Koroškem
fung" objektiv in ihrer Ehrebeleidigt vvurden. Dami) ist aber (ur den Beschuldigten im gegenstandlichen Verfahren nichts gewonnen. Den von ihm berangezogenen Pressestrafverfahren ^agen sdmttich nur Ehrenbeleidigungen strafbare Handlungen zugrunde, bei denen uberdies nur eine Verurtei-!ung des verantvvortlichen Redakteurs ^egen Vernachlassigung der pflichf-gemat)en Sorgfalt nach § 30 Pressege-^etz in Frage kam. Gemaf) § 112 StGB konnen aber strafbare Handlungen, die nur auf Verlangen eines Dritten ver-tolgt werden, nicht zum Wahrheifs-bevveis dienen.
An dieser Stelle ist festzuhalten, da!) "'e in der Artikelserie .Die blutige Grenze" enthaltenen Angriffe gegen ehemalige Partisanen schon damals 'im Jahre 1953) nur als Ehrenbeleidigungen bzw. nach § 30 Pressegesetz unter Privatanklage gestellt wurden \m den oben ervvahnten Fallen), jedoch ^otz der offenbar betrachtlichen Pu-biizitat der Serie und der sicherlich er-j°!gten Ablieferung der Pflichtsfucke °ei der Staatsanvvaltschaft und der Si-cherheitsbehorde zu keiner behordli-^nen Reaktion gegen die .Kleine Zei-'ung° gefuhrt haben. Die Strafverfol-gungsbehorden vvaren also sicherlich nicht der Ansicht, dat) die Artikelserie ^ine .neonazistische Hetze" darsfellt, denn andernfalls hatten sie pflichtge-ein Verfahren nach dem Ver-hotsgesefz einleiten mussen. Auch eine Hetze gegen die s!owenische Volks-9^uppe wurde von den Behorden offenbar nicht angenommen, da auch kein Strafverfahren nach § 302 StG (Auf-reizung zu Feindseligkeiten gegen Na-nonalitaten bzw. Volksstdmme) einge-leitet wurde.
Auf den Antrag des Beschuldigten ^uf Einvernahme der Zeugen Karl j*rusnik und Johann Wutfe war schon deshalb nicht einzugehen, weil dieser "evveisantrag in der Hauptverhand-ung am 29. 2. 1980 — welche ge-yi) § 276 a StPO wegen Ablaufs der Monatsfrist neu durchgefuhrt wurde — nicht neu gestellt bzw. wiederholt wur-Auf)erdem wurden die genannten Zeugen nach dem Vorbringen des Machthabers zum Beweis dafur gefuhrt, )^ie die slowenische Bevolkerung die "agliche Artikelserie aufgefaf)f habe, namlich als ausgesprochen nationa-'stische und neonazistische Hetze ge-9^n die Slowenen (AS 45). Ob die yie jedoch eine solche Hetze darsfellt ^der nicht, ist vom Gericht zu beurtei-und keineswegs vom Zeugen; uber-ms kann jeder Zeuge nur seine per-°nliche Auffassung deponieren u. nie-*^°is die Auffassung der .Bevolke-*^^ng . Der ervvahnte Bevveisantrag vva-demnach in jedem Falle abzuvvei-sngevvesen.
Abzuweisen vvar aber auch der Be-, ^isantrag des Beschuldigten auf Ein-alung eines Gutachtens des Institutes ^'fgeschichte der Universitat Wien vnsbesondere von einem bestimmien /°.^sor) daruber, da!) der Inhalt der ^(kelserie „Die blutige Grenze" neo-°Z'stisch sei. Unter Anklage steht der
Vorwurf der neonacistischen Hetze, das ist ein politischer und strafrechtlicher Vorwurf, der ganz eindeutig vom Gericht selbstzubeurteilen ist. Sicherlich gibtesauchvvissenschaftlicheArbeiten uber den Neonazismus, doch gehen die Auffassungen hier bekanntlich sehr weit auseinander, sodaf) jeder Gutach-ter letzlich nur seine eigene Lehrmei-nung vertreten konnte. Unter diesen Umsfanden erscheint die gegenstand-liche Frage nicht zur Klarung durch einen Sachverstandigen-Bevveis geeig-net. Schlief)lich handelt es sich hier ja auch nicht um eine historischeAuf-arbeitung, sondern um einen politi-schen Vorwurf, dessen Beurteilung — ebenso wie bei den Tatbestanden nach dem Verbotsgesetz — dem Strafgericht obliegt. Dabei bestehen gerade im Falle des Nationalsozialismus klare Sfrafbestimmungen des Gesetzgebers, diejedeBefatigungimnationalsozia-listischen Sinne erfassen. Im Verbots-gesefz wird hier insbesondere das Ver-herrlichen oder Anpreisen der Ziele der NSDAP, ihrer Einrichtungen oder Maf)nahmen genannt.
Davon kann nun in der Artikelserie „Die blutige Grenze" keine Rede sein. Nirgends in der ganzen Serie findet sich eine Verherrlichung, Anpreisung oder auch nur eine einzige positive Bevvertung des NS-Regimes. Es wird auch immer wieder befont, daf) die grof)e Masse der Karntner Slowenen gegen die behaupteten Greueltaten von Partisanen eingestellt war, und auch die Partisanen werden keines-wegs in ihrer Gesamtheit als Verbre-cher hingestellt. Die Zeitung schildert vietmehr Einzelfalle, wobei der Wahr-heifsgehalt der Informationen jedoch offensichtlich nicht ausreichend gepruft wurde. Daraus erfolgten dann Ehrenbeleidigungen gegenuber mehreren ehemaligen Partisanen. Da!) der Ver-fasser der Artikelserie seine Vorvvurfe wider besseres Wissen erhoben und damit die von ihm angegriffenen Partisanen bewu!)f verleumdet hatte, vvur-de von keiner Seite behauptef und in diesem Verfahren auch nicht ervvie-sen.
Ebensowenig ist erwiesen, da!) die Sprengung des Partisanendenkmals am 10. 9. 1953 etwas mit der Serie .Die blutige Grenze" zu tun hatte oder gar eine Folge dieser Artikelserie war. Allerdings wurde in der Serie in ne-gativer Weise auf dieses Denkmal hin-gewiesen, namlich darauf, da!) eine der Figuren den .Mordkommissar" Lutz darsfelle (was nach dem glaub-vvurdigen Vorbringen des Machthabers nicht stimmt, da das Denkmal frei ent-worfen und nicht nach Modellen ange-fertigt wurde). Die fraglichen Artikel erscheinen aber in der Zeit vom 4. bis 7. Juli 1953, also uber 2 Monete vor der Sprengung, und die Artikelserie war mehr als 1 Monat vor der Sprengung bereits beendet. Es existiert je-denfalls keinerlei Bevveis dafur, da!) die Berichterstattung der .Kleinen Zeitung" von Einfluf) auf die (bis heute unbekannten) Tater des Sprengsfoffver-brechens gevvesen vvare. Derartige
Spekulafionen vvaren auch deshalb muf)ig, weil es seifher in Karnten eine ganze Reihe (meist nicht aufgeklarfer) Sprengstoffanschlage gegen Denkma-ler verschiedener Seifen gegeben hat.
DievomMachthaberinderletzfen Haupfverhandlung als Bevveismitte! vorgelegten Zeitungsartikel (Beilagen ./3, ./4, ./5 und ./6) sind ebenfalls nicht zur Erbringung des Wahrheitsbeweises geeignet, wei! sie nur die Meinung der jeweiligen ungenannten Verfasser dar-stellen. Sie beweisen somit nur, da!) dieArtikelschreiberder „NeuenZeit" und — wenn seine Auf)erungen in der Zeitung richtig wiedergegeben wur-den — sogar der damalige Karntner Landeshauptmann Wedenig hinsicht-lich der Serie „Die blutige Grenze" auf)erst negative Ansichten vertreten haben. Derartige Meinungsauf)erungen sind jedoch keine objektiven Beweis-mittel.
Es ist dem Beschuldigten allerdings beizupflichten, daf) der Wahrheitsbe-weis dann erbracht ware, wenn — wie er vorbringt — die Serie .Die blutige Grenze" dem Leser nur zeigen wurde, daf) die Partisanen (wie wahrend der Nazizeit immer wieder behauptet) lau-ter Verbrecher gewesen seien und die Angehorigen der s!owenischen Minder-heit jedenfalls zumindesf auch schlech-fe Menschen seien. Dies ist jedoch nicht der Fali. Es kann zunachst keine Rede davon sein, da!) die Serie die Angehorigen der slowenischen Voiks-gruppe in Karnten als .schlechte Menschen" hinstellen wurde. Der Par-tisanenkampf (vor allem der in Karaten) wird zwar auf)erst negativ be-wertet, doch wird dessen grundsatz-liche Berechtigung — auf Grund des Uberfalles Hitlerdeutschlands auf Jugo-slawien — nicht in Frage geste!!). Es wird auch darauf hingewiesen, da!) die Gewaltmaf)nahmen des NS-Regimes gegen die Karntner S!owenen die Ur-sache fur die Entstehung des bewaff-neten slowenischen Widerstandes in Karnten waren (siehe 23. Folge vom 1. 8. 1953). Der Beschuldigte ist cber offenbar der Ansicht, da!) die negative Bevvertung des Partisanenkampfes an sich schon einen Bevveis fur neonazistische Einstellung dargestellt, etwa nach dem Motto: wer gegen die Gegner des Nationalsozialismus zu Felde zieht, ist fur den Nationalsozialismus. Auch wenn dies in vielen Fallen zutreffen mag, ist hier doch der Einzelfall zu pru-fen und das Gericht vermag sich nicht generel! dieser Ansicht anzuschlief)en. Im Sinne d. Grundrechtes d. Meinungs-freiheit mu!) es namlich auch zuldssig sein, mogliche Verbrechen von Geg-nern des NS-Regimes zu erortern (so-ferne dies nicht zu dem Zvveck ge-schieht, Verbrechen des NS-Regimes zu rechtfertigen oder zu beschonigen, vvas unter das Verbotsgesetz fallen vvurde). Es darf frotz der historisch fesfsfehen-den Schreckensherrschaft des NS-Regimes keine Frage sein, da!) Verbrechen ats solche zu vverten sind, gleichgultig von vvelcher Seife sie begangen wur-den.
Hier is) z. B. auf die Erhebungsbe-richte des Landesgendarmeriekomman-
dos fur Karnten zu vervveisen, vvelche sich in den Beiakten befinden. Danach vvurden am 20. Mai 1945 nach dem Abzug der Partisanen in der Umge-bung von St. Veit im Jauntal 8 Leichen von Personen (6 Manner und 2 Frauen) aufgefunden, vvelche vorher von einer Partisaneneinheit gefangengenommen und dann erschossen vvorden vvaren (ON 8 des Akfes 5 U 824/53 und Urfeil ON 10). Etvva zur gleichen Zeit vvurden in der Gegend von Eberndorf 7 vorher von Partisanen gefangengenommene Soldaten mit Genickschussen getotet
aufgefunden (ON 9 des Aktes 5 U 825/ 53, insbesondere AS 37 und 69). Auch aus dem Akt 5 U 849/53 geht hervor, def) in der Nahe des Klopeiner Sees in den ersten Nachkriegstagen 6 Heim-kehrer aufgegriffen und dann nach kurzer Haft ohne Gerichtsverfahren in einen Wald gefuhrt und dort ermor-def vvurden (Urfeil ON 13). Wenn man die Echtheit der Ablichtung des „Zu-sammenfassenden Berichfes der Sicher-heitsdirektion fur das Bundesland Karaten uber das Ergebnis der cmtlichen Nachforschungen nach den von Tito-Truppen im Jahre 1945 verschleppten undseithervermif)tenZivi!personenso-wie der in Oberkrain zuruckgebliebe-nen und dort vermif)fen Zivilbeamten aus Osterreich" Beilage ./D annimmt (we!che das Gericht allerdings nicht uberprufen kann), ginge daraus hervor, da!) auf osterreichischem Gebiet ins-gesamt 263 Zivilpersonen verhaftet vvurden, von denen 96 (91 Osterreicher) heute noch vermif)t vverden. Auch die Erschief)ung der Zivilpersonen Leo For-tin und Valentin Jellen durch Partisanen am 15. Mai 1945 sovvie die Flucht des nicht todlich getroffenen Gotihard Grafvverdendortervvahnt. (S. 35der Beilage ./D). Im ubrigen kann das Gericht auf das umfangreiche Material des Berichfes — in dem sogar von Massen-morden die Rede ist — nicht eingehen, weit die Ubereinstimmung mit dem Originalbericht nicht feststeht. Unab-
hangigvonder Echtheit der Ablichtung bevveisen aber allein die Existenz eines solehen amtlichen Berichfes und die Tatsache, daf) behordliche Nachforschungen nach verschleppten und seither vermif)ten Zivilpersonen durchgefuhrt vvurden, dafj es in der ersten Nachkriegszeit Verschleppungen von Zivilpersonen gegeben hat.
Unter diesen Umstanden kann die seinerzeitige Artikelserie .Die blutige Grenze", vvelche sich hauptsachlich mit den Vorgangen in Sudkarnten un-mittelbar nach Kriegsende befaf)te, nicht als nationalistische und neonazistische Hetze bezeichnet vverden. Es mu!) einer Zeitung im Sinne der Presse-freiheit vielmehr freistehen, auch solche Vorgange aufzuzeigen. Sicherlich vvare es notvvendig gevvesen, da!) die Zeitung das Thema mit mehr Seriositaf und Verantwortungsbewuf)tsein behandelt und unbevviesene Beschuldigungen ver-meidet. Weil mehrere Personen offenbar unbegrundet schvverer Verbrechen geziehen und damit in ihrer Ehre be-leidigt vvurden, ist dies mehr als be-dauerlich, es vvar aber nur Gegen-stand der seinerzeitigen Privatankla-geverfahrens und kann daher gemaf) § 112 StGB nicht zum Bevveis der Wahrheit des inkriminierfen Vorwur-fes herangezogen vverden. Es andert auch nichts daran, daf) die Bezeich-nungen .nationalistisch" und .neona-zistisch" auf die .Kleine Zeitung" kei-nesvvegs zutreffen.
Der Wahrheitsbeweis ist demnach nicht erbracht vvorden, vveshalb mif einem Schuldspruch vorzugehen vvar.
Bei der Strafbemessung vvar er-schvverend die besondere Tragvveite des inkriminierfen Vorvrurfes, mildernd vvar die bisherige Unbescholtenheit des Beschuldigten. Mit Rucksichf auf diese Strafzumessungsgrunde erachtete das Gericht eine Geldstrafe von 30 Tages-satzen fur schuldangemessen. Bei der Bestimmung der Hohe eines Tages-satzes vvar davon auszugehen, da!) der Beschuldigte ein monatliches Nefto-einkommen von ca. S 6.700.— bezieht, kein Vermogen besifzt und fur seine Ehegattin sovvie 1 Kind zu sorgen haf. Auf Grund dieser personlichen und vvirtschaftlichen Verhaltnisse vvurde der Tagessafz mit S 100.— festgesetzt.
Da der inkriminierte Vorvvurf nicht durch guten Glauben enfschuldbar ist, (der Beschuldigte haf den Artikel nach seiner Verantvvorfung gar nicht gelesen) vvar gemaf) §§ 30 Abs. 4, 29 Abs. 2 Pressegesetz auch eine Geld-buse zu bestimmen, vvelche das Gericht unter Wurdigung aller Umstande des Falles mit S 1.000.— festgesetzt hat.
Die ubrigen Entscheidungen grunden sich auf die bezogenen Gesetzesstel-len. Im Sinne der Bestimmung des § 23 Abs. 2 Z. 3 Pressegesetz vvar jedoch der zur Veroffentlichung verpflichteten Zeitung das Recht einzuraumen, das Ur-tei) entvveder in deutscher Sprache zu veroffentlichen oder es in die Sprache der Zeitung zu ubersetzen (Svvoboda-Hartmann, Kommentar S. 62 und 68).
Le nekaj tednov po objavi serije ..Dio bietlge Grenze Karntons" v Kleine Zeitung, kjer je biio govora tudi o partizanskem spomeniku v Šentrupertu pri Velikovcu, je bii ta spomenik (ki ga kaže stika zgoraj) zioiinsko razstreijen posiedice atentata vidimo na stikat) spodaj). Ceiovžko sodižče v svoji utemeijitvi ugotavlja, da povezava med serijo ..Die biutige Grenze" in razstretitvijo spomenika ni dokazana.
%E%^3PtZ%MrtZ
hi jc neposredne nii vsa/
posredno pcveaEnnn $ hci osihimi ^iovcnci
V	zadnjih letih, ko narašča zanimanje za vprašanje koroških Slovencev, se vidno množi tudi najrazličnejša literatura, ki je bodisi neposredno ali vsaj posredno povezana s to problematiko. Iz tega obširnega področja zajema naslednja bibliografija samo tovrstne publikacije, ki so izšle v letu 1980 ter so na razpolago ali v Slovenski študijski knjižnici ali na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu.
Pri izboru so bile upoštevane publikacije, ki se vsebinsko neposredno ali vsaj posredno tičejo slovenske manjšine na Koroškem, in sicer ne glede na jezik in kraj izida; publikacije, ki so v slovenščini izšle v Avstriji; publikacije, katerih avtor je koroški Slovenec; publikacije, ki so izšle pri slovenski založbi na Koroškem. Vendar pa — kakor rečeno — gre le za izbor, tako da seznam tovrstne literature gotovo ni popoln.
V	naslednjem pregledu so publikacije razvrščene po abecednem redu avtorjev oz. naslovov, kjer avtorji niso navedeni.
BETROFFENSEtN, Texte zu Karnten im Herbst 1980, Slovenski informacijski center (SIC), Celovec 1980
DAS BEtSPIEL OSTERREICH, 25 Jahre Staatsvertrag, Bundes-kanzleramt, Wien 1980
DAS VOLKSGRUPPENGESETZ EtNE LOSUNG?, Der Standpunkt der Karntner Slowenen,
3.	Auflage, SIC, Klagenfurt/Celovec 1980
DER OSTERREICHISCHE FREIHEITSKAMPF 1934-1945, Doku-mentationsarchiv d. osterreichischen VViderstandes, Wien 1980
DER ZEHNTE OKTOBER - KARNTENS EHRENTAG, Karntner Landsmannschaft, Klagenfurt 1980
DESET LET SLOVENSKI ATLETSKI KLUB, Slovenski atletski klub, Celovec 1980
Feichter Valentin: BIOLOGIČNO KMETOVANJE IN VRTNARJENJE, praktični priročnik, samozaložba, Villach/Beljak 1980
Firm Vlado: MED BREGOV), povest (Družinske večernice 34), Družba sv. Mohorja, Celovec 1980
Fischer Gero: DAS SLOWENISCHE IN KARNTEN, eine Studie zur Sprachenpolitik, SIC, Klagenfurt/Celovec 1980
Flaschberger L. & A. F. Reiterer: DER TAGLICHE ABWEHR-KAMPF, Erscheinungsformen und Strategien der ethnischen Assimilation bei den Karntner Slovvenen, (Ethnos 20), VVilhelm Braumuller, Wien 1980
Hafner S. & E. Prunč: LEXIKALISCHE INVENTARISIERUNG DER SLOWENISCHEN VOLKSSPRACHE IN KARNTEN, (Band 1), Institut fur Slawistik der Universitat Graz, Graz 1980
KARNTEN BLEIBT DEUTSCH, Zur Tradition und Gegenvvart der Feiern zum 10. Oktober, Klub slovvenischer Studenten in Wien, VVien/Klagenfurt 1980
KARNTNER WEISSBUCH, Wie viele Slovvenen gibt es in Karnten?, Karntner Abvvehrkampferbund, Klagenfurt 1980
Kirchschlager Rudolf: DER FRIEDE BEGINNT IM EIGENEM HAUS, Gedanken uber Osterreich, Verlag Fritz Molden, Wien1980
KOLEDAR AULA SLOVENICA, za leto 1981, Aula slovenica, Celovec 1980
KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA V CELOVCU, za leto 1981, Družba sv. Mohorja, Celovec 1980
KOROŠKI DNEVI V TRŽIČU, Zavod za kulturo in izobraževanje, Tržič 1980
KOROŠKI KOLEDAR 1981, Slovenska prosvetna zveza, Celovec 1980
LETNO POROČILO ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU, za šolsko leto 1979/80, navnatetjstvo Zvezne gimnazije za Slovence, Celovec 1980
Likar Peter: LOJZE UDE, Moje bitke, (Slovenski znanstveniki, 2), Obzorja, Maribor 1980
Mallebrein VVolfram: HANS STEINACHER, Ein Karntner fur Frei-heit und Selbstbestimmung - eine Biographie, Heyn, Klagenfurt 1980
Mauser Karel: JERČEVI GALJOTI, roman, Družba sv. Mohorja, Celovec 1980
Mauser Karel: PREKLETA KRI, roman, Družba sv. Mohorja, Celovec 1980
Merkač France: ODTENKI RAZBOLELE RESNIČNOST), pesniška zbirka, Klub mladje ob sodelovanju SIC-a, Celovec 1980
Messner Janko: FIČAFAJKE GREJO V HAJKE, Klub Prežihov Voranc, Celovec 1980
Z lastno književno dejavnostjo prispevamo v
# Že v prejšnji številki našega lista smo na kratko predstavili Koroški koledar za leto 1981, ki ga
Pavle Žaucer-Matjaž je napisal poslovilne besede v katerih je orisal Gašperjeve zasluge v boju proti
Slovenska prosvetna zveza izdaja fašizmu in za pravice zatiranih in
že tretje desetletje skupno s knjižnim darom. Zaradi njegove bogate vsebine Koroški koledar predstavljamo še posebej, kajti njegov obseg je eden izmed največjih odkar ta edicija izhaja, posebno, kar zadeva število sodelavcev; njegova grafična oprema pa je brez dvoma ena izmed najlepših. K temu je v glavnem doprinesel posnetek Hanzeja VVeissa, ki je v svoj
zapostavljenih. Temu je priobčen še seznam člankov, ki jih je Gašper napisal za Koroški koledar, (sestavil gaje R. J.).
