Pomurski
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 19. FEBR. 1959 Leto XI. — Štev. 7 Cena din 10.—
10 LET
Pred desetimi leti — 18. februarja 1949 — je izšla prva številka našega tednika, tedaj še pod naslovom »Ljudski glas«.
Leta so minila hitreje kot smo morda pričakovali in prinesla so nam mnogo burnih dogodkov doma in po svetu — a ustvarili smo v teh letih tudi veliko lepih in vrednih stvari. Z desetletjem je rasel, se razvijal in se boril s težavami tudi »Pomurski vestnik«. Ni jih bilo malo in v marsičem so bile slične težavam naših delovnih ljudi, ki pa so v teh letih kljub osem težkočam zgradili veliko lepega. Le kdo bi zabeležil vsa ta dela! Tudi »Pomurskemu vestniku« to ni povsem uspelo, toda mnogo, mnogo pa je le povedal svojim bralcem v prvem desetletju odkar izhaja.
Ob desetletnici — 10.000 izvodov lista vsak teden, tudi to je dejstvo, ki govori o prid prejšnji trditvi. Toda obenem tudi obvezuje — tako uredništvo, kakor sodelavce in vse ostale družbeno-politične in kulturne činitelje o Pomurju.
Desettisoči bralcev segajo vsak teden po listu; mnogi se oglašajo uredništvu, osebno, s pismi; včasih zadovoljni, večkrat tudi jezni, kadar je kaj narobe — toda vsi z istim sporočilom:	»Radi	beremo
naš ,Pomurski vestnik'...«
Za nas, ki delamo v uredništvu, je to nedvomno najvrednejše in najbolj razveseljivo sporočilo. Prav gotovo pa tudi za vse ostale, ki so dolžni poskrbeti za naš tisk. Povedati je treba, da je tudi ta skrb čedalje bolj zaznavna.
Vsem bralcem, naročnikom, dopisnikom, sodelavcem in prijateljem našega tiska — ob desetletnici — lep pozdrav!
Jože Vild, urednik
IZ VSEBINE:
O Tako smo rastli O Naš list v desetih letih O Razgovor na relaciji tujina—domovini O Bralci, dopisniki, sodelavci in novinarji O Mladina Pomurja v družbenem dogajanji
FRANCE KIMOVEC, član Predsedstva GO SZDL Slovenije
PODPORA POLITIČNI AKCIJI
SOCIALISTIČNE IZGRADNJE
Dragi tovariši!
Razumljivo je, da ob 10-letnici Pomursikega vestnika, čestitam bralcem, sodelavcem, uredništvu, tiskarni in okrajnemu političnemu vodstvu Socialistične zveze kot izdajatelju lista.
Osnovno, kar je ob takih jubilejih včasih prezrto, pa je
družbeno politična ocena opravljenega dela. Ali je list doslej dovolj učinkovito pomagal delovnim ljudem Pomurja, da bi se bolje znašli v pogojih socialistične izgradnje po letu 1948? To bi seveda zahtevalo obširno razpravo, ki naj bi osvetlila postavljena vprašanja z različnih vidikov od bralcev do izdajateljev upoštevajoč pri
tem družbene in osebne potrebe ter možnosti in težave za vsklajanje le-teh v svojstvenih razmerah Pomurja. Tudi brez podrobnejše razčlembe vseh sestavin pa se že lahko reče, da je list ves čas bolj ali manj uspešno težil za tem, da bi bil kos postavljeni nalogi. Tud; to moramo zapisali, da je ta razvoj kar viden v zadnjem času, zato želim, naj bi list še nadalje čim uspešneje podpiral praktično politično akcijo socialistične izgradnje Pomurja. Samo po tej pot se lahko delovni ljudje Pomurja rešijo revščine, ki jih je v vsej njihovi dosedanji zgodovini pritiskala ob tla da niso mogli tako razviti svojih talentov, kakor bi jih sicer.
France Kimovec
Predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS in rep. ljudski poslanec BORIS KOClJANČIČ:
ZA KULTURNO-PROSVETNI NAPREDEK
POMURJA
Pomurski vestnik je v desetih letih, odkar vsak leden obvešča svoje bralce v Pomurju o najvažnejših domačih in tujih političnih, gospodarskih in kulturnih dogodkih, opravil izredno važno politično in kulturno vzgojno delo. Čeprav je po svojem namenu pokrajinski list, je vendar ves čas obravnaval vprašanja iz domačega življenja in iz življenja v tujini s stališča naše slovenske in jugoslovanske socialistične skupnosti in s tem utrjeval osnovne pridobitve naše revolucije, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, njihove napore za osvoboditev in za boljši jutrišnji dan. Posebej je treba podčrtali vidno delo Pomurskega vestnikn pri popularizaciji uspehov in napredka v socialistični graditvi na vseh področjih družbenega življenja v Pomurju.
Za izvrševanje teh nalog naj bi Pomurski vestnik zastavil svoje sile tudi v prihodnosti. Saj bo s tem tudi v bodoče, kakor doslej, zavračal tuje vplive, ki prihajajo cesto preko meja, ki imajo svoj izvor v raz-
cepljenosti. Pomurja v njegovi preteklosti, ko je bilo odvisno od tujih središč. Če ne bi bilo pozitivnih vplivov, ki jih med ljudstvom Pomurja širijo pozitivne družbene sile, med katerimi ni na zadnjem mestu Pomurski vestnik, bi se utegnila porajati med prebivalstvom marsikatera preozka gledanja na vprašanja, ki jih rešuje naša skupnost, zlasti pa bi to utegnilo zavajati v precenjevanje pomena in važnosti lokalnih potreb.
Posebno pozornost naj bi Pomurski vestnik tudi v bodoče posvečal kulturno-prosvetnemu napredku Po-
murja. Prav na tem področju je treba še naprej odpravljati posledice ekonomske zaostalosti, ki jo je povzročila stoletna odvisnost od tujih in domačih izkoriščevalcev. Živo zanimanje pomurskih ljudi za kulturno-prosvetno delo je jamstvo, da bo započeto delo rodilo bogate sadove. Pomurski vestnik pa ima v zvezi s tem trajno in odgovorno nalogo vzpodbujanja, povezovanja in podpiranja vseh naporov za kulturnoprosvetni napredek Pomurja.
Želim, da bi Pomurski vestnik te naloge opravljal v bodoče prav tako uspešno in še uspešneje kot v pre-
teklih desetih letih ter tako izpolnjeval osnovne naloge socialističnega tiska.
I-krene čestitke k dosedanjim uspehom in najboljše želje za uspešno delo v prihodnosti!
Boris Kocijančič
Zvezni ljudski poslanec
IVAN KREFT
POMURSKEMU
VESTNIKU
Prav je da ste se odločili za proslavo desetletnice »Pomurskega vestnika«, saj sodi med najboljše slovenske tednike. Brez napak seveda ni bil, čeprav se je vztrajno trudil, da odločilno vpliva na javno mnenje in da ga usmerja v smislu dosledne in brezkompromisne socialistične politike.
Čestitam Vam k jubileju in Vas lepo pozdravljam.
Na sliki zgoraj:
O Delavski svet ČZP »Pomurski tisk« na eni izmed rednih sej
Na sliki spodaj:
O »Pomurski vestnik« v tisku
OKRAJNI ODBOR SZDL
OB PRAZNIKU
POMURSKEGA TISKA
Okrajni odbor SZDL Murska Sobota je o tisku razpravlja! na svoji seji dne 21. januarja 1959. Smatram, da je bila razprava o tem, kako je Pomurski vestnik, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Pomurje, v zadnjih dveh letih opravljal svojo važno informativno in usmerjevalno vlogo, najboljši uvod v drugo desetletje njegovega dela.
Zelo spodbudna je bila ugotovitev, da vzporedno z vsebin-
sko kvaliteto raste tudi naklada. da je Pomurski vestnik že prišel do našega človeka, saj prihaja že skoraj v vsako peto družino in, da vsaka številka istočasno razpravlja z več desettisoči državljani o vseh problemih, ki so napisane na njenih straneh. Taka ugotovitev pa seveda terja, da tudi v bodoče posvečamo veliko skrb vsebinski kvaliteti napisanih člankov in razprav.
Prav bi bilo. da v drugem desetletnem delovanju Pomurskega vestnika čimprej ponovno dosežemo to, kar je dajalo pred leti najlepšo karakteristiko temu našemu časopisu, d a ga je pisalo ljudstvo. Široka aktivizacija ljudi v pisanju pomeni široko vključevanje ljudi, ki naj preko časopisa povedo vse, kar čutijo, mislijo. želijo in kaj predlagajo, da bi vsa naša prizadevanja polilično-gospodarskega. kulturnega in vzgojnega značaja bila čimhitreje in bolje uresničena. Pisanje o ljudeh, o kolektivih, o njihovem delu. o vseh problemih, ki jih življenje pomurskega prebivalstva najbolj čuti, o prizadevanjih za nadaljnji razvoj komunalnega sistema, zlasti pa v razvijanju socialističnih odnosov na vasi, je prva in osnovna naloga Pomurskega vestnika. V to smer smo dolžni delati vsi, tako kolektiv, kot zunanji sodelavci.