Nadaljnje spominske članke lani umrlih kulturnih delavcev in rodoljubov Francu Sušniku, Leopoldu Suhodolčanu in Jozeju Miklavčiču so prispevali J. Mrdavšič, Marjan Kolar in Ljubo Urbajs.
S članki različne vsebine naj-
objektiv ujel večerno zarjo na Gu- prej začenja tajnik ZSO dipl. inž.
rah.
Koledarski del ima kot običajno vključene spominske dneve iz naše narodne in kulturne zgodovine,

Feliks VVieser, ki se v svojem prispevku ukvarja z gospodarsko politiko z ozirom na izkušnje v preteklosti in tozadevnimi pogledi v
%
Cetovška knjigama ..Ma4a knjiga" ima b-gat iibor stovenske titerature
potem sledi zapis pomembne obletnice; tokrat gre za najpomembnejši zgodovinski dogodek — za štiridesetletnico vstaje slovenskega naroda, ki se je uprl fašizmu, in s tem smrtni obsodbi in ko se je odločil, da si bo sodbo pisal sam.
Uvodni članek je posvečen smrti predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Drago Košmrlj pod naslovom „Tito — velikan naše dobe" opisuje doprinos tovariša Tita k nastanku nove Jugoslavije ter njegov vpliv na razvoj novejše svetovne zgodovine, zlasti njegove zasluge v gibanju neuvrščenih. Koroški Slovenci smo v minulem letu izgubili Karla Prušnika-Gašperja, prvoborca in voditelja protifašističnega boja, revolucionarja in narodnopolitičnega delavca. Njegov prijatelj in soborec
bodočnost. O petintridesetem jubileju izhajanja Slovenskega vestnika piše Rado Janežič, pri čemer naglaša odgovorno nalogo tega glasila o obveščanju naše narodne skupnosti.
Univerzitetni profesor dr. Janko Pleterski je napisal zgodovinsko razpravo o pomenu koroške preteklosti od srednjega veka do prve svetovne vojne. Z zgodovino koroških Slovencev se ukvarja tudi Teodor Domej, njegov prispevek govori o zgodovini narodnostne strukture na Koroškem. Pravtako Andrej Vovko piše o koroškem vprašanju in sicer v obdobju med obema vojnama v luči letnih skupščin ..Družbe sv. Cirila in Metoda". O šolstvu v coni A v času jugoslovanske uprave, torej o predplebis-citnem času, piše dr. Avguštin
Malle. Dr. Anton Svetina je napisal nekaj spominov na koroški plebiscit; medtem ko Tone Zorn razpravlja o Vinzencu Schumyu in a nacistih leta 1933. Parinovo razpravo o Koroškem manjšinskem vprašanju v luči švicarskega znanstvenika je priredil dr. Stockham-mer. Ivan Jan v prispevku „Prve iskre upora" opisuje, kako so le-te na Koroško prinesli borci Kokrške-ga odreda. Janez Wutte-Luc je napisal pretresljiv članek o zločinu na severni strani Drave. O tem, kakšna je bila zvestoba naših rojakov pred velikovškimi vrati, a danes čestokrat pozabljeni kraji, piše Pavle Zdovc.
S prispevki aktualnega značaja prične Tone Roblek in bralcem predstavlja delovanje folklorne kolonije v Preddvoru, kamor naša mladina hodi na učenje narodnih plesov. Šimej Martinjak se spominja na uprizoritve igre ..Miklova Zala" in kako so s to igro „osva-jali" Slovenijo. Potem Joško Hudi poroča o delovanju SPD „Edinost" v Pliberku. Utrinke iz zgodovine SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu piše Miha Kap. Aktualno razpravo je napisala Vera Klobčič, ki v nekaterih vidikih uresničevanja Helsinške listine v SR Sloveniji v odnosu do narodnostnih manjšin (po letu 1968) bralcu daje izčrpno informacijo, kako v tej deželi upoštevajo in izvajajo mednarodne dogovore. Zanimiva je tudi informacija Foltija Sima, ki je za Koroški koledar priredil pogovor z glasbenikom bretonske narodne skupnosti v Franciji, kjer se ta narod še vedno bori za svoje najosnovnejše pravice. Obsežna predstavitev o kulturnih dosežkih lužiških Srbov,, narodne skupnosti v Nemški demokratični republiki, je članek pisatelja Jurija Kocha, ki se je lani udeležil srečanja pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem. Pod naslovom ..Zavezanost boju" Nada Gaborovič ocenjuje zadnjo pesniško zbirko Andreja Kokota.
Z leposlovnim delom Koroškega koledarja pričenja Drago Druško-vič — Rok Arih, ki se s svojim zapisom spominja srečanja z koroškim pisateljem Josefom Friedrichom Perkonigom. „Temna zarja jutra" je odlomek iz knjige pisateljice Pavle Rovanove „Kjer so tiste stezice", v katerem opisuje narodnostne dileme mladega koroškega Slovenca. Črtica „Tema in zarja jutra", je izpod peresa mlade-
Zakladnica slovenske pesmi
(W%govor predstavitvi ATrn/Zt^ovc pesmarice ,,/čož, Pod;M?M, Zii<t"
Md reviji Alernj^oviA pesmi dne /4. /2. 79#0 v Ce/ovCM
Današnji dan je pomemben in vesel praznik za vse koroške Slovence, posebej še za koroške pevske zbore in za Siovensko prosvetno zvezo, pravtako pa tudi za kulturno javnost in pevske zbore v matični domovini, kajti dobiti smo dragoceno pesmarico in zaktadnico stovenskih pesmi, iz katere bomo tahko zajemati tako novih moči v borbi za ohranitev stovenske bitnosti, kot dragocenost stovenske besede in tepote koroške narodne in umetne pesmi.
Na današni dan je izšta — in zato jo predstavljam — zbirka pesmi Pavla Kernjaka pod nastovom „Rož, Podjuna, Žita". Zbirka, ki obsega 90 strani in vsebuje 44 najbolj znanih in priljubljenih Kernjakovih pesmi, ni samo do sedaj najbogatejša njegova pesmarica, marveč je skladateljeva izbrana monografija, ki predstavlja Pavla Kernjaka v vseh njegovih značilnostih. Zbirka prikazuje veličino njegovega glasbenega duha, njegove vidne zasluge pri nabiranju, zapisovanju in ohranjanju koroške narodne pesmi, njegov izredno občutljiv prijem za prirejanje narodne pesmi, prikazuje ga kot pesnika in skladatelja ter kot narodnega buditelja, ki je s svojimi skladbami po zaslugi koroških pevskih zborov, slovenskega okteta in zborov iz matične domovine seznanil vseh pet kontinentov o nerešenem narodnostnem vprašanju na Koroškem.
Kernjakove pesmi so donele po Koroškem v vseh njenih veselih časih, spremljale pa so koroško ljudstvo tudi v njegovih najtežjih trenutkih, ko je bilo pregnano iz svojih domov. Na Koroškem je takrat za hip utihnila slovenska pesem, oglasila pa se je s toliko večjo močjo
iz Auschwitza, Buchenwalda, Dachaua in Mauthausna.
Danes so zidovi zloglasnih taborišč že padli, koroška pesem pa je ostala in se spet vrnila v slovenske domove pri Zilji, v Rožu in Podjuni. In tudi sedaj je Kernja-kova pesem ljudstvo tolažila, bodrila, vnemala, zabavala in hrabrila.
Zato smo bili počaščeni vsi, katerim sta Slovenski prosvetna zveza in Pavle Kernjak zaupala uredništvo in izdajo zbirke. Izjaviti moram, da smo se dela oprijeli z veliko odgovornostjo, pa tudi z velikim veseljem-Edino, kar nam je žal, je, da zbirke ni doživel Pavle Kernak, ki bi takšno počastitev nedvomno zaslužil.
Naj mi bo dovoljeno, da imenujem vse, ki so sodelovali pri izdaji zbirke. Poleg mene, ki sem zbirko uredil, so bili še: Janez Lesjak kot notograf, Mitja Gobec kot organizator dela in tehnični urednik, tiskarne Staneta Glavača, Toneta Tomšiča in Partizanska tiskarna ter knjigoveznica Jugoreklam. Vsem sodelujočim se s tega mesta iskreno zahvaljujem in jim čestitam k vestno opravljenem delu.
Prav posebno priznanje pa izrekam v imenu Pevske zveze Slovenije Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, ki je zbirko založila in izdala. Zbirka ni bila samo pp' trebna, marveč predstavlja pomembno kulturno dejanje, hkrati pa oddolžitev Pavlu Kernjaku za delo, ki ga j^ daroval svojemu ljudstvu.
Današnja izročitev Kernjakove zbirke javnosti naj b<? zato posvečena njegovemu spominu ob obletnici nje* gove smrti, čemur je posvečen tudi današnji koncert-
Naj mi bo dovoljeno izraziti svoje trdno prepriča* nje, da bodo Kernjakove pesmi ostale žive še mnog? desetletja, k čemur naj bi deloma pripomogla tudi da* našnja zbirka.
Radovan Go^ec
skupno kulturno zakladnico slovenskega naroda
ga pisatelja Jožeta Blajsa. Mlakarjevo črtico „Babica" je v slovenščino prevedel Ivan Dolenc. K leposlovni plati Koroškega koledarja sodijo tudi pesmi Mihe Klinarja, Andreja Kokota, Jozija Turka, Franceta Kosmača in Mitje Ribičiča; kajpada tudi umetniške ilustracije Hanzija Reichmanna, Valentina Omana in Draga Druškoviča ml. Potem je tu še zgodba o Karavanških tihotapcih, ki jo je napisal Franci Kropivnik. Valter Gutovnik razmišlja o desetletju SAK-ja, Joško Strauss pa o svetu elementarnih delcev bralca še popelje v povsem navaden a za človeštvo pomemben svet. Nikakor pa ne gre prezreti dokumentarnih ilustracij iz minulega leta.
Tako je zaključena bogata paleta prispevkov objavljenih na 224 straneh Koroškega koledarja 1981. To pa je brez dvoma lep in trajen dokument o življenju in zgodovini naše narodne skupnosti. Tako Koroški koledar lahko uvrščamo med najkvalitetnejše letopise slovenskega kulturnega prostora.
Njegova cena je šil. 80.-, skupaj s knjižno zbirko SPZ pa šil. 200.-
# „lzid prve številke „Mladega roda" je bil velik dogodek tako za uredništvo kot tudi za učence in učitelje. List je bil ugodno sprejet 'n je preko prvotnih težav glede razpredelitve vsebine, obsega, števila letnih številk itd. kmalu našel listo obliko, ki ga oblikuje že desetletja. Kot dolgoletni bivši glavni urednik dobro vem, da ni lahko zbirati od številke do številke primerne sestavke in prispevke, poskrbeti za ilustracije itd., pa vendar ostati aktualen, zanimiv, domač, mnogostranski in učnemu načrtu adekvaten. Vse to izpolnjuje sedanji uredniški odbor v posrečeni meri in se trudi za čim pestrejše obliko lista."
To je v spremni besedi za posebno izdajo ..Mladega roda" med drugim napisal okrajni šolski nadzornik in vodja manjšinskega šol-
skega oddelka pri koroškem deželnem šolskem svetu Rudi Vouk. V njegovih besedah je izpovedana misel, kaj Mladi rod dejansko pomeni za dvojezično šolstvo in kaj tozadevno storijo njegovi izdajatelji in uredniki. Tridesetletno izhajanje Mladega roda je brez dvoma mejnik, vreden posebne pozornosti tega šolskega glasila, ki je spremljal generacijo za generacijo v šolskih klopeh in tudi doma ter jo razveseljeval s prijetnim, zabavnim in poučnim čtivom. Konzorcij učiteljev na dvojezičnih šolah Koroške je praznik Mladega roda počastil s posebno izdajo Mladega roda, za katero je sedanji urednik Tomaž Ogris iz vseh doslej izšlih številk izbral primerno čtivo za šolsko mladino in za učitelje, katerim bo pričujoča izdaja v pomoč kot stalni spremljevalec slovenskega pouka na dvojezičnih šolah. Edicija ima tudi tozadevno odobritev Zveznega ministrstva za pouk in umetnost, da objavljene članke priporoča za uporabo na dvojezičnih ljudskih in na glavnih šolah dvojezičnega ozemlja na Koroškem ter za jezikovni pouk na nižji stopnji srednjih in višjih učnih zavodih. Posebno razveseljivo je, da so prispevki jubilejnega Mladega roda vsi izpod peres domačih, koroških avtorjev. S tem je mladim bralcem na voljo tudi obširen pregled del domačih in stalnih sodelavcev tega šolskega lista. Svojo hvaležnost mladi bralci (katere zastopa Mirko Srienc) izpričujejo v uvodnem članku urednikom za njihov trud in požrtvovalnost. Ob tem se spominjajo ustanovitelja Franca Aichhol-zerja in njegove sodelavce in urednike Bernarda StrauBa, Rudolfa Vouka in Hermana Velika. Mladi prijatelji Mladega roda iz Žile, Roža in Podjune ob tem ugotavljajo, da je v teh tridesetih letih izšlo 150 dvojnih številk tega lista, ki bi skupno obsegale skoraj 5000 strani. S posebnim veseljem jemljejo na znanje, da so v jubilejni številki za-
stopani sami domači pesniki in pisatelji.
Tako je na skupno 159 straneh objavljenega mnogo pestrega branja s primernimi ilustracijami; razdeljeno je na tri dela in sicer v „Naše leto", „Rož, Podjuna, Žila" in „lz preteklosti v sedanjost". V prvem delu gre za dogodke in običaje, ki jih obhajamo v teku enega leta in je po obsegu največji, V drugem gre za opise raznih krajev južne Koroške ter njenih ljudi in njihovih življenjskih navad. Zadnji det pa je dober prikaz zgodovinskih dogodkov iz naših krajev oziroma slovenskega naroda. Med pisci posameznih sestavkov pesmi in zgodb najdemo domala vse koroške pesnike in pisatelje kot je Milka Hartman, Valentin Polanšek, Rudi Vouk, Florjan Lipuš in drugi. Največkrat se pojavljajo imena članov uredniškega odbora in stalnih sodelavcev Mladega roda. Poleg omenjenih so to večinoma učitelji dvojezičnih šol. Naj navedemo le nekatere: Tomaž Ogris, Herman Germ, Neži Povše, Pavle Zablatnik, Valentin Košutnik, Bernard StrauB, Hanzi Millonig, Stana Millonig, Valentin Vavti, Mirko Kert, Mirko Srienc in drugi.
Razveseljivo je, da je izid posebne številke Mladega roda z denarno podporo omogočila Slovenska prosvetna zveza, ki je s tem izpričala svoj posluh za tisk čtiva za šolsko mladino. Da je jubilejno izdajo Mladega roda vključita še v svoj redni letni knjižni dar, pa je še posebnega pomena, ker bo s tem omogočila založnikom knjigo spraviti tudi med številne slovenske družine, ki bodo tako dobile primerno darilo za svoje otroke. Knjigo pa seveda priporočamo knjižnicam dvojezičnih otroških vrtcev, kakor tudi občinskim in šolskim knjižnicam dvojezičnega ozemlja, s posebnim veseljem pa bodo po tej posebni številki gotovo segli učitelji slovenskega pouka na dvojezičnih šolah.
Knjiga - čtovekov prijateij
5/%čgjno sem Kjf/% prej ^rgt&Zm JeJečf /?MfJt' ^oroš^e S/oven&e, je več nje??:/) otro^ prej /eh o/h-^&ovg/o hoven^o g/m?MzZjo. Dej%/d je ne^a^o t%^o/e;
J/ja^, &/ h je prej JO a// J3 a// še več /eh /z-posojevg/Z ^njZge v 5/ovem^Z štMJZj^Z ^KjZžmcZ, /h mo-C<*/ ČKhh vMj Jv%^r%r 7M /ero potrebo, J<g h t%JZ ^eJgj 'H v Pojoče Zzpo^oJZ ^g^o ^njZgo ... Mene so svojčds HavJasevg/Z Zd branje posd?veznZ^Z, pozneje sem po-^agg/g resevah ostanke Jrastvene čZfa/nZce, seJaj pa me Za/agajo z MdjnovejsZmZ s/ovens^ZmZ ^njZgamZ mojZ po-*°mcZ Zz raznZh ZmjZgdm, ^njZžnZc Zn se oJ JrKgoJ."
/dsno je, Ja Z?o hsh, &Z je že oJ m/gJ/Z? nog raJ /*ra/, pHpgZ osfa/ zveš; vse žZv/jenje. /asno je pa JZ, Ja *8ra JgnJanes JrnjZga v nas/ potrosnZš^Z Jraž/h, o/? stre-o/' re/evZzZjZ, o/* masovnZ/j vp/ZvZZ? raznovrstne hs^a-/*eseJe Jragačno v/ogo.
^o/eJarja SPZ /970 /a/?&o beremo, Ja se je Jo teJaj /j. ra/o v nas/ ZmjZžnZc/ že 3000 ZmjZg Zz vse/? poJročZj. ovarZsa FrancZja OgrZsa gre zas/aga, Ja je s svojZm ofgo/etnZm traJom astvarZ/ so/ZJno osnovo, na ^aterZ f?nc/jZ Janasnja .^tajhs^a ^njZžnZca s svojZmZ več Z:ot ^'000 /mpgdmZ.
VzporeJno s porastom števZ/a ^njZg se je JvZgnZ/o taJZ stevZ/o s/ovens^ZZ? matarantov na J 300. v)/Z je ta JZ v tavern razmerja narast/o stevZ/o Zzposojeva/cev prav Zz p/ash nase ZzoFražens^e m/aJZne? Dejstvo, Ja se naša astanova Zmenaje S/ovenZs^d štaJZjs^a ZmjZžnZca, apra-vZčaje ta^o prZmerjavo, čeprav ^njZžnZca posoja ZmjZge vsem /?ra/cem.
/čjer Je/ajejo Z:a/tarna Jraštva, nova s/ovens^a ZmjZ-ga /aže najJe sh^ s terenom oz. č/ovcFom. Z vese/jem /a/?^o agotovZmo, Ja je že /epo števZ/o Jraštev, ^Z Zma-jo a^hvne ZmjZžnZčarje. PrZ ta/h/? JraštvZ/? je taJZ Po-tajoča ^njZžnZea že aJomačena Zn prZ/ja/Jjena. Težavno pa je za /?rajc, F Z nZso zajeh v Z?aMno Fa/tarno Jraštvo. Zato je tem /?o/j razvese/jZvo, Ja se najJejo poMmezm^i, zvestZ Fra/cZ, Zh se zg/asZjo prZ nas Zn reJno Zzposojajo, Ferejo, vračajo Zn zamenjajejo ^njZge. ččnjZžnZčar/:e s/o-vens&e centra/ne /mjZžnZce spoznavamo teren Zn se z njZm veJno tesnenje povezajemo. Pose/mo prZ srea nam so hsh ^rajZ, oJ Z?oJer prZFajajo vneh F;*a/eZ samZ ^ nam po ^njZge.
Vida Polanšek in Irena Valentinič
' *°^adi Slovenske študijsko knjlšnico v Celovcu to dnevno na taspolago vsakomur
hi je neposredne aii vsn/
posredno povexnnot s heroshizni ^iooenci
Messner Janko: KARNTNER HEfMATBUCH, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1980
Messner Mirko: PREŽtHOV VORANC UND DtE BAUERN, Slovenski znanstveni inštitut (Disertacije in razprave 4), Klagen-fu rt/Celovec 1980
NA ZELEN) STREH) VETRA = AUF DEM GRUNEN DACH DES W!NDES, antologija sodobne slovenske lirike, Heyn, Kla-genfurt/Celovec 1980
NOVA DRUŽtNSKA PRATtKA, za leto 1981, Družba sv. Mohorja, Celovec 1980
OB OTVORiTV) KULTURNEGA DOMA „DAN)CA" ŠENTPRtMOŽ V PODJUN), Slovensko prosvetno društvo „Danica", Šentprimož 1980
OKTOBER ARENA - OKTOBRSK) TABOR, Oktober Arena, Klagenfurt/Celovec 1980
PET)NSEDEMDESETLETN)CA Slovenskega prosvetnega društva Borovlje, SPD Borovlje, Borovlje 1980
Petjak Janez: PODJUNSKE V)ŽE, pesmarica, Krščanska kulturna zveza v Celovcu in Slovensko prosvetno društvo v Globasnici, 1980
Pleterski Janko: ELEMENTE UND CHARAKTER DER PLEB)S-ZtTAREN ENTSCHEtDUNG 1920 )N KARNTEN, Slovenski znanstveni inštitut (Disertacija in razprave 5), Klagenfurt/Celovec 1980
Polanšek Valentin: ČtNČEK )N ČOPKA, otroške pesmice, Klub mladje ob sodelovanju SIC-a, Celovec 1980
Polanšek Valentin: KR)Ž S KR)Žt, roman, Družba sv. Mohorja, Celovec 1980
PODUČNO PREGANJANJE SLOVENCEV V AVSTRtJ) 1914-1917,
poročili vojaške in vladne komisije, Arhivsko društvo Slovenije (Viri, 1), Ljubljana 1980
Prušnik-Gašper Karel: GEMSEN AUF DER LAW)NE, Der Karnt-ner Partisanenkampf, Drava, Klagenfurt-Ferlach 1980
OUELLEN ZUR NAT)ONALSOZ)AL)ST)SCHEN ENTNATtONAL)-S)ERUNGSPOL)T)K )N SLOWEN)EN 1941-1945 = VtR) O NAC)ST)ČN) RAZNARODOVALN) PODUK) V SLOVENtJ) 1941-1945, Obzorja, Maribor 1980
Ritschel K. H.. OSTERREtCH )ST FRE), Der Weg zum Staats-vertrag 1945 bis 1955, Tusch, Wien 1980
Rovan Pavla: KJE SO USTE STEZtCE, koroška povest, Založba Obzorja, Maribor 1980
ROŽ, PODJUNA, Z)LA, zbirka pesmi Pavla Kernjaka, Slovenska prosvetna zveza, Celovec 1980
Schausberger Norbert: OSTERREtCH, Der Weg der Republik
1918-	1980, Leykam, Graz-Wien 1980
Scheinigg J.: NARODNE PESM) KOROŠKtH SLOVENCEV, odtis izdaje, ki je izšla leta 1889 pri založbi Kleinmayer & Bamberg v Ljubljani, Krščanska kulturna zveza, Celovec 1980
Steurer Leopold: S0DHROL ZW)SCHEN ROM UND BERDN
1919-	1939, Europaverlag, Wien 1980
Veiter Theodor: DtE KARNTNER ORTSTAFELKOMM)SS)ON,
Arbeit und Ergebnisse der Studienkommission fur Plobleme der s!owenischen Volksgruppe in Karnten 1972-1975, Deutsch-slowenischer KoordinationsausschuB der Diozese Gurk (Das gemeinsame Karnten/Skupna Koroška, 8), Klagenfurt 1980
Veiter Theodor: VOLKSGRUPPENRECHT 1918-1938, Verfas-sungsrechtslage und Rechtswirk!ichkeit der Volksgruppen und Sprachminderheiten in Osterreich 1918-1938, Wi!he!m Braumulter (Ethnos 2'1), Wien 1980
VOLKSGRUPPENRECHT, Ein Beitrag zur Friedenssicherung, Gunther Olszog Verlag, Munchen/VVien 1980
Vouk Rudolf: POP)S KOROŠKtH UTRAKV)ST)ČN)H ŠOL DO LETA 1918 = BESTANDSAUFNAHME DER KARNTNER UTRAQU)ST)SCHEN SCHULE B)S 1918, Slovenski znanstveni inštitut (Disertacije in razprave 6), Celovec/Klagen-furt 1980
Wit Karl: VOLKERMARKT, Chronik der GroBgemeinde Volker-markt, Eigenverlag, 1980
Wolflingseder J. & J. Dressel: FASCHtSMUS, Materialien zur Vergangenheits- und Gegenwartsbewaltigung, Arbeits-gemeinschaft Faschismus und Geschichtsunterricht,
Wien 1980
Partizanska pesem - pomemben v dejavnik narodnoosvobodiinega boja
Ko ietos praznuje slovenski narod 40. obietnico vstaje sloven-skega naroda se spominjamo tudi nastanka in razvoja partizanske pesmi, ki je svoje prispevata k vzdrževanju bojne moraie siovenskega ijudstva v boju za osvoboditev in ki je tudi še po koncu druge svetovne vojne biia spremijevaika vseh naprednih narodnih sii med Siovenci, ki smo se morati znajti v novi situaciji, v kateri večinski narod ni pokazat razumevanja za naše narodno vprašanje.
Tudi med partizani na Koroškem je biia partizanska pesem priljubljena. Združevala je — kot tudi petje starih domačih koroških viž — partizane s protifašistično usmerjenimi sloji ijudstva. Dvigala je moraio v težkih okoiiščinah in ustvarjala borbeno vzdušje v partizanskih edinicah. Najbolj razširjena je bila slovenska ljudska in partizanska pesem tam, kjer so imeli partizani največ zaslombe med ljudstvom. Severno od Drave so bili pogoji težji in kakor se spominjajo bivši borci, v teh predelih tudi ni bilo možno petje ob spremljavi instrumentov. Južno od Drave je bilo že nekako lažje. Marsikateri kmet je imel doma harmoniko in petje je bilo ob spremljavi tega domačega instrumenta kar bolj udarno in pogumno. V bližini Kort so dekleta spremljala partizane celo s citrami in kitaro.
Moč in razširjenost antifašistične borbe na Koroškem pa le ni dopuščala, da bi partizanske edinice nosile s sabo kot stalno spremljevalko harmoniko, kot je to bilo pogosto južno od Karavank. Kljub temu pa je bila slovenska ljudska in partizanska pesem važen dejavnik za borce in narodno-zavedno prebivalstvo, posebno še, ker je dober del borcev bil pred svetovno vojno včlanjen v razna podeželska prosvetna društva in zbore.
Napad fašistične Nemčije na Jugoslavijo je bistveno spremenil položaj slovenskega naroda v celoti, kot drugi evropski narodi je bil slovenski narod obsojen na smrt. Prepovedan je bil slovenski jezik, s tem pa tudi slovenska pesem. Ker pa se je slovenski narod postavil fašizmu po robu, je postala slovenska partizanska pesem nepremagljivo orožje v njegovih ustih. Zato je nepoboljšljivim včerajšnjikom še danes hud trn v peti.
Prepoved domače slovenske besede je celo zbudila manj zavedne pripadnike slovenskega naroda na Koroškem in petje starih domačih viž m novih pesmi z novo vsebino je postal znak odpora proti fašistični oblasti; odpora, ki je imel za posledico, da se je v tem boju razvila narodnostno gledano taka strnjenost, kot je slovenski narod prej ni poznal. Slovenskemu narodu se je stavila skupna naloga rešitve narodnostnega, političnega in socialnega vprašanja. To je rodilo tudi skupno kulturno moč, ki jo je na Koroškem — kot na vsem slovenskem področju izžarevala partizanska pesem. Približno eno stoletje prej je bila Koroška zibelka slovenstva; med narodnoosvobodilno borbo pa je bilo središče odpora v osrčju slovenskega naroda. Tam se je razvila med obema vojnama tudi tista napredna družbena sila — delavstvo —j ki je bilo v stanju voditi slovenski narod proti nasilju treh fašističnih sil — Nemčije, Italije in Madžarske — do svobode.
Napredna narodna inteligenca in napredni deli delavstva in drugih slojev so predstavljali silo, ki je bila v stanju združiti nove družbene impulze z odporom proti fašizmu. Ta nova sila se je zavedala, da je za uspešen odpor proti narodnemu sovražniku treba ustvariti tudi pogoje za najbolj uspešno kulturno in glasbeno delovanje, v katero je treba vključiti tudi inteligenco.
V začetku narodnoosvobodilnega boja seveda še ni bilo širokega razmaha partizanske glasbene dejavnosti, šele po kapitulaciji Italije je prišlo do širšega razmaha. Zato je možno partizanske pesmi razdeliti po času nastanka na dve obdobji: prva traja od začetka leta 1941 do jeseni 1943 (kapitulacija Italije). V tem obdobju sta nastali le dve izvirni partizanski pesmi. Drugo obdobje pa traja od je-
seni 1943 do maja 1945. V to obdobje šteje glavnina izvirnih partizanskih pesmi.
Prve partizanske pesmi so bile večinoma bolj počasne, tihe in primerne za petje ob tabornem ognju. Le v osvobojenem ozemlju so nastajale bolj udarne bolj hrupne pesmi. V tem obdobju so obstajale in delovale predvsem mladinske in borčevske pevske skupine, ki so se posluževale ljudske in revolucionarne pesmi, ie-te pa so prinesli večinoma borci-komunisti iz taborišč ali drugih dežel. Med temi pesmimi je bila vrsta narodnih pesmi, ki so jih borci priredili po svoje (npr. „Stoji tam v gori partizan"). Tudi starejše domoljubne pesmi, kot Aljažev „Oj Triglav, moj dom", so imele svoje mesto. Domače čitalniške budnice, npr. Jenkova „Naprej, zastava Slava", ki je kmalu po nastanku sredi 19. stoletja postala slovenska nacionalna himna, pred drugo svetovno vojno pa celo sestavni del jugoslovanske himne, so imele važno vlogo pri glasbenem udejstvovanju partizanskih čet.
Med prve pesmi, ki so jih peli partizani šteje tudi „Na oknu glej ...", ki je prirejena po neki španski melodiji in so jo prinesli španski borci med slovenske partizane. V obdobju med obema svetovnima vojnama je nastalo nekaj pesmi, ki izpovedujejo uporništvo proti vladajočim režimom,
kot npr. „Kosec koso brusi" in „Bile-čanka", ki je nastala leta 1940 v taborišču hercegovske Bileče in jo je spesnil Milan Apih na napev neke poljske melodije. Svoje mesto so imele tudi stare delavske in revolucionarne pesmi iz 19. stoletja, med njimi „Bratje, le k soncu, svobodi" in „Na-brusimo kose". Za časa ruske revolucije leta 1905 in oktobrske revolucije 1917 sta se rodili pesmi „Nag!o puške smo zgrabili" in ,.Kovači smo". Ko so se narodi borili za obstoj, se je ljudstvo spomnilo tudi najstarejših umetniških izročil. Najstarejša in najbolj razširjena je gotovo „Puntarska", katere prvi fragmenti besedila („Le ukup woga gmaina") izvirajo že iz leta 1515. Slovenska partizanska pesem pa je črpala tudi iz kulturnega izročila drugih jugoslovanskih narodov. Ena izmed najbolj priljubljenih je gotovo „Bolen mi leži" (makedonska) in „Druže pojdi doma".
V prvem obdobju partizanske pesmi so se uveljavile tudi „Internacio-nala", „Marsejeza", Prešernova ..Zdravljica" in „Zrtvam".
Izvirni partizanski pesmi tega obdobja do italijanske okupacije jeseni 1943 sta bili ..Razpnite čez ves svet vešala", ki jo je na besedilo Mateja Bora uglasbi! Karol Pahor in „Briga-dam" (besedilo Matej Bor), ki pa je znana v številnih variantah.
Po kapitulaciji Italije in po nemški zasedbi Ljubljane so se možnosti delovanja v Ljubljani poslabšale. Kulturniška mreža, ki jo Italijani niso popolnoma strli se je močno zožila in veliko umetnikov glasbenikov je zapuščalo mesto. Mnogo jih je dospelo na osvobojeno ozemlje. To je seveda pospešilo ustvarjalnost slovenskega umetnika in zato je možno ugotoviti, da je bilo delovanje slovenskih umetnikov v tem drugem obdobju, do
Tržaški partiianski pevski zbor sodi med najboijše interprete partisanske in borbene pesmi (med svojim gostovanjem na Koroškem je imet koncert tudi v Borovljah). Njegovemu sgiedu bo skušat stediti tudi novo nastati Koroški partisanski pevski sbor, ki se ie marijivo pripravlja sa svoj prvi nastop
konec druge svetovne vojne izjemno obsežno. Devetnajst slovenskih glasbenikov je v tem času ustvarilo več kot 230 novih zborovskih pesmi, samospevov, komornih in instrumentalnih skladb. Poleg tega so glasbeniki v tej dobi priredili, instrumentali-zirali ter preuredili še več kot 110 drugih del. Kot ugotavljajo v zadnjih letih strokovnjaki drugih evropskih dežel, je takšna ustvarjalnost pod temi težkimi pogoji izjemen evropski pojav.
Zasluge za takšen uspešen razvoj glasbene dejavnosti med NOB je treba gotovo tudi pripisati vodstvu OP, ki je že ob začetku spoznalo važno vlogo kulture in prosvete v osvobodilnem boju. Kulturni delavci so bili navzoči že pri ustanovitvi OF junija 1941, in kmalu so se umetniki v OF kot v partiji organizirali posebej, nato pa so se združevali celo po strokah, da bi čim uspešneje delovali.
Pogoji za glasbeno delo po partizanskih enotah samih so bili odvisni od socialnega sestava edinic, kakor tudi od njihove izobrazbe. S časom so imele vse enote do čete po eno harmoniko, do bataljona pa tudi svoj zbor. V prvih dveh letih so nastopali
Odporniško gibanje na Koroškem
bo treba tudi znanstveno obdelati	O
Odporniško gibanje na Koroškem v drugi svetovni vojni je zgovoren dokaz za upornost in življenjsko voljo koroških Slovencev. Zato ni čudno, da v tej ali oni obliki še danes vpliva na politično dogajanje na Koroškem. Medtem, ko je za nas odporniško in partizansko gibanje ponos in spodbuda v vsakodnevni borbi, ga določeni krogi obrekujejo in prav z lažmi o njem zastrupljajo politično ozračje v deželi. Zato ni presenetljivo, da je poleg vsakoletne plebiscitne propagande prav gonja proti partizanskemu boju drugi ideološki steber nemškonacio-nalnega hujskanja proti Slovencem.
Čeprav so se slovenski in drugi avstrijski partizani borili proti fašizmu v sklopu antifašistične alianse, njihov prispevek k osvoboditvi Avstrije danes predvsem na Koroškem še ni priznan. Nasprotno, v danih razmerah in okoliščinah je fašistična oznaka ..Banditen" za partizane kar obveljala. Ta protipartizanska oz. protifašistična miselnost ima seveda zgodovinske korenine, tako npr. v specifični obliki prevzema oblasti iz rok fašističnih veljakov leta 1945 oz. v specifičnih oblikah denacifikacije, ki je na Koroškem skorajda ni bilo.
če smo zgoraj omenili, da je negativni odnos do odporniškega gibanja na Koroškem eden izmed ideoloških stebrov nemškonacionalne propagande, ta pa uspeva, ker celotna izobraževalna infrastruktura v bistvu negira problem fašizma in s tem seveda prepušča njegovo interpretacijo nemško-nacional-nim krogom, potem postaja jasno, da moramo sami pričeti z raziskovalnim delom, da bomo zmožni z argumenti prepričevati avstrijske in koroške sodeže-lane.
To potrjuje tudi dejstvo, da dejanski kompleksni pomen partizanskega boja, da je namreč rezultat določenih razvojnih smeri nerešenega nacionalnega vprašanja, tudi tistim avstrijskim strukturam, ki se ukvarjajo z odporniškim gibanjem in v tej zvezi v bistvu tudi pozitivno poročajo o partizanskem gibanju na Koroškem, ni znan.
Poleg tega pa je treba ugotoviti, da niti med samimi koroškimi Slovenci ni povsem jasnih pogledov na hotenje in pomen odporniškega gibanja. Tudi tu najdemo ocene, ki ta boj odklanjajo. Čeprav večina koroških Slovencev emocionalno odobrava
partizanski boj, le manjka trdno prepričanje o zgodovinski utemeljenosti tega gibanja. Ravno to pa omogoča našim nasprotnikom, da lahko obrekujejo ta boj in v ta namen spravljajo v ospredje vprašanja meja idr. Na ta vprašanja ni moč odgovarjati zgolj na emocionalni ravni, temveč le na ravni z argumenti podprtega prepričanja.
Znanstveno proučevanje odporniškega gibanja je potrebno torej iz različnih vidikov. Dodal bi še enega, ki nas tudi časovno sili k takojšnjemu pričetku raziskovanja. V zgodovinski metodologiji v vedno večji meri pride do veljave tako imenovana „Oral history" (ustno izročilo), to pomeni povpraševanje še živih prič določenega obdobja in dogajanja. In dejansko je tako, da žive priče lahko precej prispevajo k vsestranskemu razumevanju tega obdobja. Zato bo nujno, da takoj pričnemo s sistematičnim in znanstveno utemeljenim povpraševanjem bivših partizanov, podpornikov partizanov, izseljencev ipd. Le takšen postopek bo mogel odgovoriti npr. na eno od spornih vprašanj namreč na vprašanje zasidranosti partizanskega gibanja na Koroškem. Na ta način se bomo tudi oddolžili še številnim partizanom, podpornikom, izseljencem idr., o katerih do danes še ni dosti znano. Mislim, da bi kazalo ta pripovedovanja posebej objaviti v spominskem zborniku.
Poleg tega, da mora proučevanje vsestransko analizirati odporniško gibanje (organizacijsko-voja-ško, politično etc.), bo tudi potrebno, da se prav posebno lotimo vrste vprašanj, ki imajo še danes na Koroškem določeno vlogo. To bo le mogoče na podlagi širšega sodelovanja z ustanovami v Sloveniji in v Avstriji, kjer so proučevanje odporniškega gibanja že zdavnaj pričeli. Sodelovanje pa naj ne bo samo v okviru izmenjave arhivskega gradiva, temveč tudi v smislu širše znanstvene diskusije in razprave. Takšen pristop naj bi omogočil prisotnost manjšinske problematike tako v slovenski kot tudi v avstrijski družbi.
Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu je prevzel to važno nalogo proučevanja NOB na Koroškem. V ta namen bo začel v novem letu s sistematičnim in vsestranskim obdelovanjem partizanske problematike.
-jdM.
v glavnem na mitingih, na zborovanjih pod milim nebom, ki so služila, v prvi vrsti razširjenju Osvobodilne fronte. Šlo je za pridobivanje ljudi v pomoč vojski, za politično vzgojo, za splošno izobrazbo pa tudi za zabavo in razvedrilo. Z napredovanjem kulturnega dela so ugotovili, da je poleg razuma treba nagovoriti v večji meri tudi čustveno stran poslušalca. Upoštevanje tega dejstva je prispevalo k še boljšemu povezovanju civilnega prebivalstva in partizanske vojske. V ta namen je delovalo celo nekaj manjših in občasnih gledaliških skupin izven osvobojenega ozemlja (Agit-teater 1942, Jermanova igralska skupina, Frontno gledališče, Kajuhova, kulturna skupina).
Danes je mogoče dokazati, da je bilo v času NOB v Sloveniji nad 500 kulturnih prireditev. Za razširjanje partizanske pesmi pa je pri tem služila poleg živega petja v prvi vrsti tiskana partizanska pesem. V času med 1942 in 1945 je bilo v ta namen izdanih vsaj 50 pesmaric.
Od skladateljev, ki so napravili največ izvirnih skladb med NOB, so najpomembnejši Marjan Kozina, Karol Pahor in Makso Pirnik, ki je zlagal številne pesmi za mladinske zbore. Zanje so največ besedil napisali slovenski pesniki France Kosmač, Tone Seliškar in Jože Udovič, katerih besedila si je ljudstvo največ posvojilo.
Poleg teh so mnoga dela prispevali še drugi skladatelji kot npr.: Ciril Cvetko, Dragotin Cvetko, Radovan Gobec, Janez Kuhar, Rado Simoniti, Pavel Šivic in drugi. Nepozabna besedila pa so prispevali še Karel Destov-nik-Kajuh, Matej Bor (ki se je sam imenoval dvornenga poeta Veličanstva Revolucije), Peter Levec, France Kosmač, Ivan Korošec in Vida Brestova, ki je mnogo napisala za mladino. Vendar je ta bežen pregled le skromen izrez iz tedanjega kulturnega razmaha med slovenskim osvobodilnim gibanjem, ki se seveda po kvaliteti ne more povsem meriti s stvaritvami v mirnih časih. Po vsebini, borbenosti in množičnosti v izvajanju pa nima primera v prejšnjih obdobjih. Slovenski narod je okupatorju napovedal kulturni molk, narod ni sodeloval z okupatorjem, sam pa je razvil kulturo, ki ni vsebovala le trpljenje ljudstva, temveč je izražala ponos, pogum in samozavest vrline, ki so sovražnika končno le zlomile.
Na osvobojenem ozemlju — v okolici Črnomlja — pa je slovenski narod sredi okupirane Evrope začel graditi celo kulturne in znanstvene ustanove, ki so bile izraz ne samo življenjske volje naroda, temveč tudi dokaz njegove zmogljivosti in produktivnosti. V osvobojenem ozemlju ie delovalo Slovensko narodno gledališče in Znanstveni inštitut.
Partizanska pesem danes ne more biti le dokument kulturnega ustvarjanja v naihujšem obdobju našega naroda. Kljub temu, da ima marsikatera pesem že skorajda zgodovinsko tematiko, je vedno spet aktualna v svoji napovedi nacionalne in socialne svobode. Partizanska pesem je še vedno simbol borbe za popolno uresničitev narodnostnih pravic, vendar ne v formalni obliki, temveč v širšem pomenu doživete vsakdanje uresničitve te enakopravnosti, ki naj je živo povezana s socialno in družbeno enakopravnostjo vseh ljudi naših pokrajin.
Vin&o Wieser

Kaj Stovenci terjamo...
... na področju radia in teievizije
Kdor je hotel [etos na jesen hitro skozi cetovške utice, je na vsakem vogaiu naietei na oviro. Poi ceiovških cest je biio prekopanih in preoranih. Za ceiovške meščane so poiagaii debeie kabie. Za ka-beisko teievizijo. Poieg dveh avstrijskih bodo v mnogih ceiovških dnevnih sobah kmaiu iahko giedaii še nekaj zahodnonemških pro-gramov. Na ekranu bodo imeii izbiro skoraj kot v džuboksu. Tisti z debeiejšimi mošnjami si bodo iahko privoščiti še časopis na ekranu. S tem tudi Koroška končno stopa v obdobje tetevizijske družbe, bi kdo reket. Figa. Ta dvodimenzionaina družba je te enojezična.___
Kakor se na eni strani oblastniki trudijo, da bi zasuli svoje demokratične voiivce kar najdalje z radijskim in televizijskem signalom, tako se na drugi strani branijo vsake minute, ki bi jo morali oddajati v slovenščini. Tako je dobršen del južno-koroškega prebivalstva prikrajšan na televiziji za vsako, na radijskih valovih domala za vsako prisotnost svoje materinščine, medtem ko nemškogo-voreče posebno v mestnih centrih prav Zasipajo z izbiro, da se bo marsikak neodločnež znašel tik pred živčnim zlomom.
Da to ni normalno, da je normalno le v nenormalnih razmerah, da ni Pravilno, da je pravilno le v nepravilnih okoliščinah, je jasno. Za koroške in avstrijske oblastnike je normalno in pravilno.
Toda začnimo od kraja.