K deseti obletnici izhajanja Pomurskega vestnika izrekam kolektivu in vsem sodelavcem iskrene čestitke z željo, da bi bilo njihovo bodoče delo še uspešnejše.
Jan Ros
predsednik OO SZDL
Državni podsekretar, dr. TONE VRATUŠA :
ŠE VEČ O DELOVNEM  ČLOVEKU
Predvsem želim izraziti kolektivu »Pomurskega vestnika« svoje iskrene čestitke k desetletnici izhajanja in naijboljše želje za bodoče delo.
»Pomurski vestnik« ima važno vlogo na področju informativne ter politične in kulturnoprosvetne vzgojne dejavnosti v okraju. Mislim, da tednik to
svojo vlogo v splošnem uspešno vrši.
Lahko rečem, da ni številke, ki je ne bi vsaj pregledal, če že nimam časa, da bi jo tudi prebral. Najraje se zaustavim na konkretnih vesteh o delu in problemih delovnega ljudstva, o njegovih uspehih in neuspeli h, o dejavnosti lokalnih političnih, gospodarskih, družbenih., kulturno-prosvetnih in komunalnih organov in organizacij, o življenju navadnega delovnega človeka v mestu in na vasi in o njegovem uveljavljanju v organih naše socialistične demokracije.
Vesel sem številke, v kateri je čim več takih podatkov in informacij, ki dajejo delovnemu človeku odgovor na vprašanja, katera mu postavlja današnji dan. ki ga povezujejo tudi z drugimi predeli naše socialistične skupnosli, ki mu poleg drugega tudi kažejo, kje je njegovo mesto v tem pestrem okviru, kajti le-to odpira pot k napredku in goji v človeku zavest člana in samostojnega družbenega činitelja v naši skupni domovini.
Z gospodarskega področja spremljam predvsem vesti o problemih vasi in zadružništva, kajti zdi se mi, da je moderno poljedelstvo v našem okraju vir blaginje in napredka ne samo na vasi, ampak v pokrajini sploh.
Še enkrat: mnogo uspehov!
Tone Vratuša

Predstavljamo vam ČZP „Pomurski tisk“
TAKO SMO RASTLI
To, da je bilo pred petimi leti ustanovljeno v Soboti Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk«, je za Pomurje velika pridobitev, saj si je težko predstavljati razvoj neke pokrajine brez ustanove oziroma podjetja, ki se ukvarja s časopisno oziroma založniško dejavnostjo.
Svoje poslanstvo je CZP »Pomurski tisk« izpolnjevalo v petih letih obstoja včasih bolj,
včasih manj uspešno. V tem okviru se je razvila predvsem časopisna dejavnost, saj je tednik Pomurski vestnik ta leta in še pet let nazaj rastel s pokrajino, dobival iz leta v leto jasnejšo notranjo in zunanjo obliko oziroma vsebino in tako postajal odraz dela, uspehov in problemov Pomurja, kateremu je namenjen. Pomurskemu vestniku se je lani pridružil še štirinajstdnevnik za madžarsko manjšin« »Népniság«.
Teže kot s časop'sno dejavnostjo je bilo z založbo, ki je poteg Kranjčeve jubilejne knjige, s katero se je predstavila, izdala še nekaj publkacij in pričela izdajati revijo »Svet ob Muri«. Delovanje založbe je pomanjkljivo v tem, ker ji do danes še ni popolnoma uspelo ustvariti si prave fiziognomije...
Ze takoj ob ustanovitvi ČZP se je pričel močno razvijati njen najmočnejši obrat tiskarna, ki iz leta v leto bolj uglaja pot do stalnih naročnikov. Kljub marsikateri začetniški težavi je tiskarni uspelo v preteklih letih natiskati nekaj nsoePh del. predvsem prospektov, ki so utrdili ugled tiskarne.
Oh tem se je iz dneva v dan porajala bitka za kakovost izdelkov za dober strokovni kader in za naraščaj.
Vidno mesto v kulturnem poslanstvu CČP imajo tudi knjigarne v Soboti. Ljutomeru, Lendavi in v Gornji Radgoni, ki so v petih letih predale tisoče dobrin knjig in pri tem skrbele za razširjanje sodobnih knjižnih izdaj kot so knjige Prešernove družbe itd.
Splošna rast ČZP »Pomurski tisk« je tudi odraz dela in razvoja samoupravljanja v podjetju. Če listamo po zapisnikih sej delavskih svetov in upravni odborov, ki so vodili podjetie od njegovega nastanka, zasledimo že v prvih zpisnikih: »Nimamo še dovoli izkušeni!« Toda, kakor je rešilo podjetje tako so se bogatile tudi izkušnje organov samoupravljanja, pri čemer je bilo potrebno tudi nenehno delo sindikata in Zveze
komunistov.
Težavni so bili začetki Skupne noti kolektiva, ki se je po problematiki osnovne dejavnosti močno razlikoval. In vendar je spadal skupaj!
Slavni stroj »Linotypei pomeni nekak začetek proizvodnega poteka v tiskarni. Večkrat bi skoraj rabili še enega, posebno kadar se Pomurski vestnik malo zredi.
Prvega junija 1955 je bilo Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« ustanovljeno. Ob ustanovitvi je imele podjetje naslednje obrale: Pomurski vestnik, Obmurska založba. Pomurska tiskarna, knjigarna in papirnica »Dobra knjiga« v Soboti ter knjigarna' in papirnica »Vesna« v Lendavi Prve-
ga oktobra istega leta eta se priključili še knjigarni in papirnici v Ljutomeru in Radgoni.
Začeli smo na partizanskam stroju
Janez Džuban iz strojnice pripoveduje o prvih strojih takole: »Pripeljali so dva stroja: stari tiskarni stroj »Wörner«, ki Je bil med vojno v partizanski tiskarni v Kočevskem rogu in je šel kasneje v zasluženi pokoj v — muzej ter hitrotiskalni stroj »Tegel«. Kasneje smo dobili še »Cylinder — Hedebeng« in slavni stroj »Linotype« ter stroj za rezanje papirja. To so bili prvi stroji v Pomurski tiskarni.
Nekaj dni, preden smo jih namestili, smo jih očistili in skupno z monsterji ki so prišli iz Zagreba, spravili v strojnico. Mislim, da je bilo to neki četrtek ali petek. Že naslednji teden smo tiskali na teh strojih Obmorski tednik, sedanji Pomurski Vestnik.«
Septembra leta 1955 je bil izvoljen prvi delavski svet novoustanovljenega podjetja. Kolektiv je štel takrat vsega ne-
kaj Čez 50 zaposlenih. Osnovna sredstva podjetja so znašala 40 milijonov dinarjev, dočim znaša sedanja vredinost osnovnih sredstev podjetja 60 milijonov dinarjev. Realizacija v letu 1953 je znašala 200 milijonov, proizvodni načrt za leto 1959 pa predvideva 250 milijonov dinarjev realizacije.
V sodobno opremljeni, a pretesni kniigoveznici — potekajo zadnja dela, odprema časopisa.
STROKOVNI KADER - PROIZVODNJA
OD KAR JE ZAČEL delati največji obrat ČZP tiskarna, se je na vseh sejah delavskega
Oddelkovodja strojnice tov. Dobrotinšek — pravijo, da ima dva doma: v tiskarni in šele potem v družini.
sveta in upravnega odbora pojavljalo vprašanje, kako dobiti čimveč tiskarnih strokovnjakov. Potrebe po strokovnem kadra so se pokazale predvsem v stormi stavnicci v strojnih V Pomurju teh ljudi ni bilo. Možna sta bila le dva izhoda: dobiti strokovni kader iz ostalih tiskarn, pri tem pa gledati na vzgojo naraščaja. Za kvalificirane tiskarje, ki so prišli od drugod, so bila potrebna stanovanja. V treh letih je podjetje kupilo 5 družinskih stanovanj, teda potrebe po stanovanjih se s tem niso bistveno zmanjšale, tako za ljudi, ki bi jih v tiskarni še potrebovali, kot za tiste člane kolektiva, ki že več let delajo v podjetju, pa nimajo primernih stanovanj. Na eni izmed nedavnih sej delavskega sveta je bilo sklenjeno.
da podjetje kupi še štiri stano, vunja.
Delavski svet je razpravljal na mnogih sejah tudi o proizvodnji. Skrb za proizvodnjo se je odražala v izpolnjevanja letnih proizvodnih načrtov, ki jih je podjetje kot celota iz leta v leto presegalo. Tako se je realizacija v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 Povečala kar za 50 odst. Omembe vredno je, da se je v istem razdobju povečalo število zaposleni le za 41,8 odst., kav pomeni, da če je poleg realizacije Povečala tudi delovna storilnost. Delovni storilnosti posvečajo organi samoupravljanja, sindikat in osnovna organizacija Zveze komunistov precejšnjo pozornost Smoter povečanja proizvodnosti pa ni v večji fizični prizadevnosti zaposlenih, marveč v boljši organizaciji dela in v večjem izkorščanju strojev. Splošna ugotovitev organov samoupravljanja ob tem je, dale niso izkoriščene vse možnosti za povečanje prizadevnosti, to za povečanje proizvodnosti, to
Kot sem že omenil, je bilo potrebno skrbeti za dober strokovni naraščaj. Odkar deluje tiskarski obrat v sklopu ČZP, so starejši in izkušeni tiskarji in knjigovezi vzgojili že vrsto mladih ljudi, ki bodo nekoč prevzeli vodilna mesta v proizvodnji. Tako je podjetje izpolnjevalo pionirsko delo pri vzgoji naraščaja.