Slovenska beseda na koroških radijskih valovih je že star problem.
mačehovsko obravnava. Toda ker nam je blizu in obstajajo podobne okoliščine, ga navedimo. Govora je o radiu Trst A, ki v Trstu v okviru italijanske državne radijske postaje RAI oskrbuje Slovence na Tržaškem, Goriškem in v Videmski pokrajini s celodnevnim slovenskim radijskim programom. Sicer so bile potrebne trde bitke, ki se bijejo še zmeraj iz dneva v dan, vendar pa oddaje so, in s tem so dokaz, da je tak radijski program potreben in možen — če je volja. Menda bodo zdaj poskušali uvesti še slovenske oddaje. Vsekakor pa v tem prostoru sprejemajo tudi radijski in televizijski signal iz Ljubljane in Kopra. Radio Koper s svojim RTV sporedom pa je spet primer zase. Sicer bo kak nevoščljivec dejal, da je prelepo, da bi bilo res, vendar Koper (ki mu po italijansko pravijo Capodistria in to napišejo tudi na topografske napise, ker tam pač živi italijanska manjšina,
Malo mlajše je vprašanje slovenščine ^a avstrijskih televizijskih ekranih. Nthče ne bo dvomil, da je oboje, prisotnost materinščine na radiu in na leteviziji, potrebno za neoviran ob-?*-°i 'n razvoj vsakega naroda, vsa-narodne skupnosti. Niti avstrijska vlada o tem ne bo podvomila, drezala bi se v lastno meso. Za juž-"o Tirolsko — spet in spet je treba Avstrijskim oblastnikom pomoliti pred nos to ogledalo — se je sama uspeš-*l°.,^avzela, tako da so v južnotirol-
-	h dolinah še pred odpravo itali-l^nskega monopola na radio in tele-
-	'Ztjo postavili dovolj pretvornikov n* relejnih postaj, da lahko 80.000 Prebivalcev brez motenj sprejema av-. rtjska televizijska programa. Po-
tega ima ORF v Boznu svojo redakcijo, ki oblikuje nekaj ur , ''skif* in televizijskih oddaj na me-Kdor gleda „Usterreich-Bi!d", se spomnil tedenskega priveska „Stid-p^?. Aktuell". S paketom in ostalo 'ttko je Avstrija prispevala k test ' "A imajo v Boznu radijsko po-^ ki oddaja celodnevni program nemščini. Njej se je pred kratkim evno oddaja pol- do triurni spored P "fnrnščini. Njej se je pred kratkim sir! ^ privatna postaja „Te!evi-nek -	ki vsak dan oddaja
^ A< ur pretežno nemškega progra-
jim ^ S'l primer iz Italije, ki svo-. ^n?rijšinam deli pravice sicer z "-turni Žlicami in nekatere prav
oddaja celodneven spored v italijanščini za Italijane na slovenski obali in v Istri, poleg tega pa še nekaj ur TV Sporeda pretežno v italijanščini, seveda dnevno.
Preden se vrnemo na Koroško, dodajmo še, da imajo npr. na Južnem Tirolskem priliko gledati sedem televizijskih sporedov v nemščini, da o tujih radijskih postajah v nemščini ne govorimo. To so poleg obeh avstrijskih še zahodnonenmški ARD in ZDF, švicarski SRG in seveda domača RAI/Bozen in Television Stid-tirol. Tržačani sprejemajo v slovenščini RTV Ljubljana in Koper, poleg tega pa tudi še Zagreb.
V tej zvezi je brez dvoma tudi zanimivo, kako se naš ORF baha s svojo vlogo kot izvoznik kulture. Če bi imenovali dejstvo, da sprejema ORF skoraj pol srednje Evrope, kulturni imperializem, bi bil kdo hud. Dejstvo pa je, da avstrijsko televizijo izven avstrijskih meja gleda dnevno najmanj 800.000 gledalcev (glej grafikon), O 3 pa seže še veliko dlje.
Pa poglejmo v domače kraje. Na radiu imamo v povprečju 50 minut dnevno slovenskih oddaj. Na televiziji nič. Sprejem ljubljanske televizije je mogoč le v obrobnih krajih — na Žili, kamor seva pretvornik na tromeji, ki pokriva kraje nekje do Vrbe, na severovzhodnem robu Celovca in v določenih predelih Podjune. Pretežni del južnokoroškega pre-
bivalstva še nikoli ni slišal slovenske besede iz ust televizijskega napovedovalca.
O	slovenskih oddajah je bilo govora že precej. Pa ne bo nič škodovalo, če nekaj stvari ponovimo. Če vzamemo čas oddajanja, nas mika trditev, da je to alibi oddaja. Kakor je slovenska oddaja uvrščena sedaj, ob delavnikih popoldne od 14.10 do 15.00 ure, ob sobotah in nedeljah dopoldne zgodaj zjutraj, je to oddaja za gospodinje in penzioniste. Ne da bi jih hoteli diskriminirati, vendar kdor hodi v službo, oddaje ne bo nikoli slišal, razen kak urednik po službeni dolžnosti, kmeti so po opravkih v hlevu in po polju, šolarji pa se raje grejo lovit slepe miši. V nedeljo zjutraj pa zgodaj vstane le, kdor je priden in gre že k prvi maši. In tedaj bo že sploh zamudil slovensko oddajo. Ne glede na to je ob delavnikih prav popoldan tisti čas, ko poslušalci vedno manj vključujejo radijski sprejemnik. Za slovenske oddaje se je položaj še poslabšal, odkar se opoldanska lokalna poročila začnejo že ob 12.45 uri in končajo ob 13.15. Prej je vsaj opoldanska informativna oddaja celovškega studia trajala do začetka slovenske oddaje. Očitno pa so s tem naredili slabe izkušnje, tako da je zdaj med poročili in slovensko oddajo neka „domovin-ska" oddaja, ki še bolj znižuje frekvenco poslušalcev. Razmeroma so slovenske oddaje s tem še na slabšem. To je seveda postranska zadeva v primerjavi z dolžino oddaj. V 23 ur mesečno ali 50 minut dnevno je seveda težko spraviti vse, kar bi bilo vredno poročanja in radijskega oblikovanja. V tej zvezi se bere načelo slovenskih oddaj, češ da hoče „nuditi slovenskemu človeku na Koroškem možnost za gojitev in bogatitev svojega kulturnega ustvarjanja, narodu-sosedu pa z glasbenimi oddajami posredovati slovensko glasbeno kulturo", kot zafrkavanje. Helmutu Hart-mannu, ki to piše v „Briicke 9", ni kaj očitati. Najbrž bi tudi on rajši oblikoval polnovreden, beri: celodnevni, radijski spored, ne pa „ne-kakšen .miniprogram' avstrijskega radijskega programa". O televiziji rajši ne govorimo. V tem sodobnem sredstvu javnega obveščanja par ex-cellance za slovenščino ni niti minute prostora in časa. In naj je po volji avstrijskih oblasti tudi nikoli ne bo. Da bo mera polna, se branijo, tudi omogočiti nemoten sprejem ljubljanske televizije. Bralci se bodo še spomnili, kakšen vik in krik so zagnali koroški provinčni časniki, ko so na Peči na tromeji postavili pretvornik. To niti ni več dvojna mera, to je že kar blizu zlobe.
Ob vsem tem je razumljivo, potrebno in edino pravilno, da obe slovenski osrednji organizaciji v operativnem koledarju zahtevata ureditev
Pretvornik Peč na tromeji, ki s signaiom RTV Tjubijana oskrbuje področje od spodnje Ziie do Vrbe (desno) Pogied
v studio (sredina).
Zemljevid področja, ki ga pokriva avstrijska teievi-lija, vkijučno s Siovenijo (spodaj).
Slovencev na področju elektronskih sredstev javnega obveščanja. Dokument sta oktobra meseca posredovali zveznenmu kanclerju.
KAJ PRAVI OPERATIVNI KOLEDAR?
Specifikacija predstav o točki 6 in 7 operativnenga koledarja, ki zadeva vprašanja radia in televizije, razčlenjujejo potrebe in zahteve koroških Slovencev na tem področju na tri vprašanja:
#	prisotnost v radiu in televiziji v lastnem jeziku
#	prisotnost v radiu in televiziji v nemškem jeziku
#	nemoten sprejem ljubljanske televizije po vsem južnem Koroškem.
Izhajajoč iz lastnih potreb in izkušenj v drugih državah, ne nazadnje tudi na Južnem Tirolskem, dokument predstavlja možno osnovno strukturo polnovrednega, torej celodnevnega programa. Slovenske oddaje naj bi torej razširili na pravi pravcati celodnevni radio v slovenskem jeziku, nekakšen „Radio Bistra Drava", kot je zapisal dunajski mesečnik Extrab!att. Taka radijska postaja bi bila razdeljena, kot je v ORFu običajno, v dva glavna oddelka — informacije ter kultura in razvedrilo, ki bi jih morali tako z uredniške kot s tehnične plati zasesti z zadostnim in kvalificiranim osebjem. Da je taka zamisel po zakonu izvedljiva, kaže primer „Blue Danube Radio", ki na Dunaju za okoli 3000 zaposlenih pri UNO-City oddaja nekaj ur samostojnega programa v angleščini in je tudi sicer samostojna postaja.
Dokument nadalje zahteva stalno prisotnost manjšine na televizijskem ekranu, ki bi jo realizirani s teden-
Dte Tagesreichweite (durchschnlttl. Seher pro Tag) der osterreichtschen Fernsehprogramme [m grenznahen
AuStOtld -*	^ sijdl Tschechostowo)<et
'ca 600 OOO HaushaKe .
teh vprašanj. Da bi urejevanje lahko sko enourno oddajo v slovenščini, steklo, sta poleg splošne zahteve iz- Ta oddaja naj bi prikazala življenje delali še poseben dokument, ki po- in delovanje manjšine na kulturnem, drobno formulira predstave koroških političnenm in gospodarskem področ-
ju in bi torej bila predvsem aktualnega značaja. Poleg teh oddaj iz lastne proizvodnje naj bi mesečno oddajali kak slovenski film ali drugo televizijsko oddajo. Potrebno osebje bi lahko bilo na razpolago pri slovenski postaji na Koroškem.
Da bi bilo mogoče na Koroškem in drugod po Avstriji ustvariti znosno vzdušje, za to je brez dvoma potrebno obveščanje nemškogovorečih sodržavljanov. To naj bi pokrila redna informacijska oddaja na frekvenci nadregionalnih informacijskih oddaj, ki bi poleg poročil, komentarjev in aktualnih pogovorov poročala predvsem tudi iz kulturnega življenja koroških Slovencev v nenmškem jeziku.
Prav tako bi morala tudi televizija redno v nemščini poročati o življenju manjšine, kar bi po vsej priliki najbolje opravila z oddajo, ki bi bila podobno kot „Siidtirol aktuell" priključena oddaji „Osterreich-Bild".
Glede sprejema ljubljanske televizije ugotavlja dokument, da je bilo mogoče najti podobno bilateralno rešitev. Kot na Juž. Tirolskem, zato naj bi tudi v Avstriji premagali formalni odpor oblasti. Potrebno bi bilo le, da se ORF in RTV Ljubljana sporazumeta o ustrezni mreži pretvornikov, ki bi sprejemali ljubljanski signal in ga ojačenega oddajali na področje južne Koroške.
Ker seveda hitre uresničitve teh predlogov ni pričakovati, predvideva dokument tudi takojšnje ukrepe za izboljšanje trenutnega položaja. Mednje šteje na radijskem področju prerazdelitev sedanjega oddajnega časa in njegova vključitev v običajne programske strukture regionalne postaje za Koroško. To velja najpoprej za informativne oddaje, ki naj bi jih pridružili koroškim lokalnim poročilom zjutraj, opoldne in zvečer. Pičli oddajni čas pa bi lahko razbremenili tako, da bi oddaje, ki niso specifično slovenske (komorna glasba, cerkvene oddaje itd.), vključili v zato predvidene oddaje na lokalnem valu. Pri televiziji bi bilo že kar treba vključiti kulturno, politično in gospodarsko življenje slovenske manjšine v redne programske strukture.
Na koncu pa dokument še ugotavlja, da imajo Slovenci pravico do zastopstva v sosvetu poslušalcev in gledalcev pri ORF.
Uresničitev tega do podrobnosti razčlenjenega dokumenta bi znatno izboljšala pogoje za narodnostno življenje koroških Slovencev. Čeprav trenutno v absolutnih številkah ni opaziti znatnega poslabšanja položaja, pa v primerjavi z razvojem v ostali Avstriji, kjer sprejemajo že do šest, sedem TV programov, radijskih pa nešteto, taka strategija pomeni dejansko nazadovanje, ki je lahko usodno. Čas je že, da tudi koroški Slovenci dobimo možnost, da stopimo v elektronsko dobo. Da bo dvodimenzionalna ekranska družba tudi dvojezična.
P. W.
Upravičeno smo ponosni na jubiiej
organiziranega siovenskega pianinstva na Koroškem
(iz govora na prosiavi 80-ietnice Siovenskega pianinskega društva dne 19. 12. 1980 v Ceiovcu)
Z ustanovitvijo Siovenskega pianinskega društva ieta 1853 v Ljub-ijani se je zanimanje za naše gore začeio širiti tudi na Koroško, kjer je biio središče gibanja stovenskih pianincev v Kanatski in Ziijski doiini. Sprva, ko siovenski pianinci na Koroškem še niso imeii svoje organizacije, so se nekateri včianiii v osrednjo pianinsko organizacijo — Siovensko pianinsko društvo v Ljubijani, vendar so se sedem tet pozneje osamosvojiti in 18. januarja 1900 ustanoviti samostojno siovensko pianinsko organizacijo na Koroškem, imenovano Ziijska podružnica.
Pred 80 teti je biio torej rojstvo siovenskega organiziranega pianinstva na Koroškem. Na ta jubiiej smo koroški Siovenci vsekako lah-ko ponosni.
Do organiziranega planinstva med Siovenci je prišlo predvsem zaradi tega, ker so si tedanji oblastniki, ziasti tedanja nemška planinska organizacija Avstrijsko-nemško planinsko društvo, osvojili slovenske gore in jih deklarirali za nemške. Trdili so celo, da je simbol Slovencev očak Triglav nemška gora in na debelo ponemčevali slovenska gorska imena. Naj navedem samo en primer izmed mnogih, kakšne nesmisle so pri tem ustvarjali: znano bohinjsko goro Črna prst so prekrstili na Schvvarzfinger. Mislim, da je tukaj vsak komentar nepotreben. Da bi Slovenci zavrli ta germanizacijski proces, so se planinci organizirali in potem organizirano nastopali proti nevarnosti potujčenja naše domovine.
Še preden so koroški slovenski planinci ustanovili svojo podružnico, je bilo zlasti na območju Zahodnih Julijskih Alp v Kanalski do-!ini živahno planinsko delovanje. Leta 1898 je župnik Ebner iz Žab-nic na svoje stroške pustil napraviti pot na „Kamnitega lovca" (2079); teta 1899 pa je bila po zaslugi vi-šarskega gostilničarja Blaža Lakote popravljena lovska steza z Vi-šarij v znano privlačno dolino Zaj-zero. Obe poti so označili s slo-vensko-nemškimi napisi, kar naj bi Višarjem ohranilo slovenski značaj. Leta 1899 so koroški planinci na Višarjah dobili na razpolago lepo urejeno sobo s tremi posteljami, ki jo je dal na razpolago dekan Simon Inzko iz Žabnic.
Franc Grafenauer, deželni poslanec iz Most, občina Brdo; Fr. Hav-liček iz Čač; Alojzij Knafelc, ad-junkt direkcije drž. železnic iz Beljaka; Matija Kues, dekan iz Trbiža; Martin Krejči iz Vrat; Vojteh Krejči iz Gorij; Fr. Krigl iz Zahomca; Ivan Millonig, pd. Koren iz Zahomca; Anton Pelnar iz Št. Štefana v Ziljski dolini; Josip Rozman iz Celovca; Josip Svaton z Višarij; Anton Varmut, posestnik v Limarčah, občina Brdo; Janez Varmut iz Bistrice na Žili. Sestav teh oseb pokriva področje Ziljske in Kanalske doline, kar opravičuje dejstvo, da so prvo podružnico na Koroškem krstili na Ziljsko podružnico.
Ustanovitelji podružnice so iz svoje srede izvolili prvi odbor po-
beno dovoljenje, vendar do realizacije tega projekta ni prišlo, nasprotovanja s strani oblasti so bila prevelika. Člani Ziljske podružnice so pridno markirali planinska pota in nameščali dvojezične kažipote, kar je vzbudilo pri narodnih nasprotnikih, zlasti pri Avstrijsko-nemškem planinskem društvu, velik odpor, tako da so padali napisi, kot smo na žalost tega vajeni še danes. Tudi sekciji Avstrijskega turističnega kluba v Železni Kapli ni šlo v račun, da so slovenski planinci pridno markirali poti. Najbolj jo je jezilo, da so markirali pot ravno na Obir. Zaradi tega so vodili veliko gonjo in širili nerazpolože-nje proti podružnici.
Tudi na propagandističnem področju so bili člani Ziljske podružnice izredno aktivni in iznajdljivi, tako da se lahko učimo od njih — izdali in založili so namreč razglednice, na katerih je bil na vrhu Lovca fotografiran tajnik podružnice Knafelc. Razglednice so imele napis: „Prid' vrh planin, nižave sin". Knafelc je bil, kot sem že omenil, spreten in aktiven tajnik, ki je imel organizacijo dobro v rokah. Poleg tega je bil drzen gornik, ki je s svojim zgledom poteg-
Zgoraj: Tradicionatni limski pohod ..Arihova peč" v spomin na padie partizansko borce
Spodaj: Pianinsko srečanje v Ziijski doiini
Vsa ta dejavnost se je takrat odvijala v sklopu Slovenskega planinskega društva s sedežem v Ljubljani. Ne čudimo se torej, da je na tem področju obstojala živa želja po samostojni planinski organizaciji, ki se je končno uresničila, kot sem že omenil, 18. januarja 1900 na ustanovnem občnem zboru ..Ziljske podružnice" v Borljah v Ziljski dolini.
Pobudo za ustanovitev te podružnice so dali nekateri koroški rodoljubi, med njimi koroški deželni poslanec Franc Grafenauer iz Most pri Brdu, Ivan Millonig pd. Koren iz Zahomca (oče sedanjega dekana Mittoniga v štebnu pri Mato-ščah) ter člani tako imenovanega ..Slovenskega omizja" v Beljaku. Koroški rojak dr. Julij Felaher je v zvezi s tem ..omizjem" v Planinskem vestniku leta 1973 zapisal sledeče: ..Beljaško omizje je združevalo slovenske narodne in prosvetne delavce v Beljaku in belja-škem okraju. Predsednik omizja je bil v decembru 1954 umrli Ivan Hohmiler. Organizacija je imela nepomemben naziv, da so člani svoje narodno in prosvetno delovanje lažje prikrili pred nemško nacionalno nestrpnostjo." Najaktivnejši tega omizja je bil Alojzij Knafelc, o katerem je znano, da je bil odličen organizator in gornik.
Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih 16 članov. Navedel bom imena vseh 16 zaradi tega, da bi, če pride v javnost, kaj več izvedeli o dejavnosti teh ljudi. Ti člani so bili: Fr. Begmann iz Št. Lenarta pri Sedmih studencih; Ivan Flašberger iz Velike vasi, občina Brdo; Anton Gabron iz Skočidota;
družnice in sicer za načelnika deželnega poslanca Franca Grafenauerja, za njegovega namestnika Ivana Milloniga pd. Korena, za tajnika Alojzija Knafelca, za odbornika pa Matijo Kuesa in Josipa Sva-tona. Kot ima naša sedanja organizacija svoj sedež v Celovcu, tako je imela Ziljska podružnica sedež v Bistrici na Zilji.
Dejavnost Ziljske podružnice je bila zelo pestra. Ze kar prvo leto po ustanovitvi so na Zahomški planini otvorili planinsko postojanko, imenovano Korenova koča. V dolini Zajzere pod mogočnim Višem in Poliškim špikom so kupili svet, da zgradijo planinsko postojanko, imenovano ..Krnica". Imeli so že grad-
nil številne planince za seboj in jih navdušil za gorske podvige.
Ker se je dejavnost Ziljske podružnice zelo razširila — njen delokrog je zajemal področje od Mežiške do Kanalske doline — je Knafelc na občnem zboru leta 1906 predlagal, da se Ziljsko podružnico preosnuje v Koroško podružnico s sedežem v Celovcu. Ta predlog je bil naslednjega leta tudi realiziran.
Z Ziljsko podružnico torej se je začelo organizirano slovensko planinstvo na Koroškem. V boju za svoj obstoj je le-ta odigrala častno vlogo in veliko prispevala, da se je slovenska beseda ohranila na območju njenega delovanja.
Zaključno bi še opozoril na za-

z
a i
a J
Mladina je pomagala graditi kulturni dom v Šentprimožu
Pogosto se vprašamo, npr. o/? prZ-/ZVZ praznovanja VaVe oV/etn/ce a/Z otvor/tve VaVe tovarne, Vaj m/s/Z m/aJ:na. Opazit; je namreč, Ja se ta-VZZ? stvar; aJe/ežnjejo veJno ZstZ m/a-JZncZ. Vemo pa, Ja /mamo mnogo več m/aJZncev.
VsZ vemo, VaVo pomembne so za nas 5/ovence astanove, v VaterZZ? /aZ?-Vo apora/Jjamo svoj materin jez/V Vrez strada prej Je/o Jaja/cZ (V/ so 5/ovenrem pogosto nenaV/onjenZ Zn ce/o sovražn/j.
Vprašat/ se je treVa, a/Z zanZmajo m/aJZno na VčorošVem samo Jemon-stracZje /množ/čna aJe/ežVa m/aJZne) Zn zaVaj nam nZ aspe/o m/aJZne asme-rZtZ na poJročja zaVtevnenjše VorVe za naroJnostnZ obstoj, Vjer je na vse/; poJročj/Z? tre/ra gojZtZ aZ:cZj.sZ:o enotnost. /e to zgoJov/nsVZ /aVtor? /n če je, za Vajč
Vemo, Ja so se evropska m/aJZn-sVa Zn štaJentsVa gibanja zače/a z Zetom /%#, ZJ je zgoJov/nsVa pre/om-nZea na tem poJročja. To se je vse-VaVor oJraža/o taJZ znotraj m/aJ/n-sVega Je/ovanja VorošVZZ? ZJovcncev. /z tega časa ZzvZra taJZ vsa večja po/ZtZčna angažZranost naše m/aJe ge-neracZje, Zn je oJ/očZ/no seg/a taJZ meJ nemško govoreče napreJne so-Ježe/ane. To Ja s/ovensVa Je/avsVa Zn VmečVa m/aJZna ža/ nZ s/eJZ/a tema razvoja. Pos/eJZce tega so seJaj močno vZJne.
Po/eg vse/; traJZcZona/nZ/; po/ZtZčnZ/; asmerZtev meJ 5/ovencZ /5PO, OVP, /(PO Zn s/ovensVa nacZona/na stranka) so se v tem časovnem oVJoVja pojavZ/e taJZ nove, preJvsem m/aJZn-sVe organizacije Zn g/Vanja z novZmZ po/ZtZčnZmZ aspeVt/. Ta razvoj je Z*rez Jvoma Ja/ močan pečat naroJnostnZ po/itZVi.
V zaJnjem Jeset/etja opažamo na PorošVem /;Zter proces razs/ojevanja Zn oJse/jevanja m/aJZZ?, VZ morajo ZsVatZ Je/o pr/ nemšVogovorečZV Je/o-Jaja/c/Z?. Povsem jasno je, Ja eZionom-sVa oJvZsnost pogojaje taJZ socZa/no Zn po/Zt/čno oJvZsnost. Vemo, Ja vse te oJvZsnost/ močno vp/Zvajo na na-roJno zavest, Zn Ja reJčZjo vrste za-veJn/Z? s/ovensZiZZi m/aJZncev.
ZaveJajoč se tega Jejstva se je Zveza s/ovensVe m/aJZne na Voroš-Vem, sVapno z napreJno nemšVogo-vorečo m/aJZno, mora/a oJ/očno po-stavZtZ po roVa eVonomsVema „za-sažnjevanja". To moremo storZtZ /e z oV/ZVovanjem močnejše naroJnost-no-po/ZtZčne zavest/ m/aJZZ;.
Ena ZzmeJ pomemVnZZ? aVc/j za Jo-sego tega cZ/ja je taJZ traJZc/ona/nZ OVtoVrsVZ taVor, VZ ma je aspe/o zJraž/tZ s/ovensVo Zn nemško govorečo m/aJZno. Da Zn Zn/o naše Je/o še ač/nVov/tejše, Zn seveJa mora/Z apo-števat/ ce/o vrsto pomemVnZZ? /avtorjev;
PreJvsem je važno, Ja nam v prZ-VoJnje aspe mo/n/ZzZratZ č/mveč m/aJZZ? na poJeže/ja, Ja najJemo Von-VretnZ Je/ovnZ st/V z najš/ršo m/aJ/n-sVo Vazo. Zato je treZ?a sestav/t/ taV-šen program, VZ Z?/ zaZnferes/ra/ vse soc/a/ne Vatcgor/je m/aJZZ?, še poseZ?ej pa Je/avsVo Zn VmočVo m/aJ/no.
ZzVašnje pr/ Je/a z m/aJZmZ v poJ-
nimivo dejstvo, da je bila Ziljska podružnica ustanovljena najmanj pet let pred prvo kulturno-prosvet-no organizacijo na Koroškem, kar mnogo pove, predvsem pa to, da so bili planinci prva slovenska organizirana sila, ki se je neposred-
jansVZV VrajZZ?, v oVo/Zc/ f/ZVerVa, so Jragocene. Jasno oJražajo, Ja nam še n/ aspe/o vV/jač/t/ v Je/o vse s/o-vensVe m/aJ/ne. Dos/ej se je aJejstvo-va/o samo aVt/vno jeJro, VZ je prZ-pravZ/o taJZ večjZ Je/ aVc/j. Vse to pomen/, Ja moramo sestav/t/ taV program Je/a, v Vaterem Z?o naš m/a-JZnec na poJeže/ja naše/ neVaj zase Zn se Z?o z zan/manjem vV/jačZ/ v Je/o.
iVi' najno, Ja so vse naše aVc/je vezane na ne vem VaVšne „v/soVe naroJnostne cZ/je", morja Z?Z /n/o Vo/je, Ja se Z?o/j „ž/v/jenjsVo" prZ-ZJZžamo m/aJZm — Ja vtVemo v naše aVc/je taJZ VonVretno astvarja-nje za/?avnega Zn razveJrZ/nega značaja. Posc/mo VmečVa m/aJZna Zmtt po/ne roVe Je/a, zato je ne smemo c/?remenjcvatZ še taJZ ?nZ. Z/astZ ve-/ia to za začetno JoZ?o; še/e Vo jo Jc-Z?ro aveJemo v m/aJZnsVe o?*ganZ-zac/je Z?; nj/Z?ovo Je/ovanje, s/ /aZ?-Vo pr/vošč/mo taJZ Jrage, za/;tev-neiše vse/?Zne Je/a.
Važno je torej, Ja najJemo ač/n-VovZto o/J/Vo aVt/v/ranja vse/? tZst/Zr m/aJZncev, V Z so Jos/cj sta/Z o/? stran; <m j/Z? n/smo aspe/Z vV/jač/tZ v ?;aše aVc/je. To je vseVaVor za/;tevna na-/oga Zn ?rns//m, Ja /ež/ preJvsem na nas v Vrajevn/Z? organ/zacZjaZ?, Ja jo reš/mo. Prav m/aJZna v VrajevnZZ? oJZ?orZZ? Zn zJraženj/Z? na?Z?o/je pozna težnje Zn Z?otenja m/aJ/Z? Zz oVo-/Zce, Vjer Je/aje, zato Z?Z se mo?a/e po/?aJe o VaterZZ? govor/m, rojevat/ prav na /oVa/n/Z? ravne/?, center v Ce/ovca pa /?Z to samo asV/ajeva/.
/VaJa/jnjZ V o ra V je soJe/ovanje z nemšVo m/aJZno. TaVo soJe/ovanje z JemoVratZčn/mZ m/aJZnsV;'m; g;Z?anjZ š/rom JvstrZje je vseVaVor JoZ?er Jo-pr/nos, Ja se m/aJZna otrese Vom-o/eVsa „naroJne manjvreJnostZ", Z?VratZ pa se taVo /aZ?Vo pr/čne p/oJno soJe/ovanje na poJročjZZ?, Vjer Zn7a-mo Z?rez Jvoma sVapne težnje. Vot na pr/mer v Z?orZ?Z .prof/ nemšVona-c/ona/nZm Zn neo/aš/sf/čn/m organ/za-c/jam.
TreZ?a je pove Jat/, Ja so Z?Z/Z prvt st/VZ z m/aJZnc/ napreJn/Z? JemoVra-t/čnZ/; avstr/jsVZZ? g/Z?anj p/oJn/ m jasno Važcjo, VaVo se napreJno ?nne-nje avstr/jsVe m/aJZne prav v vprašanja manjš/n raz/ZVaje o J JcsnZčar-sVega mnenja Jo/očenZZ? Vrogov /tt organZzac/j, še poseZ?ej t/st/Z?, Z*Z so poj vp/Zvom /VeZmatJZensta.
Ze/o pomemZ?no je, Ja znova po* ž/vZmo soJe/ovanje z m/aJZno matične ^/oven/je. /n Z?o/j Vot Jos/ej /?omo mora/Z pog/oZ?ZtZ soJe/ovanje p?*av aa ZoVa/nZ ravn/ — na pr/mer meJ Vra-jevn/mZ zJraženj; Zn o/?činsV/m/ Z;on-/erencam/ P/ZZ?erV — DravograJ, Pavne ZtJ. Ta že/ja je Z?Z/a taJZ Zz-?*ažena oJ č/anov Je/egacZje PZČ Z^it/P, VZ so se prej neJavn/m ?na-JZ/Z na Je/ovne?n oZ?ZsVa. pr/ nas ZčorošVe?n.
To ne Zn Z?Z/ samo JoprZnos V Z?o/j-šema meJseZ?ojnema spoznavanja s/o* vensVe m/aJZne, VZ jZ/; /oč/ samo meja. marveč taJZ jaVtor spoznavanjih m/aJZne Zz ^/ovcn/je Zn Jagos/avi)^ z nemšVogovorečo m/aJZno Zn s fritt taJZ JoprZnos za mir Zn ustvarjalno sožitje meJ naroJZ.
Marjan PočnUt
no postavila po robu germanizaciji-Na njeno dejavnost smo res lako ponosni.
Ideje planinstva so klicale ih združevale koroške Slovence ^ preteklosti, jih danes in tako j'^ bodo tudi v bodoče.	^jy
Nova pridobitev Strokovne šole za ženske poklice v Šentjakobu
Pri iskanju poti in načina izobraževanja svojih hčera, bi naši starši ne smeti brezbrižno mimo izredne priiožnosti, ki se jim nudi v Strokovni šoii za ženske pokiice, ki jo vodijo že nekaj iet šoiske sestre v Šentjakobu v Rožu.
Razmeroma hitra zaposiitev in zadovoijivo deiovanje absoiventk te šoie so najboijše priporočiio pri odiočitvah za nadaijno strokovno šotanje vseh tistih dekiet, ki so v zadnjem razredu obveznega šoianja.
Uprava Strokovne šole za ženske poklice v Šentjakobu z vsemi sredstvi skrbi za čim temeljitejšo izobrazbo, zaupanih jim učenk.
Sodobni tehnični napredek vedno znova naravnost izziva k nabavi novih sodobnih učnih pripomočkov, s katerimi je možno doseči pri pouku večje uspehe.
Eno od mnogih poklicnih področij, za katere šola usposablja svoje učenke, je tudi zaposlitev v pisarnah.
Večletna želja uprave šole, da tudi za ta poklic usposobi svoje absolventke v skladu s sodobnimi zahtevami in metodami, se je, hvala Bogu, s tem šolskim letom uresničila.
Učenkam vseh treh razredov strokovne šole in enoletne gospodinjske šole je sedaj za pouk strojepisja in stenografije na razpolago najsodobnejše opremljena fo-notipijska učilnica z vsemi tehničnimi pridobitvami elektronike za to stroko. Naprav, katerih se marsikatera starejša oseba rajši izogne, se poslužuje današnja mladina z velikim veseljem, zato tudi z večjim uspehom.
Poslušanje in izdelovanje diktatov s kaset in s slušalkami ni za absolventke več samo slika na televizijskem zaslonu, temveč pravo realno doživljanje, ki jim prinaša mnogo zadovoljstva in jih utrjuje v sigurnosti za uspeh v bodočnosti.
PISMO BRALCA
Zgodba iz Globasnice
2e ko sem vstopit v dvorano pri Soštarju v Globasnici, mi je šinilo v Slavo, da je nekaj bilo v zraku. Nekaj več, kot pa običajna živčnost nestrpno čakajočih otrok. Nekaj več, kot običajno vzdušje na taki prireditvi.
Še dobro se je spominjam. Pred ^remi tedni (7. decembra 1980) je tamkajšnje društvo priredilo opereto "Miklavž prihaja".
Nekako vesel sem bil, da sem se kolikor toliko pravočasno znašel med pbčinstvom — dokaj veliko staršev 'o otrok je bilo, rekel bi polna dvorana. Kajti, če bi malce kasnil, bi točno zamudil „operetico", tako bi jo Ramreč skratka imenoval; in se motal zadovoljiti le še z obdarovanjem ^trok, ki je tej sledilo. (Tudi Slovenski vestnik je v poročilu „Miklavže-
j^ORO&L SE BOM S SVOJO ŽENO ^Reditelj: SPD „Srte" v Dobrli vasi Kulturni dom v Dobrli va:i "s: torek 6. jan. 1981 ob 14.30 uri gostuje: Oder 73 SPD „Edino:t" i: ""berka
Rije v Šentprimožu" pisal o opereti sGa/MMi oNi&i.)
n Kljub temu se mi je zdelo, da so rj?snji izvajalci te ..Miklavževe ope-'ce" bili nadvse dobro pripravlje-rs! kar se je tudi pokazalo v izvedbi, tih	hi si pač tudi kdaj (saj na
etn) želelo, da bi po dolgem upri-
zorili popolno opereto ..Miklavž prihaja" (letos samo v Šentprimožu!), ker Sem že od mnogih slišal: „Nak pojdem na igru, sem ja ži šit, je vso-ke letu ta glihna" ( Ne pojdem na igro, mi že stoji preko glave, je vsako leto enaka).
Vsekakor me je letos bodlo v oči, da je manjkalo pravega vzdušja na odru, za katerega so prejšnja leta poskrbeli po podjunsko „partlni" (parklji) v lepih kosmatih maškarnih oblekah in voščenih obrazih.
O
Ampak tudi Miklavžu Globasnica ne pomeni španska vas. Saj jo kar dobro pozna, ne samo iz ptičje perspektive — marveč tudi iz žabje (kakršne poznamo tudi v slikarstvu).
Saj imajo po novem v njegovi (po podjunsko „buk!eh" (knjigi) nekateri otroci poseben položaj! In sicer uživajo prednost otroci občinskih odbornikov koroške enotne liste in kor. ljudske stranke.
Moj sosed me je nato s komolcem pahnil v telo in šušljaje dostavil, „češ ti (otroci) so pa gotovo bili izmed vseh najbolj pridni na vasi". Šele za temi je Miklavž bolj globoko pogledal v „bukli" po otrocih bolj ..preprostih" staršev, če jih smem tako imenovati.
To nisem iz trte zvil, marveč je bila bridka resnica. Ozrl sem se, ter zapazil, da so tudi nekateri drugi obiskovalci navidezno podobno (Če ne isto) videli in slišali, kot jaz. Nekako pobit sem še med to Miklavževo prireditvijo zapustil dvorano.
Potrebo po tovrstnih učnih pripomočkih so zahtevati sodobni načini opravljanja pisarniških del v višje organiziranih ustanovah.
Prav zato, da bi si absolventke zagotovile uspešen nastop tudi v sodobno opremljenih pisarnah, uprava šole ni klonila pred računi z astronomskimi številkami, ki jih je izzvala nabava teh sodobnih elektronskih naprav. K sreči so upravo pri tem podprli s svojim deležem g. škof, dr. Kostner, škofija in država. Tako je z združenimi močmi dosežen nov korak na poti sodobnega napredka naše dvojezične strokovne srednje šole, ki bo omogočila temeljitejšo izobrazbo njenih absolventk, f Ob tem, ko se šolske sestre ! zahvaljujejo vsem, ki so k ures-4 ničitvi te želje pripomogli, pri-^ čakujejo da bo tudi ta pridobi-f tev olajšala odločitev staršev in ! njihovih hčerk, ki se prav v teh 4 mesecih odločajo za nadaljnjo ^ izobraževalno pot.
% Dvojezična strokovna šola za ! ženske poklice v Št. Jakobu da-4 je ženski mladini temeljito iz-^ obrazbo v najrazličnejše živ-Ijenjske smeri.
! Da si starši pravočasno zago-4 tovijo mesta za svoje hčerke so ^ prijave možne že sedaj vkijučno do konca februarja 1981.
\ Prijave so možne osebne, 4 pismene in po teiefonu št.: } (0 42 53) 343.
Dekan Kristo Srienc
70-LETNIK
Dne 23. decembra je obhaja! dekan Kristo Srienc v Šmiheiu svoj 70. živijenjski jubiiej. Poteg svojega duhovniškega pokiica je tudi veiik rodoijub. Zavedajoč se potrebe po siovenski izobrazbi, je zgradi! kar dva kutturna domova, v Šenttipšu in v šmihetu. Zaradi zvestobe svojemu narodu so ga nacisti pregnaii iz šenttipške župnije v gornjekoroško doiino Maita. Oba omenjena domova — farni dvorani — sta žarišče kutturne dejavnosti Podjune.
Dekana Krista Srienca poznamo tudi kot naprednega gospodarstvenika, !ovca in pisatetja. Ktjub tetom je poln živijenjske vo!je, ki se kristalizira v dejanjih v korist naši narodni skupnosti, s prizadevanjem biti narodu sosedu enakovreden partner in dober sosed.
Dekanu Sriencu ob njegovem živijenjskem prazniku iskreno čestitamo!
P!SMO BRALCA
„0ffener Brief"
Sehr geehrter Herr Abg. Hofer!
In der „Kleinen Zeitung" vom 5. 12. 80 zifieren Sie einen Abschnitt meines auch in der Karntner S!owenen-Zeitung ^Vestnik" erschienenen Beitrages, der ubrigens woriwbrflich derselbe war, den ich auch der „K]einen Zeitung" zu-gesandt habe, nur daf) er von dieser eben nicht vollstandig abgedruckt wurde, weit sich die Zeitungsredaktionen bekanntlich das Recht auf Kurzungen von Beitragen vorbehalten.
Es hat mich daher gefreut, daf) Sie just jenen Teil meiner Aussagen zitiert haben, der aus meinem Leserbrief gestrichen wurde, den man aber, so meine ich, der 'Offentlichkeit nicht vorenthalten solite, wei! die Rolle dieses KHD und das Verhaiten der politischen Parteien ihm, seiner Tatigkeit und seinen verschiedenen Forderungen betreffend die Volksgruppenfrage, gegen-uber, ein wesentlicher Bestandteil der diesbezuglich auftretenden Fragen und Probleme im Londe ist! Ebenso solite der Bevolkerung nicht verschvviegen werden, daf) dieser KHD eben erst 1957 gegrundet wurde, aiso mit dem KHD von 1919/20 nicht identisch ist, was u.a. vviederum die Frage aufwirft, was diesen Verein dazu bewogen haben mag, den Namen der damaligen Werbe-organisation tur die Volksabstimmung zu ubernehmen, wcs u. a. Steinacher nicht wollte, der in seinem Buch ausdrucklich feststellte, daf) kein Verein und keine Gruppe je wieder die Bezeichnung der damaligen VVerbevereinigung fuhren solle! Weifers solite nicht tabu sein, wozu bereits 37 Jahre nach dem echten KHD von 1919/20 eine Vereinigung gegrundet wurae, welche heute tur unser Land vollig uberflussig ist, auf)er man anerkennt, daf) eben ein Verein, und nicht die gewahlte Volksvertretung Volksgruppenpolitik macht bzw. durch seine Tatigkeiten und den damit einhergehenden Forderungen in Angelegen-heiten slow. Volksgruppe, die Parteien in ihren Entscheidungen lenkt, sie also vveitgehend beeinfluf)t, oder andere Entscheidungen in diesen Fragen, also solehe, die nicht im Sinne des KHD und seiner Verbande vvaren, eben ver-hinderf! Das konnte bereits oft genug verfolgt und beobachtet werden! Daher, Herr Abgeordneter Hofer, betone ich nocheinmal: Entweder es regiert in allen Fragen und Belangen die von uns, also vom Volk gewahlte Vertretung, oder man moge es eben so einrichten, daf) der KHD, also ein Vetein wie viele andere Vereine, offiziell Politik machen kann! Da wiederholt behauptet wur-de, er „vertrefe" die Interessen der Deutsch-Karntner (das sind heute immer-hin zirka 500.000 Menschen), moge man sich seitens der Parteien entweder dafur verwenden, daf) dieser fur Karnfen und seine Politik anscheinend so ,wichtige" Verein, als Liste oder Partei bei Landesvvahlen kandidiert, oder man moge ihn endlich auf den Boden der Wirk!ichkeif zuruckbringen, daf) er also nicht mehr ist als ein Verein, nicht die Vertretung der deutschsprachigen Bevolkerung (auch ich verwahre mich als deutscher Karntner entschieden da-gegen, von diesem Verein „vertreten" zu werden), also keine politische Partei. Die Karntner Parteien werden namlich schvverlich beweisen konnen, daf) sie sich in ali den Jahren seit 1958, um mit dem damaligen Schulstreik zu begin-nen, uber die Ortstafelfrage bis zur Minderheitenteststellung usw. nicht nach den Vorstellungen und Forderungen dieses Vereines und seines Anhanges ge-richtet, oder zumindest vveitgehend orientierf haben! Daher halte ich meinen Vorvvurf aufrecht, daf) unsere gevvahlfe Volksvertretung eben nicht in der Lage ist, sich gegen diesen Verein durchzusetzen, und nicht bereit bzw. in der Lage ist, diesen Verein in die Schranken zu sveisen! Und diese Doppelrolle in der Volksgruppenpolitik, bis hinein in Fragen der Wirfschaft (vvetche auslandischen Betriebe sich ansiedeln ,durfen" und vvelche .nicht" uswf), dort der im Lande anscheinend .allmachtige" KHD, da die gevvahlte und daher einzig und allein fur das Land mafjgebende und zustandige Volksvertretung (solfte zumindest so sein), ist unertraglich!
Es wird daher, sehr geehrter Herr Abg. Hofer, solange daruber gestritfen vverden konnen, was fur unser Ansehen schadlicher ist, — die mehr oder we-niger grof)e Hilflosigkeit der Parteien gegenuber dem Einfluf), den ein Verein auf Fragen und Entscheidungen unserer Politik nimmt, vveiters jene nationalen Ereignisse, wie z. B. jene um die Oktoberfeierlichkeiten 1970 und jene Aus-vvuchse des Ortstafelsturmes 1972 und vor der Arbeiterkammer in Klagenfurt, — oder die freie und offene Meinung einzelner Burger in Zeitungen, vvobei Sie mich doch hoffentlich nicht dafur verantvvortlich machen vverden, vvenn hiesige Presseerzeugnisse auch im Ausland erhaltlich sind. Nicht nur der Vestnik geht ins Ausland, sondern auch zahlreiche deutschsprachige osterreichische Zeitungen sind in Nachbarlandern erhaltlich! Sie behaupten vveiters, daf) ich die politischen Verhaltnisse in Karnten in Fragen Volksgruppenproblem — KHD — .Bedeutung" und Einfluf) des KHD's im Lande, in bzw. auf die Volks-gruppenpolifik der Parteien, unrichtig dargestellt habe! Ich bleibe aber den-noch bei meiner Auffassung, daf) das die Realitat ist!