Letos pričetek obnove obratov
Iz leta v leto naraščajoča proizvodnja in povečamo število zaposlenih je organe samo-
upravljanja v podjetju prisililo, da so pričeli razpravljati o pridobivanju novih, prostorov za potrebe podjeja, saj šteje danes kolektiv CZP Čez 130 ljudi, delovni Prostori v tiskarni in knigovezinic pa so enaki — razen manjših prezidav v tiskarni — kot so bili: pred tremi leti, ko je bilo zaposlenih v podjetju le blizu 50 ljudi.
Še precejšnje možnosti nadaljnjega razvoja so torej delavskemu svetu podjetja narekovale, da je odločili letos bomo začeli z adaptacijo proizvodinih zgradb v tiskarni. Ker letos vseh del ne bo mogoče dokončati. kartonaža pa se v dosedanjih prostorih na Lendavski cesti ne more več razvijati, je delavski svet kupil primerno, večjo barako, v katero se
Nova pridobitev tiskarne — Nebiolo — brzo tiskkalni stroj. Stroj pomeni novo pridobitev tudi v težnji za razširitev izbora izdelkov in njihov kvaliteten natisk
bo spomlad: vselila kartonaža. Predvidoma bo stala ta baraka ob Lekarniškem poslopju, kar bo omogočilo boljšo organizacijo dela, saj so morali doslej prevažati material, polizdelke iz knjigoveznice oziroma iz tiskarne v kartonažo in obratno, kar je povzročalo nepotrebne stroške in zamudo časni
V letih po ustanovitvi podjetja so bili nabavljeni še nekateri novi stroji, predvsem v obratu tiskarna. Še vedno pa predstavlja glede strojev ozko grlo v proizvodnje strojna stavnica, ki razpolaga le z enim samim strojem. Kljub temu, da je ta stroj že precej časa popolnoma izkoriščen, ne more vedno zadostiti potrebam strojnice. Razvoj podjetja kaže. da bo potrebno v doglednem času nabaviti še en stavni stroj, seveda takrat, ko bo mogoče rešiti	tudi vprašanj strojnih
stavcev. Ta proizvodna pomanjkljivost pa zahteva večkrat tudi posebno izbiro naro-
čil, ki morajo biti predvsem klical da dajejo Slavnemu stroju malo dela, močno pa zaposlijo strojnico. Predvsem iz teh razlogov se je tiskarna več ali manj posvetila i skanju različnih prospektov, ki pa zahtevajo precejšnjo veščino tiskarjev. Ob prizadevnosti teh, je uspelo natiskati več dobrih prospektov za različne naročnike kot za Splošno plovbo Pijan. Tovarno emajlirane posode v Celju itd. Kakovost teh izdelkov je pokazala, da ne zaostajajo za izdelki drugih uglednih tiskarn.
Kultura na obroke
Posebno mesto zavzemajo v podjetju ČZP »Pomurski tisk« knjigarne. Tem je v nekaj letih uspelo navezati nasé ljudske knižnice, šole in posameznike. Knjigarne so skrbele za čimvečjo izbiro dobrih šolskih knjig in posredovale ljudskim knjižnicam na sodobnejšo leposlovno čtivo.
V kojigarnah. so težave predvsem s prodajo knjig, ki so sorazmerno drage. Ljubitelji knjig si želijo, da jim knjigarne omogočijo obročno odplačevanje knjig, teda podjetje te ugodnosti ne more nuditi. Sicer so bolj redki, ki redno kupujejo me inovitete na, knjiž-
nem trgu. S tem knjige tudi ne dosežejo pravega smotra. Bolje bi bilo, če v občinski ljudski odbori še bolj skrbeli za izpopoinjevanje ljudskih knjižnic, saj bi dobro čtivo le tako bio pristopilo najširšemu krogu bralcev.
Menda največ nalog pa še čaka Pomursko založbo. V petih letih, odkar obstojal je izdala knjigo Miška Kravica »Nekaj bi vam rad povedal«, zemljevid Prekmurja, Miroslava
Kokolja b biografijo »Prek. umrje  in Prekmurci« in še nekaj drugih publikacij.
Ob vseh problemih, k: nastajajo iz dneva v dan v tem živopisanem podjetju, je čutili tudi prisotnost sindikalne organizacije. Kolektiv, kil šteje Čez 100 ljudi, že lahko zaživi in deluje kot odločujoča politična sila. Kdor bi ocenjeval dose. damje delo sindikata v ČZP »Romunski tisk«, bi ugotovil, da je našel delavski svet podjetja dobrega sodelavca v sindikalni organizaciji. Seveda so se In in tam pojavile tudi pomanjkljivosti predvsem kar zadeva organizirano izobraževalno delo sind kača, ki pa kaže vedno dovolj razumevanja za sodelovanje z drugimi kolektivi. To se je pokazalo pri skupni akciji sindikalnih podružnic Pomurskega tiska in TMP ob volitvah v Lj ud ko skupščino, pri oprali zate ji šahovskih tekmovanj z VG Ljutomer, ob nogometnih srečanjih s člani sindikata soboške Panonije in pri sodelovanju na Grafičnih igrah v Mariboru lani. Prav slednje je dalo sindikalni Organ inaciji pobudo, da je ustanovila športu aktiv.
Sindikalna podružnica se nadeja, da bo z adaptacijo tiskarniškdi prostorov dobila toliko Zaželjeno sindikalno sobo, kar bo dalo nekoliko več možnosti za dobro sindikalno življenje kot dosedanje razmere.
Tovarišica Erijeva, poslovodja knjigarne »Dobra knjiga« v Murski Soboti nima posla samo s kulturo — je ves čas obstoja CZP Pomurski tisk tudi član DS ali upravnega odbora.
Predlani, ko so se posamezni obrati podjetja že močno razvili, se jo pokazala potreba po ustanovitvi novega oddelka — kartonaže. Kartonaža naj in predvsem oskrbovala soboško tovarno perila »Mura« s primerno embalažo za njene izdelke. Kot nekoč pri vseh ostalih obratih, so se tudi tukaj pojavile začetnik težave: pomanjkanje strojev in pri-
40-LETNICA ZKJ
SREDI PUŠK IN BAJONETOV...
V STARI AVSTROOGRSKI VOJAŠNICI V BILEČI v Hercegovini je vlada CvetkovičMaček uredila koncentracijsko taborišče. Zgledovala se je po najboljših vzorih — uničevalnih taboriščih v Nemčiji, in Italiji. Prvih 28 zapornikov v Blečih je bilo iz Beograda in v taborišče so jih privedli 18. januarja 1940. To je bilo obdobje, ko je molje Galicijske vlade nad delavskim razredom postajalo vedno hujše. Z zapiranjem uglednih revolucionarjev v taborišče je vlada po oboroženem napadu in streljani u v množico delavsko-študentskih	demon-
cijev 14 decembra 1939) hotela povsem onemogočiti revolucionarno gibanje. Monarhofašiskčni režim Cvekovič-Maček je kmalu poslal v Bilečo komunisite in (proti fašiste ljudi iz drugih krajev države, iz Slovenije, Srbe in Makedonije, medtem ko so protifašiste iz Hrvatske internirali v Lepoglavi.
ZA INTERNIRANCE V BILEČI je veljali hišni red, ki ga je podporni okrajni načelno in ki je bil nasproten vsem ustavnom in zalonskim določbam v tistem obdobju. Interniranci so postali jetniki, ne da bi bili postavljen: pred sodišče ali obtoženi določenih prestopkov. S hišnovim redom je bilo natančno predramo vse. kar so smeli čin česar niso smeli početi, celo povsem osebne stvari, kot je umivanje, česanje, urejevanie sob in osebnih predmetov, skratka
prav vse. Gibanje internirancev je bilo popolnoma omejeno, oborožena straža je bila celo v njihovih sobah.
DELO. KI SO GA INTERNIRANCI morali opravljati, je bilo težavno in umazano. Delali so v glavnem na poljih, s pravilnikom o hšnem redu pa jim je bila med drugam ukinjena pravica do sprehoda in onemogočena higijenska zaščita. Ves čas svojega bivanja v taborišču so interniranci preživeli v sobah in na delu. Zdravniške pomoči ni bilo. kopati se niso
mogli, bolniške sebe, zdravil in drugih osnovnih potrebščin niso imeli. Dopisovanje z najožjo družino in obisk internirancev sta bila odvisna od upravnikove dobre ali slabe volje. Pravilnik ni dovoljeval izboljšale hrane niti s paketi, in z nakupi za lasten denar. Interniranci so bili tako izpostavljeni sistemu postornega uničevanja.
V taborišču so bili tedaj med drugimi: Koša Pijade, Ivo Lola-Ribar, Djordje AintjreievičKrn. Pena Kardelj in druge znane osebnosti delavskega gibanja.
SREDI MRKIH STRAŽ
APIHOVA »BILEČANKA«. ki jo vedno znova poro naši pevski zbori, preresljivo pripoveduje o trpljenju ljudi v stari hercegovski, trdnjavi. Prav tako zgovorni so razni letaki iz tega obdobja. Eden izmed letakov, ki jih hrani Zgodovinski arhiv CK ZKS, o interniranih v Bileči med drugam pravi.: »Sedmega februarja tega leta (1940) so Natlačenovi žandarji in policaji vdrli v stanovanja nekaj desetin državljanov po vsej Sloveniji, katerih krivda je bVa samo v tem, da so bili zaradi svoje zvestobe interesom delovnega ljudstva napoti raznim protiljudskim silam, ki pripravljajo narodom Jugoslavije — vojno. Aretirani so še isti dan dobili na znanje odlok, da se jih iz
razloga, ker so motili »javni red in mir«, internira o Bileči na hercegovsko-črnogorski meji. Podpisani nimajo še podatkov iz vse Slovenije, toda doslej so znana imena aretiranih: (tu lepak našteva vrsto imen, med njimi tudi imena Štefana Kovača, Rudija Čačinoviča in drugih). Razen tega se je okoli 15 ljudi z begom umaknilo internaciji in so Natlačenovi policaji terorizirali in grozili družinam, da bi izdale bivališča svojcev.
le sedaj se nahaja v Bileči blizu 40 aretirancev iz srbskih, makedonskih in črnogorskih krajev. Zaprti so v stari avstrijski trdnjavi, v vlažnih prostorih in z običajno kaznilnico hrano. V sleherni sobi sedi sredi internirancev po-
dnevi in ponoči žandar. Knjig in časopisov interniranci ne smejo dobivati. Sprehoda sploh ni in so interniranci ves čas	o »sobah« ali na de-
lu. Obiske dovoljujejo samo za nekaj minut, korespondenca s svojci je skoro onemogočena. Z eno besedo: internirancem v Bileči se godi slabše kol robijašem v kaznilnicah. In sem sta torej Korošec in Natlačen pognala nekaj desetin slovenskih ljudi, ker jim sicer ne moreta dokazati nikakega »protidržavnega« delovanja, toda jih hočeta za vsako ceno odstraniti o naivni veri, da bosta s tem zadušila neusahljivi vir borbe najboljših slovenskih sinov in hčera proti nasilju, izkoriščanju in izkoriščevalcem delovnega ljudstva, proti vojnim hujskačem.
Nato lepak obtožuje protiljudske oblastnike in poziva vse poštene ljudi, naj se borijo za osvoboditev internirancev in pomagajo njihovim svojcem ter tistim, ki so se rešili z begom.
TABORIŠČE JE BILO RAZPUŠČENO novembra 1940. Dnevi monarhofiašistične diktature so se iztekali. Delavski razred ni klonil niti v najhujšem preganjanju in pod pritiskom največjega nasilja. Pričenjalo se je novo obdobje, obdobje štiriletne krvave, toda zmagovite borbe ...
POMURSKI VESTNIK. 19. febr. 1959
2
NOVI OBRATI -
NOVE SKRBI
mernih prostorov. Kmalu po ustanovitvi tega obrata je delavski svet podjetja določil nekaj sredstev za nakup najpotrebnejše opreme za kartonažo. Ob proučevanju tržišča pa se je pokazalo, da je na tržišču precejšnje povpraševanje po kartonažnih izdelk h. Tako se je skoraj čez noč povečalo število zaposlenih v kartonaži od nekaj delavk na 45 zaposlenih, čeprav podjetju ni bilo mogoče dobiti zn ta obrat večjih, primernejših delovnih prostorov.
Podobno kot v kartonaži, le nekoliko boljše, je stanje glede prostorov tudi v vseh ostalih obratih, namreč v tiskarni, knjigoveznici in v skladišču.
Tak je kratek presek dela in razvoja Časopsino založniškega podjetja »Pomurski tisk«. Prav je, da ob deseti obletnici Pomurskega vestnika in ob peti obletnici sedanjega podjetja spregovorimo o delu, težavah in perspektivah kolektiva, ki teden za tednom tiska Pomurski vestnik.
Juš Makovec
Iz leta v leto boljše
»Ko smo leta 1955 pričeli na novo gospodariti, sme imeli prevelike zalogo in prenizka obratna sredstva. Sanje se .e izboljšalo šele ob koncu leta« — je dejal računovodja tov. Ludvik Gomboši. Potrebe so bile velike, nismo pa imeli nobenih investicijskih sredstev. Z najetjem posojila pri Glavnem odboru SZDL se je stanje nekoliko izboljšalo izpopolnili smo strojni park. Kasneje se je stanje postopoma izboljševalo in to zaradi večje proizvodnje in večje delovne storilnosti. Dohodek podjetja se je povečal, tako da smo lahko v zadnjih dveh letih investirali v posamezne obrale 15 milijonov dinarjev.
Glede sodelovanja uprave z organi samoupravljanja pa smatram, da je to sodelovanje na zdravi osnovi in da se organi samoupravljanja zavzemajo za rast podjetja.«
Računovodja L. Gomboši: Iz leta v leto boljše.
S skupnimi napori tudi naprej
»Ne pretiravam, če trdim, da ima Pomurski tisk, kot podjetje, ki ga je ustanovil okrajni odbor Socialistične zveze posebne naloge«, je dejala tovarišica
krat, ko je bilo podjetje ustanovljeno, smo bili v Pomurskem tisku samo trije komunisti, danes, po štirih letih nas je šestnajst. Menim, da je to vsekakor uspeh. Ta prizadevnost z a politično vzgojo in prizadevanje osnovne orgainizacije in sindikata se kaže v splošnem razvoju podjetja.. Tako osnovna organizacija ZK kot sindikat sta skupno z organi delavskega samoupravljanja vedno zavzemala do posameznih problemov v podjetju enotna stališča.«
MILOŠ VELNAR
tehnični vodja tiskarne:
»Predvsem ob ustanovitvi podjetja so bile velike težkoče zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Čutiti je bilo pomanjkanje delovne discipline. Glede kvalifikacij pa tole: še danes imamo primere, da delajo na delovnih mestih delavci, 'ki še si niso pridobili ustrezne kvalifikacije. Glede kvalifikacijskega sestava delavcev v bodoče meni, da bo potrebno gledati v prvi vršiti na vzgojo pri nas zaposlenih, mladih ljudi.«
Marica Šikerjova, prvi predsednik sindikalne podružnice in sedanji sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. »To svojo nalogo smo si vedno prizadevali najbolje izvajati. Ta-
Skrbeli smo tudi za naraščaj
• Ko smo pričeli delati, v ročni in strojni stavnici nismo imeli niti stola,« se spomini začetkov podjetja oddelkovodja ročne stavnice in eden najstarejših članov kolektiva Janez Rotdajč. »V ročni stavnici sva bila samo Feri Celec in jaz, v strojni pa Jože Urbančič. V ročni stavnici je bila takrat tudi pisarna. No, kasneje smo nabavili opremo, ki pa bo tudi kmalu dotrajala. Ob začetku nam je primanjkoval tudi črkovni material, iprvi naročniki v tiskarni sla bili soboška stanovanjska skupnost in Narodna banka. Skoraj vse stranke, ki so kasneje naročale pri nas, nam je uspelo obdržati in upam. da so z našimi izdelki zadovoljne. Od leta 1955 do danes se je izučilo za tiskarje 5 m'ndih ljudi; v ročni stavnici Tone Ružič, Jovo Bajagič, v strojnici Tone Lebar, knjigoveške stroke pa sta se izučila Milan Gabor in Ivan Kavaš.«
ZA CIM HITREJŠI RAZVOJ SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE
V OBČINAH IN OKRAJU
Poročilo o oceni »Pomurskega vestnika« v L 1958, prebrano na eni nedavnih sej okrajnega odbora SZDL, priznava, da postaja naš tedni vkljub nekaterim slabostim, ki so se pojavile v letu 1957 in so se močno postale vsaj v prvi polovici lanskega leta, zelo važen in vsega upoševanja vreden faktor pri razvoju naše socialistične demokracije. Dalje navaja omenjeno poročilo, da se mora. »Pomurski vestnik« še bolj občutit kot važen faktor v našem sistemu vzgoje in izobraževanju državljanov za njihovo udejstvovanje v komunalnem sistemu.
»Pomurski vestnik«, ki slavi te dni 10-letnico svojega nepretrganega izhajanja, je glo-
boko povezam z rastjo socialističnih sil v Pomurju. Ocena na omenjeni seji OO SZDL je bila morda nekkoliko bolj kritična, kot bi pričakovali, saj je bilo trebi pr merjali ne preveč razveseljivo obdobje — letnik 1957/58 — s 'tistimi letniki, ko je »Pomurski vestnik« spadal med najboljše lokalne iste v Sloveniji. Tako ga je pred leti ocenila republiška komisija za tisk. Za te letake lahko ponovimo besede M ška Kranjca, ko je dejati ob 20. letnici »Ljudske pravice«, da je bil to list, ki ga je pisalo ljudstvo, namreč predvojna »Ljudska pravica«.
Vendar poročilo ugotavlja, da so letošnje številke že preseneljivo boljše. To je toliko bolj pomembno, saj imamo v clkraju 87 °/o vseh stalnih naročnikov, kar pomeni skupno z vsemi 1145 izvodi, prodanimi v kolportaž:, da prihaja. »Pomurski vestnik« že skoraj v vsako peto družino našega okraja. »Pomurski vestnik« je torej že prišel do našega človeka in s tem je treba računati in temu
prilagajati naš sistem obveščanja. Vsaka številka »Pomurskega vestnika« govori istočasno mnogim tisočem.