Guttenbrunner Herbert Kottmannsdorf
^-ena^ai je izpil. Nekateri pevci so se ustrašili: Ali rte bo ^3lt/t Pijan! Ali bomo še mi dobili kaj piti? Brez skrbi, Pine	je držal besedo, gospodar Franc pa je sam
Boq ^ potlej več litrov za pevce. Podaril jim je vse. bil da bi mu vsiljevali denar! Gospodar Franc je tik. g ^en človek. Veren in značajen. Narodnjak in poli-Na Jcer preprosta kmečka grča. A preudaren in dober, irneij e9ovi domačiji je bila sicer skromnost, a vsega so Žato dovolj. Tudi berači niso odhajali prazni od hiše. Znanji? bM krščanski nauki zlasti pri Vojdu pogosti in ^asirai *d°v Franc je še sam rad stopil med pevce in ^zir^ posebno se mu je dopadla tista ,V Gorenjsko
9nai '^i pride, kar hoče, nas Stovence ne bo vihar raz-^drtj ift doslej v zgodovini ne!" se je razgrel v svoji za-oroškj slovenski veri.
is Pritr^° ^ tudi reče v pesmi: Narod bo zmeraj ostal!" sebno	Sončarjev Domen. Z Vojdom sta si bila po-
Joj, kq Morda je France skrivaje nosi) v sebi željo: Pone$ ' ^ ga naša Marica navadila. Z golimi rokami ga ^ Kaplo k poroki in nazaj!
da se Matevža je nadvse cenil. Nekje ga je pomiloval, is spom reč z Lonko tako usodno iztekla. Pri tem se Gtcije J"! sv°je lastne usode, kajti tudi on ni poročil ' lo je ljubil in jo še sedaj ljubi, na versko ute-
meljen, nedolžen način, kakor si dopoveduje, Lucijo, ki je sama ostala in se ni nikdar poročila. Vzel pa je tisto, ki je imela prihranke in debelo doto. Čisto iz gospodarskega razloga: oče mu je prepustil zadolženo domačijo. Niti grof je ni maral odkupiti. Kvečjemu bi prevzel dolg in s tem bi bili Vojdovi brezdomci in na cesti. Franc pa je bil tak navdušen kmetovalec. Vse je žrtvoval, samo da kmetijo pridrži. Zato je žrtvoval tudi svojo ljubezen. Zato tudi gara sedaj že blizu dvajset tet, da se je otepe! dolgov, da je s sestrama in z bratom lahko še doma na svoji zemlji. Štedil in štedil je z tesom, zato je njegova osenca sedaj tako gosto ze!ena. Nikdar ni obžaloval svojega življenja. Zatekel se je vsebolj v religioznost in tudi prakticiral krščansko življenje, kakor ga uči evangelij. Zato je bi! tudi pri kakem šaljivcu Vojdov na glasu, da je sveti Franc. Bit pa je pristen človek. Marsikdo ga je hotel posnemati, a mu je prej ali slej ušlo svetohlinstvo skozi človeško slabost. Vojdov France in bil svetohlinec. Bil je dobesedno to, kar naj bi bil kristjan.
S Korijem sta se razumela. Vseeno, da ie bil pevovodja na glasu, da je nevaren prekucuhar levičar, ki hoče tako državo kot je v Rusiji. Oba pa sta se tudi z župnikom razumela. Vse na podlagi slovenstva. Za ideološko plat se niso razdvajati. Ko je šlo za usmeritev krajevnega društva, so prav Vojdov, Korej in čebelar vplivali, da se .Zarja' vključi v napredno Slovensko prosvetno zvezo.
Matevž je samo poslušal, kako so se pogovarjali tisti, ki so se na politiko razumeli. Začelo se je tako, da sta Osenčarjev sin in cerkovnikov Frid! prišla v krog nekaterih pevcev, ki so se zbrali v jablanini senci ob Vojdovi hiši.
„Boste videli, zdaj bo vsak čas hudič, v Benetkah sta se združila dva diktatorja, Mussolini in Hitler."
..Hitler mu je dal potuho, pa so Lahi začeli z vojno vAbesiniji."
„V Španiji sili tretji diktator na oblast, neki pritlikavi general."
..Fašisti in nacisti pomagajo Francu."
„!n kaj bo pri nas tukaj? Kako dolgo se bo Schusch-nig še držal s svojim bergljastim križem, ki je nekje le podoben kljukastemu Hitlerjevemu?"
„Vedno več je nacistov v državi. Nemci bodo primar-širali v Avstrijo in zdaj bo situacija drugačna kot štiriintridesetega leta, ko je taisti Mussolini grozil Hitlerju, da bo Dollfussovo Avstrijo ščitil."
„Kako pa jo je ščitil? Nacisti so kljub temu ubili kanclerja."
„Nemci spet mešajo politiko. Zakaj Angleži in Francozi ne nastopijo proti njemu? Čakajo in gledajo."
..Angležem bo najbrž kar šlo v račun, ker vsi ti diktatorji preganjajo komuniste. Tako nehote varujejo Britance predsovjetijo."
..Angleži so bili že davno barantači."
„Kaj pa kraljevina Jugoslavija? Slovencem glede narodnega položaja gre pasje. Vse je samo srbohrvaško in uvajajo neko jugoslovanščino kot državno in narodno zavest. Kdo pri tem najbolj nastrada? Seveda spet najmanjši. To so Slovenci."
„Samo da se v delavskem gibanju onstran meje nekaj dogaja. Delavstvo imajo organizirano. Slovenski komunisti so na mestu."
„)majo drugačen položaj kot koroški slovenski komur nisti. Tukaj se v partiji srečujejo Nemec nemčur in Slovenec. Narodnost pa ni prva točka. Kajti internacionalnem, ki ga nam ponujajo nemško govoreči tovariši, je pač mednaroden navsezadnje !e iz nemškega vidika."
„Poleg tega imajo slovenski koroški komunisti celo vrsto nasprotnikov. Tu so najprve socialdemokrati, ki pa zgubljajo sedaj na pomenu, ker so februarja štiriintride-
18 - štev. 1 (2000)
Zg TMMOge /zTMeJ Hgs, žžvŽTHO Mg Jcže/1, /e O^rgfC^ V THMtM ZMMOgO^rgi /e KM/MO opzgvz-
/o, pgč Me^g;, čewMr ne Jg zzognžtž. Ng-/?orHO je fe^gnje pre^o prozneZnž/? cejt, ^e Jre-njgtž v ngtrpgn:/; gvZo^M^z/z, g/; pg Zr^gZ; ng vrgfg Mo^o v ngJ^fro^je, Jo ^gferJ? voJ/;o ^^orgj ne^^onene sro/Mce.
AfzznogzeJe $ezn opgzo-og/g prz^gpno oprew-/jenc zz/ož^e zn /zozngj yezn ^e zzognz/g znzzno-zJočz zezz)^z. Ce/o ozr/g $ezw ^e zg njo, Zg Jz'
CM$Ht
ong je sZorz/g zzZo. 7*eJgj wg ze zpozng/ž. NgJjg, ^rzjgZe/jzeg zz oZro%ž/? /eZ. VeJe/g zezn, Jg ž fz' Zg v znezZg, g porej^ozng zzzg ze srečal:, zž zzznenjg/z ne^gj j^ezeJ o oZzocžjz, o Jo-zngčezn &rgjg žn zpeZ zvg /zz'Ze/ž uzg&g v zvojo zzner.
^ ze^oj je zzneJg oM /jg^^g oZro&g/ pez/ezno NgZgzo žn Zn/eZnegg PeZrg.
„A/orgž žzž z znenoj Joznozz/ Vzgj Zo/ž^o, Jg ^zoz vz'Je/g ^je zžvžzno." ŽVe^gj zezn ze zžcez* žz-gozzgrjg/g, Jg nžzngzn egzg, g pz*ž ze^ž zezn z*ez z^/enž/g, Jg žzžjgž^ wezn oprgf^ozn zZo^zžzn zg /zzjz z njo. jjg je zgzzno žz z/gž^e,* o^enezn /zg /ze/jg/g žz fz'Zcg ožzg oZz*ož?g. Ngzgzg je Mg Zgžzo zgozzoz-ng, Jg je zngzng znorg/g njeno čežzžjgnje Mr zng/o gZžžgZž. PeZez* /zg, M je zz zzz*Zcg rgizno tzzZgž, je /*J nez-gz/zožožen, /oMv. Dozng je zng-zz:ž TVgJjž zžžžž zz ngz'očje, z*enjgz nž žznežg čgzg, Jg žzž gg zzez čgz /zezZozzgžg. ZgZo je jo&gž žn zneZgj žgz*gče žn o/JeM /zo ZŽežz.
„Če gz*ež ^ znenž, PeZez, zž Jgzn Zože ž^gzžžco/ Cžej, žzzečžžnž ggznžjž zo zz njej. Nocez?" PJžng zžgJ^gržjg je žzž/g Zo, žzž zezn jo žznežg z zežzoj. Z njo zezn žzoZežg /zoZožgžžzž PeZrg žn gg zzg-žzžzž ^ zežzž, zgj zezn ZeJgj žznežg zzeč čgzg ž;oZ NgJjg, Jg ž*ž ze zngžo /zožgrgžg z njžzn. Ožzz-žzgž zž je zožze žn ožzoZgzzžjgje že /zz*žzež /zo žžrgzžžeo. ŽVgZgzg, žzž je ZeJgj žežgžg ng ZŽežz žn zzzgžg, je oJžožžžg žzgz*zzžce.
„7*eZžeg, žzngž ZnJž zgzne eno zMzžžcoč" Pzž-zngzn, Jg zezn ze zeže ZeJgj z/zoznnžžg, Jg nž-zezn rgvngžg /zrgzz. Če žzž žzžžg ZŽzZe „cžggreZe" vzgj z'gzJežžžg žn jžžz Jgžg vzgžzeznn /zož.. .
TVjnng zngzng znž je žzoZežg Zg^oj /zozngggZŽ žz zgJz-ege, o/zozozžžg je NgZgzo, Jg je /zz-ozžzž gz*-Jo, Jg je MgZec venJgr že zngjžzen, ong /zg ve-žž^g; g M z* je oZro^ vzZz*gjgž /zz*ž zvojezn, je /zz-e-zZežg PeZz*ove žvečžžne žn jžžz z*gzJežžžg ng /zožo-vžco. To zeveJg PeZrzz nž žzžžo /zz*gv, zgZo je že žzožj žžzZgvo jožzgž žzoZ prej. TVgzZgžg je /zz'gvg zngžg vojz^g. VeJežg zezn, Jg zezn jo zgzng po-vzz*očžžg.
Spoznžnjgzn ze, Jg zzno ne^oč žznežž ngjz*gje ZeZo, žzž je ožz vzg^ezn ožzžz^n z zežzoj pz*žnezŽg znežžznžce, pongJžžg vzg^eznn eno, poZezn pg vz*eč^o zpz'gvžžg ngzgj v žep, gžž pg jžžz je Jgžg zMžzzgj zngznž. Pžžž zzno zgJovožjnž, zgj jžžz nž-zzno žznežž vzg^ Jgn, nžzž vzrožzg zg pz*epžz*. Pvoznžzn zžeez*, Jg žzž žzžž žzgZez'žžzožž oZz*o^ ze-Jgj zgJovožjen z enžzn žzonžzonozn. VenJgz* ž<ožje nožzeneznn, ^ot že eneznn. Zgpoznnžžg zž žzozn Zo. Zg vzgžz zžnčgj pg ž<ozn venJgz* ^npžžg Z^gžz zžgJ^orčežz več žn gg žznežg z zežzoj, Jg ne žzozn Ježgžg zneJ Ngfgžgznž žn PeZz*ž z-gzžžžze.
Kako preganjamo nespečnost
Spimo, da se odpočijemo, da si naberemo novih moči. Včasih pa se nam dogaja, da ležimo ure in ure budni, ali pa se zbudimo sredi noči in ne moremo več zaspati. Utrujeni smo, spanca pa kljub temu ni od nikoder. Kako preganjamo nespečnost? Kateri recept za zdravo, globoko in krepčilno spanje je najboljši?
Zdravniki soglasno odsvetujejo vsa uspavalna sredstva, pa naj so v obliki praškov ali tablet. Od časa do časa, v primeru, da ne spimo že nekaj noči zapored, lahko nemara sežemo po uspavalu, ker pa tableta ni trajna rešitev in ker bi nam prinesla več slabega kot dobrega, poskušamo priti nespečnosti do živega po drugi poti. Predvsem je pomembno, da doženemo, zakaj ne moremo spati. Nespečnost ima namreč lahko več različnih vzrokov.
Na srečo je nespečnost le redko posledica psihiatričnih in nevrotičnih motenj. Zgodi pa se, da ne moremo spati zaradi depresije ali zaradi motenj v presnovi. Takrat gremo brez odlašanja k zdravniku, ki nam bo edini lahko pomagal.
Pogostnejša je nespečnost, do katere pride zaradi psihogenih vzrokov. Lahko smo preutrujeni, lahko preobremenjeni s skrbmi, mučijo nas bojazni, stres... Zaradi konfliktov, ki jih ne moremo rešiti, smo vznemirjeni, to vpliva na delovanje organizma, in tako pride do motenj v spanju.
Kdor ni spal eno noč, ves naslednji dan
preživi v strahu, kaj bo, če se nespečnost ponovi. Brž ko leže v posteljo, nemirno čaka, kdaj bo prišel odrešilni spanec. Toda ker je vznemirjen, spanca ni. Tako zaide v začarani krog nespečnosti, iz katerega se je zelo težko rešiti.
Kako premagamo nespečnost, ki je posledica živčne napetosti in strahu? Psihologi svetujejo:
1.	Zavedati se moramo, da nam tudi nekaj neprespanih noči ne bo ogrozilo zdravja.
2.	Nikoli si ne smemo dopovedovati, da vso noč nismo zatisnili očesa. To namreč ni res. Čeprav se nam dozdeva, da ležimo budni do jutra, vmes vsaj za kratek čas zadremljemo.
3.	Dan po neprespani noči preživimo kolikor mogoče delavno, ne privoščimo si počitka, veliko se gibljemo. Tako bomo zvečer telesno bolj utrujeni, pe še veliko dela bo postorjenega in ne bo nas skrbelo, kdaj bomo napravili vse, s čimer smo v zamudi.
4.	Poskrbimo, da nam večer prijetno mine. Po večerji gremo na sprehod, privoščimo si kozarec vina, poslušamo prijetno glasbo, okopljemo se v peneči se kopeli, postrežemo si s kozarcem toplega mleka z medom. Vse to sprošča, pomirja, prinaša spanec.
5.	Vedno hodimo spat ob isti uri. Tako si ustvarimo ritem spanja, zaspanost postane navada, ki nas zvečer spravi v posteljo.
6.	Preden gremo spat, temljito prezračimo spalnico. Če je zrak v njej suh, topel, če je
Drobni nasveti
H Jaboične rezine ne bodo potemnele, če jih bomo premazale z timoninim sokom.
H Olupijen in na kolobarje zrezan krompir moramo dobro oprati, da odstranimo škrob. „Pomfri" bo boij okusen in krhek.
H Mandiji ne bodo preveč „živahni", ko jih boste jemali iz vrele vode, če jih predtem posujete s sladkorjem.
H Banane bodo dalj časa sveže, če jih razdvojite in hranite v temnem in hladnem prostoru.
Kikiriki je zelo bogat s fluorom in varuje zobe pred gnilobo. Čim več naj bi ga uživali otroci in nosečnice. Pečenka bo ostala sveža in sočna, če jo boste dali v porcelansko posodo in le-to potopili do polovice v večjo posodo z vrelo vodo.
v njem premalo kisika, bomo slabo spali.
7.	Poskusimo si sprostiti živce. Nemara nam pomaga, če v postelji preberemo nekaj strani knjige, lahko gledamo televizijo, lahko se pogovarjamo ali igramo karte.
8.	Dopovedati si moramo, da je čisto naravno, če se ponoči kdaj pa kdaj zbudimo. Ne jezimo se zaradi tega in si tudi ne delajmo skrbi, jeza in skrb namreč prav zares preženeta spanec. Veliko več zaleže, če se veselimo, ker še ni jutro in nam še nt treba vstati.
Recepti za tiste, ki radi kuhajo
PALAČINKE S ČEBULO
Zn 4 osebe potrebujemo: 150 g prekajene slanine, 250 g čebule (ali 125 g čebule in dva šopka svežega drobnjaka), 125 g moke, četrt litra mleka, 4 jajca, olje.
Slanino narežemo na majhne kocke in jo prepražimo v ponvi, čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Stresemo jo k slanini in med mešanjem spražimo do mehkega. V skledi zmešamo mleko, moko, jajca in malo soli, da dobimo testo za palačinke. Dve tretjini prepražene čebule s slanino zamešamo v testo. V veliki ponvi segrejemo olje in spečemo palačinke. Pečene palačinke nadevamo s preostalo čebulo in slanino. Zraven ponudimo solato.
Če pripravljamo palačinke z drobnjakom: prepražimo čebulo in slanino. V testo za palačinke pa zamešamo obilico sesekljanega drobnjaka. Palačinke nadevamo s čebulnim nadevom.
KROMPIRJEVI SVALJKI S SIROM
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g
krompirja, sol, muškatni orešek, 1 jajce, 10 g masla, 100 g pikantnega sira, 2 žlici drobtin, 25 g mletih lešnikov, maščobo za cvrtje.
Krompir olupimo in skuhamo v soljeni vodi do mehkega. Odcedimo ga in pretlačimo. Zmešamo ga s soljo, muškatnim oreškom, maslom, nastrganim sirom in rumenjakom. Zgnetemo testo, iz katerega oblikujemo svaljke. Povaljamo jih najprej v razžvrkljanem beljaku, nato pa v mešanici drobtin in mletih lešnikov. Svaljke zlato ocvremo v maščobi, nato jih ponudimo kot prilogo k mesu, za slavnostni obed.
ZREZEK Z LIMONO
Na osebo potrebujemo: 120 g puste svinine, 5 g margarine, sol, poper, 3 žlice limoninega soka, 4 rezine limone, malo sladila, pol kosa toasta, 100 g glavnate solate, sok 1 limone.
Zrezek potolčemo in popečemo na margarini z obeh strani (z vsa-
ke strani 4 minute). Zalijemo z limoninim sokom in obložimo z limoninimi rezinami (brez lupine). Pregrejemo in ponudimo s taostom in s solato, ki jo pripravimo samo z limoninim sokom in sladilom. (300 kalorij)
OCVRTE SUHE SLIVE
Za 2 osebi potrebujemo: 100 g suhih sliv brez koščic, 1/8 litra belega vina. Za testo: 2 žlici moke, 1 rumenjak, ščepec soli, 1 žličko sladkorja, 1/2 žlice olja, 1 beljak, 300 g rastlinske maščobe, 2 žlici sladkorja v prahu.
Izkoščičene suhe slive damo v skledo, prelijemo jih z vinom in pustimo stati v pokriti posodi čez noč, da se zmehčajo in prepojijo z vinom. Nato jih damo na cedilo, da se odtečejo. Vino prestrežemo in prihranimo. Iz moke, rumenjaka, soli, sladkorja in olja zmešamo gladko testo, prilijemo toliko prihranjenega vina, da dobimo gosto tekoče testo. Odcejene slive pomakamo v testo in jih ocvremo
na razgreti rastlinski maščobi. Koso ocvrte, jih potresemo s sladkorjem v prahu in takoj ponudimo- I
PONAREJENI ZREZKI
Za 4 osebe potrebujemo: 3 stare žemlje, 1 veliko čebulo, 2 žlici masla ali margarine, šopek peteršilja^
1	jajce, sol, poper, 4 žlice drobtin,
2	žlici svinjske masti.
Žemlje namočimo v hladni vo- < di, ko se zmehčajo, jih odcedimo in iztisnemo na cedilo, nato pa nadrobimo v skledo. Na maslu ali margarini pražimo drobno sesekljano čebulo, da postekleni. Peteršilj sesekljamo. Praženo čebulo in peteršilj zmešamo z. namočenim kruhom, dodamo jajce, sol in poper. Če je masa preredka, dodamo še nekaj drobtin. Z mokrimi roka- { mi oblikujemo iz mase ploske zrez- { ke. V ponvi segrejemo mast in popečemo zrezke z obeh strani, da zlato zarumenijo. Ponarejeni zrezki so lahko priloga k mesu lahko pa jih ponudimo tudi z zeleno solato, za samostojno, brezmesno jed-
*++++*+++++++++++*++++++++++++++++
setega leta tako klavrno odpovedali. Kapelški tovariši čakajo s puško ob nogi, povelja pa od nikoder. Potem pa tak fiasko!"
Zanimivo je bilo besedovanje cerkovnikovega Fridla in Čmanovega Lenarta. Prvi je bil iz ugledne katoliške družine, pa je bil tudi v ožjem Korijevem krogu. Celo član partije. A oče in župnik in še kdo na višjem slovenskem katoliškem vrhu, je obvaroval Fridla pred aretacijo. Korej in njegovi zaprti tovariši pa so bili trdni in niso mogli iz njih kaj iztisniti.
Fridl argumentira sledeče:
„Saj je v redu, da se slovenska duhovščina tako vneto žene za narodni obstanek. Kar je tukaj na Koroškem več kje edina pot, da pride slovenska beseda še v javnost. Zlasti knjižna slovenščina. Prav. Samo, da duhovščina gleda to svojo dejavnost kot njen teritorij in samo njen teritorij, ni prav. Tudi slovenski človek odhaja s trebuhom za kruhom v svet. Po navadi razočaran zapušča svoj dom, beraški dom, ki ga je imel le v najemu. V tujem svetu pride pod vpliv nemškutarstva. Zaradi razočaranja v svojem bivšem svetu tak človek vse odvrže, kar je bilo zanj prej merilo in vrednota: narodnost in vero. Treba je klerikalce, če ne bo koga preveč zabolelo, slovenske klerikalce vprašati, kje je pot do takih ljudi? Cerkev je nima več! Narodni voditelji tudi ne! Kdo jih ima pod vplivom? Kvečjemu de-iavska organizacija, komunisti ati socialdemokrati. Se sprašujem, zakaj ne bi bilo mogoče delavski sloj zajeti v nekaki slovenski napredni stranki? V neki organizaciji, ki zastopa vse socialne in napredne ideje, kot jih imajo nemški Korošci oziroma Avstrijci oziroma vsi napredni elementi sveta, obenem pa obdržati stik z narodnim telesom. Brezdomski proletariat pa ima v prvi vrsti cilj: vsakdanji kruh, zaslužek, delovno mesto! Duhovnikom in imovitim katoliškim
posestnikom je lahko govoriti o narodni zvestobi, o pravičnem boju, o zveličanju na onem svetu, o tem in onem zlatem nauku, ki prihaja iz njihovih ust! Kaj pa berači? Brezposelni? Zakaj so? Ker so jih blagi posestniki pripravili na svet, kajti toliko otrok naslinijo, kolikor jih jim baje bog določi. Potem ni pravičen bog, če že v naprej vkalkulira toliko beračev in brezposelnih."