Izboljšal s.e je tudi odnos naročnikov »Pomurskega vestnika« glede plačevanja naročnine. Koncem leta 1957 je bilo še 1203 naročnikov-dolžnlkov, toda koncem lanskega leta pa jih je bilo v okraju ednosno v državi samo še 428 in 59 v inozemstvu, kar pomeni, da le 5,8% vseh naročnikov ni redno plačevalo naročnine. Vse to kaže. da im bralci do svojega časnika dober odnos.
Na vsebino »Pomurskega vestnika« mora bolj ko doslej vplivati tudi socialna struktura naročnikov, oziroma bralcev. Po nedavnih ocenitvah je med
naročniki 18% delavcev, 55% kmetov, ostalo pa odpade na druge poklice. Če pomerjamo število naročnikov delavcev s številom delavcev, zaposlenih v našem okraju, ugotavljamo, da jih je okrog 20% naročenih na »Pomurski vestnik«, kar pomeni, da jih je dosti več naročenih na naš lokalni čatnik »Pomurski vestalk« kot na »Delavsko enotnost«.
Pred časom opravljena anketa je pokazala, da prebere vsako številko »Pomurskega Vestnika« povprečno 5 oseb in več kot 50% stalnih naročnikov ima naročen le »Pomurski vestnik«. To stanje se je do danes kvečjemu le izboljšalo. Te ugotovitve ankete moramo imeti vedno pred seboj, ko govorimo in odločamo o vsebini »Pomurskega vestnika«.
Tega se je zavedal tudi OOSZDL, ko je sprejel z namenom, pomagati »Pomurskemu vestniku« na njegovi nadaljnji poti v zboljšanju kakovost: in izpolnjevanju njegovega po-
slanstva v naši socialistični graditvi, sklep o pomoči okrajnega kakor tudi občinskih odborov SZDL. Le-ti naj lemo vsaj enkrat ocenijo problematiko .tiska na svojem področju. Dalje se morajo občinski odbori SZDL enako kot okrajni odbor SZDL truditi, da bo »Pomurski vestnik« kot glasilo Socialistične zveze vsebinsko čim bogatejši, da bo to vplivalo na čim hitrejši razvoj socialistične demokracije v občinah in v okraju. Tako bodo občinski odbori SZDL poskrbeli, da bo čimveč sposobnih tovaršev redno in kakovostno pisalo v »Pomurski vestnik«. Pri tem ne smejo prezreti, da bo napisanega čimveč iz dela organov delavskega in družbenega upravljanja.
Pomemben je tudi’ sklep, naj ne bo »Pomurski vestnik« samo registrator in informator, ampak tudi kritični ocenjevale naših uspehov in neuspehov. Njegova naloga je, da postane tenkočuten spremljevalec in usmerjevalec javnega mnenja, tako da se bodo delovni ljudje iz objavljenih prispevkov učili socialistično misni, gledati in da jim bo to tudi v vzpodbudo pri njihovem udejstvovanju v vseh organih družbenega samoupravljanja.
»Pomurski vestnik« ne sme zanemarjali obravnavanja zadev v zvezi z dvigom proizvodnje. Pri obravnavanju tega pa mora videti m podpirati konkretne uspehe neposrednih proizvajalcev in njihovih organov samoupravljanja. S tem v zvezi bo »Pomurski vestnik« stalno spremljal odnose, ki nastajajo in se razvijajo med državnodružbenimi in samoupravnimi organi v komuni, predvsem pa urhov skupen napor za rast proizvodnje in življenjskega standarda.
»Pomurski vestnik« bo bolj kot doslej spremljal dejavnost društev, predvsem pa vsebino njihovega dela. Več bo pisal o posameznih prosvetnih in kulturnih problemih in pri tem usmerjal bralce k dejavnosti pri reševanju teh vprašanj.
V zunanjepolitični rubriki bo »Pomurski vestnik« pisat nekoliko več o obeh sosednjih državah, tako da bodo bralci dobro obveščeni o dogodkih in razmerah v teh državah in o naših odnosih s temi državami.
Okrajni odbor SZDL bo nudil vso pomoč novinarjem »Pomurskega vestnika« in sploh vsem novinarjem v Pomurju. Odločil se je za sicer že večkrat predlagano obliko pomoči, za redne tiskovne konferen-
ce z novinarji o najaktualmejših vprašanjih. Takih oblik sodelovanja naj bi se posluževala tudi občinska vodstva, zadružne zveze in druge družbenopolitični organi.
Naposled se je okrajni odbor SZDL zavzel za dejaven uredniški svet »Pomurskega vestnika« in za skupno urejanje kadrovskih vprašanj novinarjev z upravo »Pomurskega tiska«. Občinski odbori SZDL pa bodo prevzeli skupno s komisijami za- proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ vso skrb, da bo na njihovem terenu zbranih čim več dobrih prispevkov in da bodo objavljeno gradivo koristil e za svoje politično delo osnovne organizacije SZDL.
Ob desetem jubileju so torej vsi obeti za nadaljnjo uspešno rast in razov! »Pomurskega vestnika«. To z veseljem in zadoščenjem pozdravlja ne samo uredništvo našega tednika, temveč 'tudi njegovi dopisnik, naročniki in bralci.
Časopis — kamera javnega mnenja
Neki ugledni ameriški časnik je izvedel med svojimi bralei anketo, ki je vsebovala vprašanje sestavljeno samo iz treh besed: ČASOPIS, RADIO ALI TELEVIZIJA? Bilo je podobno kot ob neki holywoodski filmski anketi, ki naj bi preizkušala javno mnenje z vprašanjem ali ima gledališče ob razvoju filma še bodočnost.
Torej, bralci naj povedo, ali je za časopis že napočil čas, ko ga bodo dali pod giljotino. Proti pričakovanju pa je omenjena anketa ovrg a vsa predvidevanja. Velik del bralcev se je brez pomislekov odločil za časopis.
Zakaj? V odgovor na to, zanimive izsledke nekaterih angleških psihologov, ki zatrjujejo, da postajajo Angleži ob razvoju televizije čudaški. Televizija jim namreč nudi vso duševno ugodje. Nadomestit je jim gledališče, kino itd. Zaprti v ožjem družinskem krogu ne čutijo utripa vsakdanjega družbenega življenja.
In če je v tej trditvi vsaj drobček resnice?
Ne bi pa mogli zanikati, da radio in televizija ne silita časopisja, da išče novih, še neuglajenih poti...
V miniaturi preživlja to trenje tudi naš list. Le primerjajte posamezne številke v dosedanjih letnikih. Opazili boste razvojno pot, ki je odraz neprestanega iskanja novih oblik in prilagajanja termometru javnega mnenja z željo, da bi bil časopis vedno bolj privlačen in zanimiv.
še. Končni smoter je isti, vsakdanje želje pa se marsikdaj dohajajo. Toda, oprostite, doslej o časopisu še nismo spregovorili. To je le bežen odsev živ-
dotidkane številke, že se v uredništvu sestanejo časnikarji, da pripravijo okvirni program za naslednjo številko. Kot pač nanese razpoloženje, dopušča čas an sili potreba: sestanek je kratek, informativen, ati pa se razprede do podrobnosti. Ce v tem razgovoru uspe začrtati prihodnji številki primemo vsebinsko ordje je to že bodrilo
vsem sodelavcem za intenzivno delo. Ugotoviti je treba, katerim dogodkom javnega življenja v tekočem tednu naj da časopis večji ali manjši poudarek. »Odgovorni« razdeli tudi vabila oblastnih forumov, političnih organizacij, društev itd., ki bodo danes ali jutri razpravljala o važnih vprašanjih. Zgodi pa se. da je tisti »zloglasni« predalček v urednikovi mapi, kjer se zbirajo vabila, prazen. Posedati na sejah niti ni najbolj prijetno, posebno ne, ker se lahko zgodi, da so seie dolgočasne. Toda časnikarska radovednost, podobna včasih tudi pregovoru, ki govori o »železni srajci«, se instinktivno opre na ta časnikarski čut in že pole telefon: »Bo Dri vas seja? Bi bilo mogoče povzeti po vašem poročilu za javnost kal zanimivega? A, tako, seja je bila včeraj. Škoda, da za to nismo ničesar vedeti!« Ce bi bila to le ležernost ljudi, ki delajo pri časopisu, bi se razburjali, če pa je to odraz mnenja, da so sodelavci pri časopisu poklicni »vohljači«, bi se morali razburjati.
Ijenja, eden izmed številnih kadrov, na katerega naj usmeri
časopis svojo kamero ...
V oddelku za odpošiljanje časopisa še niso utegnili odposlati na pošto vseh številk pravkar
Pomanjkanje kvalificiranih delavcev v tiskarni je še vedno pereče vprašanje. Vodstvo podjetja se lega zaveda, zato posveča skupaj z organi samoupravljanja primerno skrb vzgoji učencev grafične stroke v vseh oddelkih — v stavnici, strojnici in knjigoveznici
Slika v sredini:
Janez Rotdajč, oddelkovodja ročne stavnice, je lomil prvo številko Pomurskega vestnika in tudi to jubilejno številko
RAZSTAVA ŽELJA
V	mislih imam številne pripombe intelektualcev, delavcev, kmetovalcev, gospodinj, mladih ljudi brez poklicev in drugih o vsebin: — da bom konkreten — našega lista.
V	ospredju se pojavlja mnenje o časopisu mladinca šestnajstih let, ki, bi lahko nastopil v
znani radijski oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«, kjer bi brez večjega: napora odgovarja na vprašanja.? Vse o filmu in športu« in mnenje političnega aktivista, ki se oglaša na nasprotnem polu. K temu krpica želja in mnenj vzgojiteljev, gospodarstvenikov in še in
»Tovariši, pričenjam sejo!«
Smo na seji. Kazalec na uri je že zdrsel za polovico številčnice čez uro, ki je bila napovedana za sejo. Odborniki so posedli in predsednik je pričel sejo. Sledi poročilo, razprava, spet poročilo, recimo, brez razprave.
Javnosti bo posredovala mnenja, predloge in sklepe odbora časnikarjeva kamera — beležnica.
»Kratko in jedrnato«, se vzbuja v meni naročilo odgovornega urednika pred odhodom na sejo. »Ni pravica brez izjeme«, se poskušam v mislih izgovarjati. Toda res je, da bo tudi bralec bolj zadovoljen, če bom poročal kratko in vendar dovolj obširno, da si bo lahko ustvaril določene mnenje, delček javnega mnenja.
V sejni dvorani smo. Ugotavljamo splošno razpoloženje in vzdušje ob poročilu. Poskušajmo oceniti nastop in temperament tovariša, ki poroča. Tudi to oceno bo hotel bralec razbrati iz dobrega časopisnega poročila, saj je poročilo na seji namenjeno tudi njemu, širšemu krogu ljudi, ki imajo na seji, sicer neoficielnega zastopnika, časnikarsko beležnico. Na prvi pogled neumestna trditev, to o razpoloženju in sploh o vsem, kar ni zapisano. Saj časopis vendarle ni televizija! Res, časopisu služi kot izrazno sredstvo le beseda in kvečjemu še slika. Prav to pa daje časopisu svojstven šarm. Naj omenim samo en primer. Pred vojno je neki zagrebški list objavil na
naslovni strani veliko sliko kneza Pavla in pod njo napis: — Jutri bo prispel v naše mesto Knez Pavle. Predvidoma sc bo zadržal visoki gost med nami štirinajst dni. — V isti številki pa so domiselni česnikarji na eni izmed notranjih strani časopisa objavili razpoloženjsko sliko: zagrebške ulice, ki jih je pravkar zametel sneg. Kratek komentar pod sliko se je končal z znanim pregovorom: — Svakog gosta, tri dana dosta! — To ni parodija, marveč zrcalo javnega mnenja, ki mu lahko daje List določeno družbenopolitično vsebino, ne more pa se mu izneveriti.
(Nadaljevanje na 9. strani)
V tehničnem vodstvu je vedno živahno. Na sliki: obisk predstavnikov CZP »Gorenjski tisk«
iz Kranja
POMURSKI VESTNIK, 19.febr. 1959
3
UVODNA BESEDA
18. febr. 1949
>Ljudski glas< je končno vendar le izšel. Tako bo dejal marsikdo, ko dobi v roke to prvo številko našega lokalnega časopisa. Končno zato, ker se je že precej časa govorilo o lokalnem časopisu, bilo ga pa ni od nikoder. Prav zato pa smatra uredništvo lista za potrebno, ozreti se malo nazaj, na okolnosti, v katerih je prišla na dan prva številka >Ljudskega glasu«.
Proti koncu preteklega leta že je bil sprejet sklep, da se bo tiskal naš tednik, kot glasilo Osvobodilne Fronte štirih obmurskih okrajev, t. j. Lendave, Ljutomera, Radgone in Murske Sobote. Toda — kot že preje omenjeno — časopisa ni bilo. Ostalo je le pri sklepih. Vzrokov za to iskati na tem mestu ne bi bilo umestno, bile so objektivne težave in zapreke. ki smo jih pa končno le uspešno premostili in prišli z našim tednikom na površje. Vendar tudi tokrat ne brez težav. Res, skromna je sicer naša prva številka, skromna po vsebini in obliki. Vendar pri tem ne sme ostati in ne bo ostalo. V oči bo padlo najprej vsakomur dejstvo, da najdemo v prvi številki »Ljudskega glasu« pretežno vesti in dopise iz murskosoboškega okraja in nekaj iz Dolnje Lendave. Tudi to ugotovitev bi lahko prišteli med vzroke, ki so tako dolgo ovirali izid časopisa. Kljub temu, da smo ponovno že pred štirimi tedni pozvali k dopisovanju vse okraje, je uredništvo prejelo nekaj dopisov samo iz Dolnje Lendave. Okraja Ljutomer in Radgona pa se pozivu sploh nista odzvala. Zato smo bili primorani za prvo številko zbrati večina gradiva iz soboškega okraja.
»Ljudski glase bo odslej izhajal redno kot tednik, vsak petek v Murski Soboti. S tem pa nikakor ni rečeno, da je to samo murskosoboški časopis! » Ljudski glase mora služiti vsestranskemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu dvigu in še ožjemu zbližanju prebivalcev na obeh bregovih Mure, skratka: »Ljudski glase ne sme biti časopis samo Prekmurcev ali samo Štajercev ob severni meji,
»Ljudski glase mora biti resnično, ljudsko glasilo, slovenskega življa ob Muri.
S to željo in edino s tem namenom poziva uredništvo lista k sodelovanju in dopisovanju vse najširše delovne množice naših obmurskih predelov.
UREDNIŠTVO
Iz Vanča
Pred dnevi so kmetje, k; so se v prvem mraku slučajno mudili na polju pri Vanča vesi, opazili lep primer zvezdnega utrinka — meteor. Zemlji se je približal z velikim šumenjem. Bil je velik kot nogometna žoga in na vse strani so švigali žareči bliski. Izgledalo je, kot da bi v zraku nekdo varil kos železa.
Ugasnil je šele takrat, ko se je približal višini sadnega drevja .Očividci ne morejo dopovedati, kako lep je bil skrivnostni leteči predmet — meteor. Pa nikar ne mislite, da gre za pojav letečega krožnika nad Prekmurjem!
»Obmurski tednik«, 5. avg. 1954
To bi rad povedal našim ljudem
To bi rad povedal našim ljudem: Naš prekmurski človek ne sme v vsakdanji stvarnosti zgubiti pogleda v prihodnost, pri vseli težavah ne sme zgubiti vere, prepričanja o boljši svet. ki ga z največjimi napori gradimo. Ne sme pasti o oportunizem. Ko smo se nekoč šli borit, se mnogi mislili, da se za svobodo ni vredno boriti in celo glavo zgubiti, da oni lahko živijo s svojo osebno svobodo ali tudi' brez nje, in da si bodo že našli zase primernega prostora. Mi pa smo se borili in ustvarili svobodo in jo prinesli osem. Ko se danes borimo za boljši svet, mnogi mislijo, da ni potrebno, da je celo nesmiselno karkoli žrtvovati in da bi si oni, posamezniki, že našli zase potrebne poti za svoj dvig. Mi pa vemo. da je boljši svet treba ustvariti za vse ljudi, zato se borimo zanj in tudi bomo zmagali. Danes niti nismo tako daleč do te zmage! Vsi naši mali. pošteni ljudje se morajo boriti za ta svet. Naš prekmurski človek mora popolnoma zavreči misel na tujino: samo za tu doma, na tej zemlji, je njegova rešitev, samo s svojimi rokami in požrtvovalnostjo si bo ustvaril boljše življenje! Zavreči moramo staro pot iskanja za zboljšanje svojega položaja, pot posameznika, ki je šel mimo ljudi, ali pa si celo na račun drugih skušal ta položaj izboljšati. Skupno se moramo borili za novi, boljši svet. ki ne bo last enega samega človeka ali last samo nekaterih, temveč last vseh ljudi. svet. ki bo neprimerno bogatejši in lažji za človeka, lažji in boljši našim otrokom, od onega, ki smo ga bili podedovali mi sami.
Miško Kranjec, »Ljudski glas«, 25. marca 1950
Prva ljutomerska mladinska brigada je odpotovala
V Ljutomeru se je pred dnevi formirala mladinska delovna brigada, ki je odpotovala na letošnje delovne akcije, na gradnjo avtostrade Beograd— Zagreb. V brigado je poleg sinov in hčera zadružnikov in kmetov vključenih tudi 40 mladincev in mladink, ki so do sedaj služili pri raznih vaških
bogatinih in izkoriščevalcih kot hlapci in služkinje. Vsi ti mladinci so pri prijavi za mladinske delovne akcije izjavili, kako in kake tečaje bi najrajši obiskovali	v času mladinskih
akcij in tudi pozneje. Po opravljenem delu v brigadi se bodo vsi vključili v industrijo.
»Ljudski glas«, ?. apr. 1949
Preko dve sto frontovcev se je zbralo proti večeru na soboški železniški postaji. Le ti so tvorili prvo frontno brigado, ki je krenla iz mursko-soboškega okraja v gozdove, na sečnjo lesa. Delovišče brigade bo v gozdovih pri. Ribnici na Dolenjskem.