Nekdo se je vznemiril. Čmanov Lenart pa je menil:
„ln mislite, da boste vi komunisti in socialisti in vsi napredneži sveta uredili svet po pravici? Ruska revolucija je stala na tisoče in tisoče žrtev in naposled je prinesla lakoto."
Fridl ni branil sovjetije:
„Je pa tako, brez Kerenskijeve prvotne socialdemokratske revolucije ne bi mogli pozneje boljševiki s silo na obtast. Zato so socialdemokrati možni le v taki državi, kjer je politična svoboda za vse stranke. Da pridejo preko svobodnega tajnega glasovanja do svoje pozicije."
„Rusi imajo preko svoje diktature proletariata tako diktaturo, ki je nekje slabša kot prej carjev despotizem."
..Sarno komunizem je v stanju preko revolucije odpraviti kapitalizem!" se je pridružil sedaj Lip, kmečki sin družine, ki ni bila slabo situirana. A fant je bil bistre glave in se je politično zelo razvijal.
„Vse še nekje razumeš. Samo, da so vse napredne sile tako proti cerkvi in veri, to mi ne gre v glavo!"
Čmanov Lenart je razumen človek. Rad debatira. Je spravljiv in si da dopovedati. Svoje stališče pa zna tudi utemeljeno braniti:
„Ali ni huda Marxova beseda, da je religija opij za maso? Ko bi se ljudje in zlasti oblastniki držali vsaj polovice tega, kar uči evangelij, bi bil že največji napredek!"
„Kdo pa najbolj izrablja evangelij v svoje oblastniške
namene? A ne tisti, ki ga razlagajo? Prvotna cerkev, ki j& bila še v ilegali, je bila ena sama komuna. Pozneje pa s<? prišli kristjani na oblast. Na zunaj se je reklo kristjani, posluževali pa so se vsega tistega izkoriščevalnega na-pram sočloveku, kar so imeli pred njimi Rimljani, nema-niče in podložnike in sužnje in brezpravno rajo."
„Se čuje, kot da so prvi kristjani in tisto, kar bi radi dosegli komunisti, nekaj podobnega? se je glasno spraševal ovčanski Jernej, drugače molčeč človek, ki je veliko dajal na telesno nega in ni posebno maral žensk.
„Čudno je le to, da se cerkev vedno druži s tistim, kt je na oblasti in ki ima kapital. Kaj pa naredi cerkev zastonj? Pogreb? Poroko? Krst? Mašo?"
Čerev Jur, znan bolj kot socialist, pa skuša kompromis:
Cerkev je diktatura, komunizem pa tudi. Zato socialdemokrate oba sovražita. Mi pa hočemo politično svobodo-Volitve. Ustavo. Pravno ureditev družbe in države. Vsak sme imeti svoje mnenje. Osebna svoboda mora biti zajamčena."
Matevž premišljeval na vse strani. Pri vsakem je našel nekaj, kar mu je ugajalo. Kod dobijo take misli? Najbrž veliko berejo! Tudi take reči, ki jih je Schuschniggova vlada prepovedala. Seveda! Celo to predpisujejo, kaj nekd<? sme brati. To je že svinjarija! Tako je, kakor bi jaz od nekoga zahteval, da mora misliti tako, kot bom jaz hotel-če tako reč do kraja premisliš, se res lahko razhudiči$ nad tistimi, ki vladajo. Zakaj pa delajo tako? Kdo pa jiH bo snedel, če bodo v redu vladati? Pošteno in pravično! Da bodo imeli svi dela in zaslužka! Zakaj ne bi bile spe* volitve? Tako kot v letih med dvajset in triintrideset. KdC je nagovoril več ljudi, da so zanj glasovali, pa je vladah
Zaostaiost južne Koroške
je tudi posiedica centraiističnega gospodarskega koncepta

DNEVNA	o		
M)GRACtJA po občinah	2: M m >	.5. g .!$. o 2 -a s ^	
Občina	O Dl	O) o O) o n M s >	
2re!ec	1.267	283	18
Bistrica v Rožu	2.484	402	160
Borovtje	8.483	916	608
Grabštanj	2.511	711	47
Hodiše	1.615	395	41
Kotmara vas	2.418	775	9
Kriva Vrba	2.435	636	223
Bilčovs	1.503	379	3
štalenska gora	2.418	659	15
Žihpolje	1.172	326	71
Gospa sveta	2.809	557	94
Otok	1.027	190	134
Možberk	3.507	855	36
Osoje	554	110	50
Poreče	2.318	449	340
Pokrče	2.054	609	10
Šmarjeta v Rožu	1.126	247	30
Škofiče	1.870	507	11
Steuerberg	1.502	410	3
Dholica	1.880	569	7
Sete	868	183	—
Omenjeni predeli Koroške so znani po tem, da imajo slabo razvito osnovno infrastrukturo, da so možnosti nadaljnjega šolanja minimalne, da je prometna povezanost krajev z javnimi prometnimi sredstvi slaba, da je medicinska oskrba in oskrba nasploh na nizki ravni in da je struktura gospodarstva zelo neugodna.
Razumljivo je, da so našteta dejstva predvsem v škodo domačega prebivalstva. Da je trenutna situacija rezultat določenih načrtnih gospodarsko-političnih ukrepov, je jasno. Vendar je prav centralistično naravnan gospodarski koncept največ kriv, da so Ziljska dolina, severno pobočje Karavank, in vzhodna Koroška gospodarsko manj razvita področja Koroške.
V zadnjih letih je opaziti, da se v omenjenih krajih vedno bolj zavedajo nakopičenih problemov. Predvsem vzhodna Koroška (Pod-
juna) se vedno bolj skuša organizirati in opredeliti svoje načrte na gospodarskem področju. Sem sodijo nova delovna mesta, izboljšanje strukture gospodarstva in gospodarsko sodelovanje s sosedno Slovenijo in Jugoslavijo. Tak razvoj je razveseljiv, saj hkrati pomeni tudi osporavanje močno prisotnega centralizma, ki je prisoten na deželni ravni. Čeprav je tak razvoj koristen celotni Koroški in čeprav je to demokratičen pristop k reševanju problemov, je zanimivo, da pravzaprav nobena koroška stranka v svojem programu ne predvideva policentričnega gospodarskega razvoja Koroške niti ne povečanja soodiočanja regij in občin v zadevah, ki se tičejo njih in ceie Koroške.
dipl. inž. Feliks VVieser
sekretar Zveze s!ovenskih organizacij na Koroškem
„Slovenslti vestnik"
v petintridesetem letu izhajanja
Kakor :mo ie večkrat zapisati, mineva [etos 3$ iet od izida prve Meviike Siovenskega ve:tnika. Za to pritožno:! smo na ponovne ieije in predioge Meviinih bralcev izdati po:ebne značke ..Siovenskega vestnika". Kajti zbiranje značk prihaja vedno bolj v .modo " tudi pri na: in tako smo z značkami ^Siovenskega vestnika" razveseliti ie mnoge bralce in prijatelje natega lista.
Ma voljo imamo serijo Mirih značk v različnih barvah: bronasto, rdečo, modro in sivo, na vseh pa je — kakor kaie tudi slika — upodobljena .glava" natega lista z navedbo Celovca kot kraja izhajanja. Posamezna značka ne glede na barvo stane 10 iilingov, kdor pa bo kupil celotno serijo, bo za zbirko itirih značk plačal samo 30 tilingov. Značke dobite na uredniitvu in upravi v Casometergasse 10 ali v knjigarni .Mata knjigo", Paulitschgasse 3—7.
Značke .Slovenskega vestnika" pa si v 33. letu izhajanja lahko tudi .prislužite": za vsakega novega naročnika, ki ga boste pridobili tekom leta, vam bomo kot nagrado poslali po eno kompletno serijo značk; z značko pa bomo pozdravili tudi novega naročnika, čim bo plačal naročnino za eno leto.
S pridobivanjem novih naročnikov bomo tudi najlepte počastili 33-letnico izhajanja .Slovenskega vestnika"!

H		JUGOSLAV!JA
E		PETEK. ž. f.: 7.00 Poročilo — 9.05 Veverico in ozimnico
RAD!0 — TELEV!Z!JA

A V S T R ) J A 1
PETEK, !. 1. M.; 9.00 Poro-čila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 The merchant of vertice — 10.00 Rimljani ob Donavi —
10.50	Ljubezenska komedija — 12.05 Možje brez živcev — 12.20 Klub seniorjev — 15.00 Redakcija — 15.00 Leva roka boga — 15.25 Orel in njegov plen — 17.00 Za predšolske <otroke — 17.50 Heidi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 laz že najdem svojo pot
—	18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi —
19.00	Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki
20.15 Derrick — 21.50 Oddaja z Rudijem Carrellom — 22.00 Reklama in šport — 22.20 O politični tologiji — 25.20 Poročila.
SOBOTA, !. 1.: 9.00 Poročila — 9.05 Istam-bui — P.50 Zadnja postaja Davon — 10.55 Zveri — 11.25 O politični teologiji — 12.50 EEggenbergerjev glasbeni koledar — ja-mvar — 15.00 Redakcija — 15.55 Turbulentna tjubezenska komedija — 17.00 športna 'Obeceda — 17.50 ..Zimski gostje v Mumin-talu" — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.00 Slike 3z Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Zvezdniki v ma-nežl — 22.00 šport — 22.50 VVonder love
—	25.15 Poročila.
NEDELJA. 4. 1.: 11 00 Ura tiska — 12.00 Knjiga, tovariš otroka — 15.00 Innsbruck: smučarski skoki — 15.05 Romantična komedija — 16.45 Toby in Tobias — 17.15 čebelica Maja — 17.40 Otrokom za lahko Ttoč — 17.45 Klub seniorjev — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Srečanje med živaljo in človekom — 19.00 Slike iz Avstrije
—	19.50 čas v sliki in šport — 20.15 Win-lerspelt — 22 00 šport — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 5. 1.: 9 00 Poročila — 905 Za predšolske otroke — 9.50 TV kuhinja -- 10.00 Gost Arnulfa Neuwirtho — 10.50 Leva božja roka — 11.55 Gore sveta — 15.00 Redakcija — 15.00 Turbulentna veseloigra 17 00 Za predšolske otroke — 17.50 Lasate — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 3vet živali — 18.25 Pregled sporeda —
18.50	Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 ^°s v sliki — 20.15 Ponedeljski šport — Zl 05 Lisice — 21.55 šport — 22.25 Poročila.
TOREK. 6. S.: 9.00 Slike iz Avstrije — 10.50 *aj ve mama o ljubezni? — 14.40 David Copperfield — 16.40 P. J. in mladenič iz bele hiše — 17.25 Kako divji je bil zapad? ^ 17.55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Pustovanje na Tirolskem — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 Čas v sliki — 20.15 Komedija Oečimernosti — 22 45 Poročila
SREDA, 7. 1.: 9 00 Poročila — 9 05 Odboja z miško — 9.55 Italijanščina — 10.05 Rfihajam s Kosova — 10.50 Borba za Rim
12.10	Poldark — 15.00 Redakcija — 17.00 **'°vlji{na Lizo — 17.50 Viki in močni ljudje ** 1? 55 Otrokom za lahko noč — 18 00 Ro-blnovo gnezdo — 18.25 Pregled sporeda — ^8.50 Ml — 19.00 Sliko Iz Avstrije in Južne Hrolske — 19.50 Čas v sliki — 20.15 Malgret " 21 45 šport — 22 00 Poročila.
ČETRTEK. !. 1.: 9 00 Poročila — 9 05 Za Predšolske otroke - 9 50 Dežela In ljudje
VtJ^°'el), založnik In lastnik: Zveza slo Vr^ , organizacij na Koroškem; glavni Ana i Rado Janežič; odgovorni urednik Cela" Kokot, uredništvo In uprava: 9021 tsi ,?c r Klagenfurt, Gasometergasse 10 ;1'5 30 - Tiska: Založniško In tiskar družba z o ) Drava Celovec - Borovlje
—	10.00 Mesto dela zgodovino — 10.50 Turbulentna veseloigra — 12.05 Veselje ob šali — 12.15 Washington za zaprtimi vrati
—	15.00 Redakcija — 17.25 Miadenič z zia-timi hlačami — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 V potu vašega obraza — 21.25 Some lutke — 22.10 šport — 25.00 Poročila.
AVSTR)
_______	J A 2
PETEK. 2. 1.: 16.40 Pregled sporeda — 16.45 Knjiga — prijatelj otroka — 17.15 Mož v gorah — 18.00 Grof Monte Kristo — 19.00 Vi želite — mi zaigramo — 19.50 čas v sliki — 20.00 Hoffmannove pripovedke — 25.40 Ponoči pride strah — 1.10 Poročila.
SOBOTA, 5. 1.: 15.20 Pregled sporeda — 15.25 Tom in Jerry — 16.15 Mož v gorah —
17.00	Draga družina — 18.00 Grof Monte Kristo — 19.00 Trailer — 19.50 čas v sliki
—	19.50 Primer za ljudskega odvetnika?
—	20.15 Zgodba dunajske družine — 21.55 Iščemo pričo — 25.20 šport.
NEDELJA, 4. ž.: 15.15 Pregled sporeda — 15.20 Wa!t Disneyevi največji hudobneži —
16.10	Mož v gorah — 16.55 Mednarodni ho-
kej v dvorani — 17.50 Nogometni turnir v hali — 18.50 Okay — 19.50 čas v sliki
—	19.50 Tedenski pregled — 20.15 Princ in plesalka — 22.10 Charlie v Honolulu — 25.15 Karen Akers — 0.00 Poročila.
PONEDELJEK, 5. 1.: 17.10 Pregled sporeda
—	17.10 Mož v gorah — 18.00 Perspektive
—	18.20 Orientacija — 19.00 Dekleta iz vesolja — 19.50 čas v siiki — 20.15 Poldark
—	21.05 Horoskop — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Berlinger — 0.10 Poročila.
TOREK, 6. 10.: 15.00 Bischofshofen — smučarski skoki — 15.50 Pregled sporeda —
15.55	Poj z nami — 16.05 Koncertna ura — 17.15 Homo austriacus: Josef Schoisvvohl
—	18.15 Mož v gorah — 19.00 Dekleta iz Vesotja — 19.50 čas v sliki — 19.50 Preroki s kitami — 20.15 Familie Merian — 21.00 Varuj to hišo — 22.25 šport — 22.40 Glasbena komedija — 25.40 Poročila.
SREDA, 7. 1.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Dežela in ljudje — 18.50 Po Avstriji
—	19.00 Dekleta iz vesolja — 19.50 čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kralj v New Yorku — 0.10 Poročila.
ČETRTEK, S. 1.: 17.55 Pregled sporeda —
18.00	Brez nagobčnika — 19.00 Dekleta iz vesolja — 19.50 čas v sliki — 20.15 Trič trač — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Klub 2.
— 9.15 Pončo in Toro — 9.20 Medvedek Uhec — 9.50 Modri dirkač —
9.55	Modrorepa račka, češka otroška oddaja — 10.00 Colargol in čudežni kovček, poljski lutkovni film — 11.15 Z Avsenikom, Privškom in Trefaltom v novo leto — 1415 Na smučeh z Everesta, japonski dokumentarni film — 16.55 šport v letu 1980 — 18.05 Tom in Jerry — 18.15 Pan Tau, češka otroška oddaja — 18.45 Ne prezrite — 19.00 Zlata ptica: Trije učitelji — 19.10 Risanka
—	19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.Z4 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 17.55 Propagandna oddaja — 20.00 Pokorno javljam, drugi del češkega filma — 21.50 Koncert za igralko in igralca — 22.10 župan v Casterbridgeu, angleška nadaljevanka
—	25.05 Nočni kino: Kruta sobota.
SOBOTA, 5. ž.: 9.10 Poročila — 9.15 Vrtca
na obisku — 9.40 Dimnikarček se potepa po svetu — 9.50 Z besedo in sliko — 10.05 Mali svet — 10.55 Delaj z glavo — 11.00 Trsje in blato, španska nadaljevanka —
11.55	Poročila — 14.00 Aprilske norčije, ponovitev ameriškega filma — 15.50 Izbor Ir jugoslovanskih novoletnih programov —
16.55	Plamen in puščica, ameriški mladinski film — 18.00 Svet v letu 1980 — 19.05 Zlata ptica — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.50 Dnevnik — 20.00 Boinišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Smo, ker pojemo — 21.25 Avtostrada nasilja, ameriški film — 25.05 Kažipot — 25.25 Poročila.
Nekaj o turnem smučanju
„Pozimi se ne hodi v gore — mraz, Jed in plazovi ob tem času ogrožajo človeka." To je bilo mišljenje, ki je v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja veljalo kot zlato pravilo. To pravilo so „kršili" le nekateri pionirji zimskega gorništva in turnega smuka.
Smuči so našle svojo pot v gore razmeroma pozno, zlasti če pomislimo, da je njihova zgodovina že stara nad 5000 let. Smuči so torej najstarejše športno orodje. Prvi, ki so uporabljali smuči so bili prebivalci Sibirije na območju med gorovjem Altaj in Bajkalskim jezerom. Smuči seveda niso uporabljali v športne namene, temveč kot sredstvo za olajševanje hoje v snegu in kot pripomoček pri lovu. Z omenjenega območja so se smuči razvile po celem svetu. Koncem 19. stoletja so se na Švedskem že pojavili prvi smučarski učitelji in leta 1890 je Karl Otto opravil prvi turni smuk s 1700 m visokega Baumgartna. Toda tem pionirjem je sledilo le malo ljudi. Večina je bila skeptična. Leta 1891 pa so smuči doživele velik prerod. Takrat je Fritjof Nansen izdal knjigo, kako je s smučmi prečil Grenlandijo. To je bil tehten povod, da je šel razvoj smučanaja hitreje naprej in to predvsem v alpskih deželah. Najbolj so pospeševali ta razvoj alpinisti, ker so bile smuči ogromno olajšanje za zimsko hojo v gore. No, tako se je razvilo turno smučanje, ki vedno bolj osvaja srca tistih, ki si želijo proč od prenatrpanih smučišč in ki ljubijo naravo in mir.
Turno smučanje je zelo zahteven šport. Od človeka zahteva dobro, telesno kondicijo, poleg tega pa še nekaj elementarnega znanja o turnem smuku. Če hočemo, da bo turni smuk zares užitek, potem se moramo nanj tudi temeljito pripraviti. Kakor dober rokodelec ne more kaj početi brez orodja, tako tudi turni smučar ne more brez pripravne opreme na turo. Zato naj bo oprema preudarno izbrana pri nakupovanju — upoštevati je treba predvsem težo in kvaliteto. Začetniki naj se posvetujejo z izkušenimi turnimi smučarji, ki že poznajo vse podrobnosti tega športa. Njihovi napotki so navadno
boljši, kot jih dobiš od prodajalcev. Sploh bi začetnikom svetoval, da svoje prve turne poskuse ne opravijo sami, temveč v družbi izkušenih smučarjev. Nevarnosti v zasneženih gorah so prevelike, da bi si lahko na lastno pest nabirali izkušnje za turno smučanje. Gore so pozimi vsekakor bolj nevarne kot poleti. Snežni plazovi, led, mraz in slaba orientacija izredno otežko-čajo gibanje v gorah. Največji in najbolj zahrbtni sovražniki pozimi so plazovi. Plazovi so pojav, ki ga niti najbolj izkušeni alpinisti in smučarji ne morejo dokončno oceniti. Nevarnost plazov se do neke mere da ugotoviti, dokončna in absolutna prognoza pa niti ni mogoča z znanstvenimi merili.
Zatorej se ravnajmo po pravilu: „Nikoli ne hodi v pobočja, ki so ogrožena od plazov." Če pa smo prisiljeni, da jih prečkamo, potem vedno posamič in ja ne v skupini.
Pri izbiri turne smuke vedno upoštevajmo lastne zmogljivosti in zmogljivosti tovarišev. Po možnosti naj grejo skupaj na turo ljudje, ki imajo enako velike zmogljivosti, ker je zelo nerodno, če nekdo stalno zaostaja za drugimi in je treba nanj vedno čakati, ali mu celo prigovarjati, da bi sploh šel naprej. Sicer pa naj vedno velja načelo, da se močnenjši ravna po najslabšem. Če je nekdo stalno preobremenjen, potem bo kmalu zgubil veselje nad turnim smučanjem.
Turno smučanje naj bi nam delalo veselje ne pa skrbi. Zato bodimo pri odločitvah na turnih smukih vedno trezni in nikoli ne prekorajžni. Turno smučanje je idealna kombinacija med hribolazništvom in smučanjem ter tako zelo povezano z lepotami narave. Večkrat smo izpostavljeni nevarnosti, da se preveč pustimo voditi od lepote in vtisov, ki se stavljajo na poti. Če hočemo, da bodo naše ture res doživetje, potem imejmo vedno pred očmi dejstvo, da so lepote vedno povezane tudi z nevarnostmi, ki jih ne smemo prezreti.
Marj;:?! TscAerfoM
SLOVENSKE ODDAJE R A D ) A CELOVEC
PETEK, 2. t.: 14.10 Koroški obzornik — Zborovska giasba — Spominjamo se.
SOBOTA, 5. T.: 9.45 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
NEDELJA, 4. 1.: 7.05 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša dariio vam bo.
PONEDELJEK, 5. T.: 14.10 Koroški obzornik — iz ljudstva za ijudstvo (Kotedovanje na Koroškem).
TOREK, 4. I.r 7.05 Duhovni nagovor — "Zgodba svete noči" (kvintet Dunajskega krožka).
SREDA, 7. T,: 14.10 Koroški obzornik — Veseti vaf.
ČETRTEK, 8. 1.: 14.10 Koroški obzornik — igor Dekieva: Maii pianist (S!ov. šoia za klavir — 1. oddaja) — Giasbeni mojstri.