»Ljudski glase, 19. maja 1949
V letošnjih počitnicah je mladinska delovna brigada »Štefana Kovačae formirana iz srednješolske mladine, ki je bila že na regulaciji Pesnice, na gradnji mladinske proge Šamac—Sarajevo in na gradnji Nove Gorice, krenila na gradnjo avtoceste >Bratstva in enotnosti«. Brigada je bila na vseh teh akcijah udarna in šteje lepo število udarnikov - brigadirjev. V letošnjem letu šteje brigada 192 brigadirjev in med temi je mnogo takih. ki so prvič v brigadi. Tudi na avtocesti je postala brigada »Štefana Kovačae udarna. Njen največji procent doseganja dnevne norme je 153*% a povprečje je 115%.
»Ljudski glas«, 28. jul. 1949
V nedeljo na naših voliščih
Na nedeljskih volitvah je prekmursko ljudstvo ponovno pokazalo, kako zaupa ljudski oblasti, izrazilo je svojo željo po tem, da se v svetu ohrani mir in da si doma pripravimo
lepše življenje. Visoka udeležba volivcev in visok odstotek udeležencev, ki so volili kandidate OF, je obenem najlepši dokaz, da je ljudstvo v svoji novi domovini zadovoljno in da
svojemu vodstvu popolnoma zaupa. Že par dni pred volitvami so se frontovci, posebno pa mladina, po vsem okraju priprav. Ijali na to, da bi svoja volišča čimlepše uredili. Na dan voli. tev so bila vsa volišča okrašena. Murska Sobota pa je bila odeta v zelenje in zastave. Na pred. večer volitev je v soboškem okraju gorelo preko 40 kresov, Kresovi iz Krpl.ivn.ika. Hodoša, Dolenec, Šalovec, Markovec, Čepinec, Adrijanec, Kramarovec, Sotine, Senice in ostalih vasi so bili vidni daleč naokoli V Martinju, tik ob meji, so mladnci na Srebrnem bregu zažgali velik kres, ki je kazal daleč preko meje, da se Prekmurje pripravlja na volitve. Ob kresu je kulturna ekipa mladinske delovne brigade »Štefani Kovač«, ki jo je sestavili gimnazijska mladina, priredila pester kulturni program.
»Ljudski glas«, 22. marca 1950
RADGONSKE ORGANIZACIJE OSVOBODILNE FRONTE PRED OBČNIMI ZBORI
Frontne organizacije v radgonskem okraju se na svoje občne zbore skrbno pripravljajo. 52 vaških organizacij je že pripravilo kandidatne liste. Predstavniki fronte so jih sestavljali skupno s predstavniki ostalih množičnih organizacij in društev. Sestavljanje kandidatnih list je ponekod bilo množično. V Velki, k jer frontna organizacija doslej ni bila prav delavna, je prisostvovalo Soljudi. V Zgornji Ščavnici se je zbralo 58 ljudi. v Nasovi 25, v Cerkvenjaku 55 itd. Na sestankih so se pomenili tudi o vlogi frontnih organizacij v okviru
novih občin. Večina ljudi razume, da bo frontna organizacija v bodoče še bolj potrebna iti bo novim občinskim ljudskim odborom morala še bolj pomagati, kot je to delala doslej.
»Ljudski glas«. 6. dec. 1951 *
Ko so pri nas v Zagrebu ustanovili zvezdam o, je tedaj odkriti asteroid dobil ime Croatia. Beograjska zvezdama pa je tudi po zadnji vojni odkrila nekaj planetoidov od katerih je eden dobil ime Tito.
»Pomurski vestnik«, 11. okt. 1956
 POMURSKI VESTNIK

Razstava lokalne industrije in obrti
Že dober teden je minulo, odkar so v prostorih stare gimnazije v Murski Soboti odprli razstavo lokalne industrije in obrti. Vse te dni ljudstvo Prek-
murja, pa tudi iz sosednjih obmurskih okrajev, množično obiskuje razstavne prostore, kar dokazuje, da so se razstavljate letos temeljito potrudili. Razstavljajo številna podjetja, tovarne, pa tudi zasebno obrtništvo je zastopano po številnih mestnih in podeželskih mojstrih. Največ razstavnih prostorov pa si dele: Tovarna perila. Tovarna mesnih izdelkov, Mestno kleparstvo, Cementarna in Okrajni magazin. Poseben del ima šolstvo in razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju. Zastopan; so še lovci,
domači fotografi itn slikarji, ki so opremili hodnike z razstavljenimi deli.
»Ljudski glas«, 10. maja 1949
Prvi teden velikega praznovanja »Pomurje — deset let v svobodi« je za nami. Svečan začetek zborovanja SZDL v nedeljo, 26. junija se nadaljuje iz dneva v dan na razstavišču in pred in vali na prostorih I. pomurskega tedna. Več tisoč ob.skovalcev prihaja dnevno v
Mursko Soboto, ostaja na večernih kulturnih prireditvah — in se vrača domov v vedrem in zadovoljnem razpoloženju. Množica obiskovalcev — to je najboljši dokaz uspeha te naše velike proslave.
»Pomurski vestnik«, 7. jul. 1955
Iz sobške tovarne
V preteklih tednih, ko se je pričelo širiti po vsej državi tekmovanje za dvig storilnosti po tovarnah in podjetjih, se je vključila v to tekmovanje tudi Tovarna perila v Murski Soboti. Tekmovanje je na pobudo sindikata sprožila mladina. Tekmovali sta prvič mladinski brigadi, in to 11. in VI. Tekmovanje je trajalo tri dni in že o teh treh dneh tekmovanja so bili doseženi lepi uspehi.
Tako je bilo povprečje II. brigade 148.33x %. a VI. brigade 146.89 %. Važno o tem tekmovanju je tudi to, da kvaliteta ni padla, da se je disciplina dvignila in da se je znižal procent okvar strojev. V tem tekmovanju je dosegla Perš Marija najvišji procent preseganja norme, do tedaj: 95 %.
»Ljudski glas«, 1. dec. 1949
Že prvega dne :
10.000 obiskovalcev na „Prekmurskem tednu“
Nedeljsko jutro je Sobota pričakala ozaljšana, v zastavah in v svečanem razpoloženju. Že v zgodnjih jutranjih urah so se stekale proti mestu množice ljudi iz vseh strani. Prihajali so peš na kolesih in z vozovi, od blizu in daleč. »Prekmurski teden« — velika manifestacija socialističnega razvoja Prekmurja — je privabila že prvi dan čez 1O.OOO obiskovalcev. Težko je opisati vse obenem. a še težje opisati tako, kot so se v resnici odvijali dogodki prvega dne »Prekmurskega tedna«. V ta prvi dan ne spada samo gospodarska razstava in ostale prireditve, ki so se vrstile ves dan, v tem je vsega več. Prvi dan »Prekmurskega tedna« v sami Soboti je bil samo začetek velikega praznovanja vseli uspehov, prikazanih na občinskih dnevih, občinskih praznikih in prireditvah, ki so
se odvijale po vsem Prekmurju že skozi ves mesec avgust.
»Obmurski tednik«.
29. avg. 1952
Velik uspeh
Po nepopolnih podatkih je zabeležil »Prekmurski teden« rekorden obisk, kakršnega nihče ni pričakoval. Prireditve
nad 60.000. A če prištejemo k temu še množice, ki so spremljale prireditve pred »Prekmurskim tednom«, prireditve občinskih in vaških praznikov, seže ta številka čez 100 tisoč. To nedvomno dokazuje, da je »Prekmurski teden« tako razgibal množice vse pokrajine, ka-
Predvolilni zbori
...Tako so v sredo in včeraj bili množični sestanki in večja predvolilna zborovanja na področju občin in v krajih Doliču, Prosenjakovcih, Gornjih Petrovcih in v Murski Soboti. Povsod tu so člani SZDL enotno predlagali za kandidata v Zvezno ljudsko skupščino tov. Miha Marinka, predsednika Izvršnega sveta LRS. Tov. Marinku so poslali tudi pisma, v katerih ga naprošajo, naj sprejme kandidaturo.
»Obmurski vestnik«,
8. okt. 1953
Ljudski poslanci v Ljutomeru
20. septembra je bila v prostorih restavracije »Triglav« v Ljutomeru posvetovalna konferenca Kluba ljudskih poslancev iz vseh obmurskih okrajev. Poleg večine ljudskih poslancev so bili navzoči Lidija Šenijure, org. sekr. CK KPS, Helij Modic, minister za pravosodje pri republiški vladi in tov. Kimovec-Žiga, član izvršnega odbora OF Slovenije.
Ljudski poslanci so razpravljali o novem finančnem sitemu, izdanih načrtih zakonov in uredb iz gospodarskega področja in o položaju nove Jugoslavije v svetu.
»Ljudski glas«, 21. sept. 1949
v
Čestitamo
»Prekmurskega tedna« si je v Soboti ogledalo okrog 80.000 ljudi, samo razstavo pa nekaj
kor še nobena podobna prireditev doslej. Saj niso bili neredki dnevi, ko se je v razstavnih prostorih trlo pet tisoč obiskovalcev.