R A D ) O LJUBLJANA
Poročita so redno vsak dan ob T^ S., 4J0, S., 4.. 4.40, 7., 8., 9., 10., 11., M., 14.. 21., 22., 24. in 24. uri
PETEK, 2. 1.: 5.00 Jutranji program — 7.00 Jutranja kronika — 8.08 Novotetna oddaja za alroiče — 9.05 iz gaierije orkestrskih siikarjev — 10.05 Naše poti — 12.10 Popu-iarni operni koncert — 13.30 Svetiobo najdeš tud) v rudniku — 14.05 šport v ietu 1980 — 15.00 informativna oddaja — 15.30 „Trikrat tri je pa devet, vsaki mora svojo pet" — Uganite, pa vam zaigramo v novo-ietnem razpoloženju — 23.10 Z nami v novo ieto — 0.05 Nočni program.
SOBOTA, 4, 1.: 4.30 Dobro jutro! — 4.10 Prometne informacije — 10.05 Radio Ljub-ijana se predstavi — 15.00 Dogodki in odmevi — 18.00 škatiica z godbo — 20.00 Sobotni zabavni večer — 21.30 Oddaja za naše izseijence — 23.05 Lirični utrinki —
23.10	Z iahkimi notami po naši domovini.
NEDELJA, 4. 1.: 5.00 Dobro jutro! — 4.15 Danes je nedetja — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši! — 12.00 Na današnji dan — 14.05 Humoreska tega tedna — 17.05 Popu!arne operne metodije —
17.50	Zabavna radijska igra — 19.35 Lahko noč, otroci! — 20.00 V nedetjo zvečer —
23.10	Mozaik metodij — 0.05 Nočni program.
PONEDELJEK, 5. 1.: 4.30 Dobro jutro! —
8.08 Z gtaso v dober dan — 11.35 Znano in priijubijeno — 14.05 V gosteh pri zborih jugosiovanskih radijskih postaj — 14.25 Voščiia — 15.00 Dogodki in odmevi — 18.25 Zvočni signati — 19.45 Z Avgustom Stankom
—	20.00 Kuitumi giobus — 22.00 Našim rojakom po svetu — 23.10 Za ijubitetje jazza.
TOREK, 4. T.: 4.30 Dobro Jutro! — 4.00 Poročita — Dobro jutro, rojaki na tujem! —
8.00	Prometne razmere — 9.05 Z radiom na poti — 12.10 Danes smo izbrati — 14.05 V korak z miadimi —- 18.00 Operne arije in monotogi — 18.30 Pojo amaterski zbori — 19.45 Z ansambtom Jožeta Kampiča — 20.00 Stovenska zemtja v pesmi in besedi.
SREDA, 7. 1.: 4.30 Dobro jutro! — 4.00 Poročita — Dobro jutro, rojaki na tujem! —
4.10	Prometne informacije — 4.50 Dobro jutro otroci! — 8.30 Pisan svet pravijic in zgodb — 9.05 Z radiom na poti — 11.35 Znano in priijubijeno — 12.40 Ob izvirih !judske gtasbene umetnosti — 14.25 Voščiia
—	15.50 Radio danes, radio jutri! — 14.00 ,,Loto vrtiijak" — 19.35 Lahko noč, otroci!
—	19.45 Z ansambtom Stovenija — 20.00 Tekmovanje amaterskih zborov — 22.00 Našim rojakom po svetu — 23.05 Lirični utrinki.
ČETRTEK, 8. 1.: 4.30 Dobro jutro! — 5.30 Jutranja kronika — 4 50 Dobro jutro, otroci)
—	8.08 Z gtasbo v dober dan — 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.40 Od vasi do vasi — 14.40 Jezikovni pogovori — 15.00 Dogodki in odmevi —
18.00	Vsa zemtja bo z nami zapeta . . . — 18.35 Sktadbe Marijana Lipovška in vioii-nist !gor Ozim — 19 45 Z ansambtom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer — 22.00 Našim rojakom po svetu.
Do 3000. števitke...
(WdJd/;ezwr;e j J.
na Koroškem zavest, da si ne moremo privoščiti še dodatnih kon-fiiktov med nami samimi, med narodoma sosedoma in med sosednima državama ter da je nujnost časa, da prenehajo narodnostni konflikti v osrčju Evrope.
To pa ne more in ne sme nikoli pomeniti, da naj se zaradi tega odpove nek narod svojim naravnim pravicam, marveč je edini ključ do rešitve le v tem, da se dajo zatiranemu in ponižanemu narodu vse pravice, ki mu grejo in to brezpogojno in iskreno.
Na žalost moramo ugotoviti, da do tega pri nas na Koroškem do danes — 60 let po plebiscitu, 35 let po zmagi nad fašizmom, 25 let po podpisu državne pogodbe — še ni prišlo. To ni nobeno prazno tarnanje, to je zgolj trezna ugotovitev, čeprav nerazveseljiva za nas in še bolj za sosedni narod, ki bi imel od naše enakopravnosti prav toliko koristi kot mi sami.
V zadnjem letu je prišlo do številnih srečanj med predstavniki SFR Jugoslavije in republike Av-
strije, pa tudi med Koroško in SR Slovenijo. Ta srečanja so, kakor vsi poudarjajo, izraz izboljšanja sosedskih odnosov in prispevek miru v tem delu sveta. V bistvenih mednarodnih vprašanjih so si stališča sosednih držav Jugoslavije in Avstrije zelo blizu. Koroški Slovenci tako sodelovanje iskreno pozdravljamo, hkrati pa jasno in nedvoumno poudarjamo, da najboljše sodelovanje ne more kompenzirati neizpolnitev nam zajamčenih narodnih pravic. Naj si nihče ne dela utvar, da bi postali žrtev dobrega sodelovanja! Vedno smo in bomo poudarjali, da smo subjekt svojih teženj in da se nihče ne more sporazumeti mimo nas in preko nas, marveč samo z nami in da smo samo mi lahko interpreti, ali je člen 7 izpolnjen ali ne.
Tako razumemo in pozdravljamo tudi vabila na ponovne razgovore z najvišjimi predstavniki države in dežele. Mi takih razgovorov nikdar nismo odklanjali, marveč vedno iskreno sodelovali. Vedno pa smo hkrati jasno in nedvoumno poudarjali, kaj hočemo, kaj nam
Tomaž Pengov na prvi prireditvi KSŠ v Ceiovcn
V sredo 10. 12. je Klub slovenskih študentov v Celovcu priredil svojo prvo javno prireditev po daljšem premoru. V Dijaškem domu SŠD so se zbrali na koncertu z lutnjo in kitaro s Tomažem Pengovom večinoma dijaki, le redki celovški študentje so se odzvali povabilu. Tomaž, ki pride iz Ljubljane, je pel raznovrstne pesmi, med drugim eno najstarejših slovenskih balad o Pegamu in Lambergerju, nekaj kritičnih pesmi, npr. o zgubljenih mladih ljudeh, za katere se družba začne šele zanimati, ko je prepozno, a tudi zelo vesele, kot pesem o razvoju trte, ki v obliki vina končno zleze v glavo. Znan pa je postal tudi po interpretaciji pesmi Andreja Kokota „Napisi padajo". Z velikim zanimanjem pa so poslušalci sprejeli tudi „Arestantsko", ki je nastala verjetno pred kakimi 50 leti v ljubljanskem zaporu in opisuje hude razmere, ki so gnale arestante v obup.
Verjetno bodo tisti, ki so zamudili
gre in kaj je naša pravica — to je brezpogojna in čimprejšnja izpolnitev člena 7 državne pogodbe, ki tudi z zakonom o narodnih skupinah nikakor ni izpolnjen. Zato je in ostane to naša prvenstvena zahteva in ne pomeni nobenega načelnega odstopanja od naše spomenice, temveč je samo izraz naše iskrene pripravljenosti za konstruktivno sodelovanje, če smo posredovali vladi poseben ..operativni koledar". Pri tem smo sicer prezrli arogantne odgovore na naše izražene upravičene težnje, a nismo jih preslišali.
Zato ob začetku novega leta ponovno poudarjamo:	pripravljeni
smo za razgovore v iskrenem duhu kot enaki z enakimi. Hkrati pa, in to pred temi pogovori, jasno poudarjamo, da ne prosimo nikakršne miloščine, da ne zahtevamo nič nemogočega, ampak da vztrajamo samo na tem, kar nam gre po mednarodnih dokumentih in po ustavi. Tema pogovorov torej ne more biti, kaj naj bi prejeli, ker to je in mora biti vsem jasno; samo o oblikah in o časovnem zaporedju izpolnitve naših zahtev je lahko govora. To je današnji politični trenutek.
Naša stvar je pravična in pravica končne zmaga. Da bi kmalu zmagala in bi 3000. številka „S!oven-skega vestnika", ki bo izšla v začetku leta prihodnjega tisočletja, vzbujala samo še spomin na to našo borbo in bi končno za vedno zavladalo enakopravno sožitje med narodoma na Koroškem — to je naša želja za novo leto in nove desetletje. Zato do 3000. številke odločno naprej!
Dr. Franci Zwitter
predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem
V A B t L O NA
6. novoletni mednarodni namiznoteniški turnir
ki ga prireja v nedetjo 4. januarja 1981 Športno društvo v Seiah pod pokrovitetjstvom Stovenske Športne zveze v Celovcu.
Tekmovalo se bo v treh skupinah:
#	v :kupini A tekmujejo moSki igralci iz inozemstva in igralci, ki tekmujejo v koroškem prvenstvu
#	v skupini B tekmujejo moSki igralci 1. in 2. razreda ter začetniki [brez inozemske udeležbe).
#	v skupini C nastopajo dekleta (tudi inozemska udeležba) OTVORITEV novoletnega namiznoteniškega turnirja bo v NEDELJO 4. JANUARJA ob 11. uri v farni dvorani v Selah.
Prijave za turnir so možne do 2. januarja 1981 na sledeči naslov: Mirko Oraže, Seie-Fara 48, A-9170 Borovlje/Ferlach Poznejše prijave so možne samo, če je Se kaj prosto.
Izžrebanje tekmovalcev bo 3. 1. 1981 ob 10. uri v tarni dvorani v Selah Vodstvo turnirja: Mirko Oraže, glavni sodnik: poslovni predsednik KNTZ Otto Leirouz, prijavnina: 2$ Siiingov. igra se po izločilnem sistemu (praviinik avstr, namiznoten. zveze) Nagrajevanje siedi po finalnih tekmah. Lepe nagrade. Prirediteij ne jamči za izgubijene predmete.
DSG Sele-Zeil Slovenska športna zveza
Simpozij
Prihodnji lesni sejem v Celovcu bo odprl svoja vrata v petek 14. avgusta in bo trajal do srede 19. avgusta. Bo nekoliko krajši, kot so bili sejmi do sedaj.
Kot prejšnja leta, tako bo tudi prihodnje leto v okviru tega sejma mednarodni gozdni in lesni simpozij, ki bo trajal od 18. do 20. avgusta ter bo imel temo — „les moderni gradbeni material". Na tem simpoziju bodo sodelovali mednarodno priznani strokovnjaki iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Švice.
Simpozij se začne 18. avgusta z aktualnim uvajanjem sejemskega programa in se nadaljuje naslednjega dne 19. avgusta z referati. Oba dneva bo seveda možnost obiska sejma. 20. avgusta je na programu ekskurzija, v okviru katere bodo pokazali izbrane objekte koroških lesenih zgradb v modernem kakor tudi v starejšem slogu.
to zanimivo prireditev imeii v biižnji prihodnosti možnost poslušati Tomaža Pengova tudi v slovenski oddaji celovškega radia.
3. zimski pohod „Arihova peč"
bo v nedeljo 22. februarja 1981 s startom na Polani nad Šentjakobom v Rožu. V okviru tega pohoda bo tudi smučarski tek.
Siatom na šentjanških Rutah
Smer prijateljstva
S planinsko sekcijo „Avto Celje" imamo slovenski planinci na Koroškem tesne in prisrčne stike. Pred nedavnim so nas obiskali na Bleščeči, kjer je naša planinska postojanka „Koča nad Arihovo pečjo". Bilo je veselo snidenje, katerega so se od naših udeležili predvsem tisti planinci, ki so pred dvema letoma na njihovo povabilo bili z njimi na Bobotovem Kuku, najvišjem vrhu Durmitorja v Črni gori. Kot po navadi je bil z njimi tudi harmonikaš, ki je skrbel za prijetno razpoloženje ob plesu in petju. Kot kuharica je tokrat fungi-girala Sonja Ban, ki ni samo odlična kulturnica, temveč tudi spretna kuharica. Janez Vrtačnik je spet poskr-
Oder 73 v
Slovenjem Plajberku
Čeprav imamo v Plajberku trenutno meter snega in bi nas kmaiu popoinoma zapadio, smo vendar še skušaii spraviti nekoiiko nedeljskega kuiturnega užitka v naš kraj, bogu za hrbtom.
Tokrat smo povabiti piiberško skupino Oder 73 z igro Poročit se bom s svojo ženo. To je igra Marjana Marinca z neštetimi težavami in zapieti nekega zakonskega para, vendar se ie vse srečno in zdravo konča brez kakršnekoii norišnice.
Piajberžani smo spremijaii vse te napete trenutke z obiiico krohota in smeha, saj so nam Podjunčani ceiotno igro posrečeno zaigrati.
bel za presenečenje. Pred dvema letoma je s tovarišem Zdravkom Ponde-
lakom preplezal navpično Arihovo w^nsee),	seJ^ v^
pec (drugič preplezana, vendar po novi smeri), tokrat pa se je pozno popoldne lotil severnega grebena Komnice, ki ga je premagal v trdi noči. Ker ni povedal, kaj namerava podvzeti in je bila že noč, smo bili seveda v velikih skrbeh. Prav posebno pa smo se prestrašili, ko smo zagledali kakih 40 metrov pod vrhom svetlobne signale, ki pa k sreči niso pomenili, da potrebuje pomoč. Bili smo pomirjeni, ko smo videli da dobro napreduje. Po dobrih dveh urah smo ga spet imeli v naši sredi.
To je bil prvi pristop po tem grebenu na Komnico in poleg tega še v trdih zimskih razmerah. K temu uspehu smo mu navdušeno čestitali in ga vprašali, kako naj poimenujemo to smer. No če že mora tako biti, je dejal Janez, pa jo imenujmo smer prijateljstva. Ta podvig je močno navdušil naše mlade gornike, tako da se bodo bolj posvetili strmim skalam.
Obisk naše koče so nekateri izkoristili za to, da so naredili nekaj izletov. Večina jih je šla na bližnjo Ari-
Za 30-lelnico svojega obstoja je domače športno društvo v Šentjanžu na šentjanških Rutah priredilo odlično organizirano smučarsko prireditev v slalomu, katere so se poleg koroških slalomistov udeležili tudi Bojan Križaj, Jože Kuralt, Boris Strel in še drugi znani jugoslovanski smučarji. Zmagal je Jože Kuralt. 2. je bil Jakob Platzer (SV
presenečenje. 3. mesto je zasedel Gregor Benedik, 4. Bojan Križaj, 5. Boris Strel. Podrobneje o tej izredno uspeli smučarski prireditvi bomo poročali prihodnjič.
Na raznih tekmovanjih v smučarskih skokih so mladi zahomški skakalci, katere trenira izkušeni Franci Wiege!e, spet pokazali, da so vredni nasledniki ,orlov" iz Zahomca oziroma njihovega gnezda — Športnega društva Zaho-mec. Mladi .orliči" so v težki konkurenci nastopali v Planici v Sloveniji, v Bad Bleibergu na Koroškem in v Schvvarzachu na Solnograškem.
V Planici, kjer je šlo za .alpski pokal", je v nedeljo 20. decembra zmagal mladinec Bernhard Zauner (Av-
strija) z dvema 61-metrskima skokoma in 232,2 točke, 6. je bil Sigi Godec (SD Zahomec) 61, 56 m (215,2); 30. pa Franci Wiege!e (SD Zahomec) 52, 53 m (190,1). Pri teh rezultatih je treba pomisliti, da je bilo to mednarodno tekmovanje, kjer je nastopala avstrijska, jugoslovanska, italijanska in mladina iz Zvezne republike Nemčije. Skupno je nastopalo 66 skakalcev.
V	Bad Bleibergu naslednjega dne sta bila najboljša Sigi Godec (40,5, 40,5; 214,7) in Bernhard Pipp (39,5, 39,5; 196,7), oba SD Zahomec. Sigi Godec je bil zmagovalec dneva.
V	Schwarzachu pa je bilo v nedeljo tekmovanje za .avstrijski mladinski pokal". Tega tekmovanja se je udeležilo nad 100 skakalcev.
Pri mlajši mladini je zmagal Mihi Kaiser (62,5, 64 m; 224,9), Wiegele Franci je bil 5. (58,5, 60,5; 203,9), oba SD Zahomec. Pri starejši mladini je bil Bernhard Pipp 8. (57, 57 m; 191,4), Godec Sigi pa 10. (56,5, 56,5; 190,6), oba SD Zahomec. Zmagovalec dneva je bil torej Zahomčan Mihi Kaiser.
'v
Zetezna Kapta
Začetku decembra se je po petih mesecih zdravljenja v rehabilitacijskem centru Tobelbad na štajerskem vrnil med svojo farno družino v Železni Kapli gospod župnik
hovo peč, nekaj se jih je podalo na Stefan Messner. Junija letos se je
Gračenico, eni pa so se povzpeli na Komnico. Posebno lep razgled je bil s Komnice na daljnji Grofšglockner in impozantno Hochalmspitze ter na zahodni del Julijskih Alp s prelepim pogledom na Poliški Špik, Viš, Mangart, Jalovec ter Špik.
S celjskimi prijatelji smo delali tudi načrte za prihodnost. Med drugim je v načrtu vzpon na Titov vrh (2747 m) v Šarplanini v Makedoniji. Za ta izlet (z letalom) vlada veliko zanimanje. Meseca maja se bomo s Celjani povzpeli na Kepo.
odpeljal na zaslužen dopust v Lo-vran v Istro. Tam pa se je zadnje dni oddiha pripetila huda nesreča, padel je z drevesa tako nesrečno, da je do danes delno hrom. Z helikopterjem so ga prepeljali v Tobelbad.
Drugo adventno nedeljo ga je veliko število vernikov spet moglo pozdraviti v domači farni cerkvi. Slovenski in nemški zbor sta zapela svojemu dušnemu pastirju, dobrodošlico in najboljše želje pa so
izrekli župan, zastopniki mladine, župnijskega sveta, šol in lovcev.
Župnik Stefan Messner pa se je vidno ganjen nad lepim in prisrčnim srejemom zahvalil in prosil za pomoč in podporo v bodočih težjih dneh.
Farani in prebivalci Žel. Kaple želimo našemu župniku, da bi končno okreval, sicer pa volje in moči, da bi po božji volji mogel prenašati svoj križ. Vse najboljše so mu želeli za božične praznike in zdravja v novem letu. Da mu hočemo s skromnimi močmi pomagati, naj pričajo lepi sprejem, obiski Miklavža, obiski vernikov in preureditev farovža, kjer naj se gospod župnik prav dobro počuti.	MT
6. Trnovski smučarski maraton
6. Trnovski smučarski maraton, ki bi morai biti meseca februarja minulega teta (pomanjkanje snega) je bii uspešno izveden v nedeijo 28. decembra. Udeležiio se ga je rekordno števiio tekačev, med njimi tudi smučarji Siovenske športne zveze iz Ceiovca. Zaradi obiinega snega so organizatorji že misiiii, da bo treba prireditev spet odpovedati. Kijub tokrat obiiici snega, so organizatorji odiično pripraviti proge, na dan maratona pa je posijaio sonce, tako da je bito vse v najboljšem redu. Da je uspeio v zadnjem trenutku pripraviti teren za start, ima vetike zasiuge tudi vojska, ki je pomagata pri pripravah in tudi sama sodeiovaia na tekmovanju. Vsi tekmovalci so biii enotnega mnenja, da tako dobre organizacije in iepega vremena na trnovskem smučarskem maratonu še niso doživeti. Obširneje o tej odiično uspeti smučarski prireditvi bomo poročati prihodnjič.
tEHMEBEManB
Stovensko prosvetno društvo ..Zarja" v Zeiezni Kapti vabi na komedijo
POROČtL SE BOM S SVOJO ŽENO v torek 6. januarja 1981 ob 11. urš dopoldne v farni dvorani v Zet. Kopti, Gostuje igraiska skupina „Oder 73" SPD ..Edinost" iz Piiberka.
Prisrčno vabtjeni!
SPD Kočna v Svečah vabi na TEČAJ ZA TEK NA DOLGO PROGO vsako soboto v januarju [S krat). Ob 13. uri za mtadince od 8. do 14. teta in ob 14.30 uri za odraste začetnike.
Stovensko prosvetno društvo „Obir" na Obirskem vabi na komedijo
POROČtL SE BOM S SVOJO ŽENO v torek (sv. trije kratji) 6. januarja 1981 ob 19.30 uri v gostitni pri Kovaču na Obirskem.
Gostuje igratska skupina Oder 73 it Pliberka.
Stovensko prosvetno društvo „Zarja" v Zeiezni Kapti vabi na
13. TRADtCtONALNO SANKARSKO TEKMO v nedetjo 4. januarja 1981 na Mozga-novi cesti. Start ob 10. uri. Razdetitev startnih števitk od 8. do 9. ure v gostitni Rasfočnik. Prisrčno vabijeni!
Stovensko športna zveza vabi na
SMUČARSKt TEČAJ ki bo v času od 8. do 14. 2. 1981 na Kaninu. Bivanje v hoteiu Kanin in ho-teiu Aip v Bovcu. Cena za enotedensko bivanje, potni penzion, šoto v smučanju in vozovnico za iift znaša okoti 1200 šit. interesenti naj kot prijavnino vplečajo na konto štev. 2911 pri Po-sojitnici Celovec (4478.030) 400 šit. Prijavnina se bo upoštevata kot napta-čito. Ker je števito rezerviranih mest omejeno, se bo za rezervacijo upoštevat datum vptačita.
Točni podatki bodo objavijeni v na-siednji šieviiki.
Menjava denarja
Stanje v torek 30.
Za 100 dtn dobite Za 100 dtn plačate Za 100 ttr dobite Za 100 ttr plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
decembra 1980
39,— šil-44,— šil-1.46 šil-1.55 ših 700— šil-716.30 šil-