»Obmurski tednik«, 29. sept. 1952
Na matičnem uradu občinskega ljudskega odbora Ivanjkovci je bila preteklo nedeljo pomembna slovesnost.
V družin: Hanžekovič Franca, železničarskega delavca, se je pred meseci rodil 11. otrok. Družina izhaja iz viničarskega stanu. Zakonca sta zaprosila maršala Tita, da bi botroval novorojenčku. Dragi voditelj je njuni želji ugodil.
»Obmurski tednik«, 15. maja 1953
Dan mladih kmetovalcev
Uvodoma je tov. Kimovec pozdravil udeležence zbora in čestital prekmurski kmečki mladini k uspelemu prazniku, nato pa nadaljeval;
»Če naj govorim o vsem Iskreno, potem se mi zdi nekako tako, da bi delovni kmet v Prekmurju, ki je ves čas hrepenel in v okviru svojih možnosti predvsem pa tudi stvarno dajal krvni davek za razvoj socializma v času med dvema vojnama, danes čakal, da mu ta
socializem pride od nekje zunaj.
Toda rečem, da je to s:cer zunanji videz, ker sem iz stikov, kolikor jih imam z volivci, globoko prepričan, da na svoj način vsak delovni človek Prekmurja teži za napredkom, ki ga prinaša za korist delovnega človeka samo socializem. Novi čas zahteva novih rešitev in to leži na vas, mladih ...«
»Obmurski tednik«, 18. jnn. 1954
Protestno zborovanje v Murski Soboti
V soboto je bilo v Murski Soboti o kinodvorani protestno zborovanje proti informbirojenski kampanji in klevetam. Izčrpno je na zborovanju govoril podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora tov. Benko. Oglašali so se v diskusiji tudi ostali. Množica pa je z navdušenim ploskanjem in skandiranjem »Tito—CK« in
»Tito—Partijae pokazala, da obsoja vse klevete in osa saboterska dejanja informbirojevskih držav.
Ob koncu protestnega zborovanja so bile prečitane tudi resolucije, katere je ljudstvo soglasno sprejelo in so bile poslane našemu vodstvu.
»Ljudski glas«, 27. sept. 1949
Letališče?
Pred enim mesecem je začel aeroklub v Murski Soboti urejevati svoje novo letališče. Vsa dela opravljajo prostovoljno, pomagajo jim tudi nečlani. Posebno so se izkazali mladinci predvojaške vzgoje iz Tišine in okolice, ki so v času svojega taborjenja prišli pomagat. Na bodočem letališču so delali tudi mladinci predvojaške vzgoje iz Sobote in okolice. Pomagajo pa tudi drugi Sobočani.
»Obmurski tednik«, 10. apr. 1955
POMURSKI VESTNIK, 19.febr. 1959
V 9 DNEH
OD TEMELJA DO STREHE
». . . Zadružniki iz Čepinec so v pretekli jeseni odnesli rekord v delu pri gradnji zadružnega doma. V poznem poletju, tik pred jesenjo šele so pričeli misliti na zidavo zadružnega doma v svoji vasi. Sami so z ročno izdelavo pripravili za svoj zadružni dom vso potrebno opeko, kakor tudi gramoz, pesek, les in ostali material. Les 60 darovali zadružniki prostovoljno iz svojih gozdov, ga posekali in sami vozili na gradilišče. V devetih dneh so dozidali dom od temeljev do strehe! . . .«
»Ljudski glas«, 18. II. 1949
4
Delavsko upravljanje se uveljavila
Ena izmed osnovnih ugotovitev analize dela organov samoupravljanja je la, da so se doslej najbolj uveljavili delavski sveti in upravni odbori pri večjih podjetjih, kot je na pr. Nafta, Tovarna perila »Mura«, Tovarna mesnih izdelkov Murska Sobota, Slatinsko podjetje Radenci, Zadružno gospodarstvo Jeruzalem itd. Prav tako so se uveljavili tudi organi družbenega samoupravljanja bolj v večjih občinah — Ljutomer, Radgona, manj v Petrovcih in na Cankovi.
V	združanem okraju
...Predstavniki obeh političnih vodstev so na skupnem posvetovanju 24. febr. 1955 razpravljali o teritorialni razdelitvi obeh okrajev na bodoče občine — komune, in po daljši razpravi prišli do sklepa, po katerem naj bi bilo na področju sedanjega soboškega okraja 7, a na področju ljutomerskega 5 komune; del tega področja v bližini Ormoža pa bi se vključil v komuno Ormož. Ta sklep objavljamo kol predlog združenega političnega vodstva članom SZDL in naj služi kot osnova za razprave na zborih SZDL.
V	razpravi je sodelovalp večje število tovarišev jz raznih krajev, predlog pa je bil enotno sprejet, zato menimo, da najbolj odgovarja zahtevam prebivalstva obeh sedanjih okrajev.
»Obmurski tednik«, 3. marca 1955
Seje delavskih svetov še vedno niso dovolj pravilno pripravljene. Dogaja se, da delavski sveti razpravljajo v podrobnosti o proizvodnji, kar je pravzaprav naloga upravnih odborov. Člani delavskih svetov in upravnih odborov niso tudi do podrobnosti seznanjeni z vsemi tekočimi problemi v podjetju, kar otežkoča realno sklepanje o posameznih proizvodnih problemih.
Na drugi strani pa so razpravljali o uvajanju novih proizvodov ne samo delavski sveti in upravni odbori, temveč celotni kolektiv (»Panonija« M. Sobota, »Konfekcija« Ljutomer). Taka metoda dela se je pokazala kot zelo uspešna, saj so pri »Konfekciji« poleg nekaterih novih izdelkov povečali na ta način tud. delovno storilnost za 15 %.
»Pomurski vestnik«, 14. marca 1957
Pomembna odločitev
Dne 17. t. m. so se zbrali na skupnem zasedanju odborniki okrajnih ljudskih odborov M. Sobota in Dolnja Lendava z namenom, da združijo oba okraja v eno upravno enoto, ki bo v bodoče nosila naziv: OLO v Murski Soboti.
To zasedanje predstavnikov obeli okrajev je zgodovinsko zasedanje, kakor ga je ocenil ljudski poslanec tov. Ivan Šiftar. Prvič v zgodovini se namreč združi Prekmurje, ki predstavlja geografsko in gospodarsko zaključeno enoto, tudi v eno upravno enoto. Prvič v
zgodovini je padla meja pri Beltincih. Odpravljena je razlika med Dolinci. Marki in Goričanci, ki je bila ustvarjena zaradi strankarskih nasprotij in tudi verskih naziranj. Vse Prekmurje ima isto gospodarsko in politično problematiko, zato je edino pravilno, da se združi tudi pod skupno, enotno upravo.
Na zasedanju so sprejeli sklepe, ki so res zgodovinski, saj prinašajo revolucionarne spremembe v bodoče upravljanje okraja.
»Ljudski glas«, 24. apr. 1952
Tekmovanje v kmetijstvu
Za veliko tekmovanje kmetijskih pridelovalcev, ki je bilo pred kratkim razpisano v zveznem merilu, je dokajšnje zanimanje tudi med pomurskimi kmetovalci. Na okrajni zadružni zvezi v Murski Soboti predvidevajo, da bo v pokrajini tekmovalo 56 ali okrog 55 odst. vseh kmetijskih zadrug.
»Pomurski vestnik«, 18. apr. 1957
Iz Ropoče
Iz vseh krajev poledavske doline so v nedeljo pr hiteli ljudje v Ropočo, prijazen kraj prav v središču zelene dolinice. Okrog hiše v Ropoči št. 34, kjer je nekoč domoval Anton Sadl — kovač, komunist in borec za pravice malega prekmurskega človeka, prvi dopisnik predvojne »Ljudske pravice« — se je že v zgodnjih popoldanski urah zbralo kakih 2.000 ljudi, med njimi mnogo takih, ki se še danes živo spominjajo Antonovih pogumnih, bodrilnih besed in dejanj.
»Obmurski tednik«, 19. maja 1955
...Ideja o »Ljudski pravici« je dozorela, kolikor se spominjam, koncem 1933. ali v začetku 1954. leta. Vsekakor bi po prvotnem načrtu morala iziti že maja 1934. leta. Spominjam se dobro razlogov, zakaj smo sklenili postaviti »Ljudsko pravico« v Prekmurje. Predvsem dva razloga sta bila odločujoča in sicer: prvič, da bi se vsaj v samem začetku nekoliko odtegnili pozornosti cenzure, ki je bila v Ljubljani in drugih večjih centrih najostrejša, in drugič, da hi postavili časopis tja, kjer je bilo tudi dovolj močno gibanje, ki bi ga lahko moralno in materialno podprlo.
Ti pogoji so bili dani v Prekmurju, kjer je demokratično gibanje ljudskih množic tedaj postajalo že močan faktor. Razen tega pa se je grupa naših aktivistov neodvisno od nas tedaj že pečala z mislijo za ustanovitev nekega lokalnega prekmurskega tednika,
Pričakovanja nas dejansko niso izneverila. Prekmursko ljudstvo je dalo listu vso politično in materialno podporo. To dejstvo ne potrjuje samo tega, da je »Ljudska pravica« tesneje povezala Prekmurje z ostalo Slovenijo, ampak je tudi dokaz, da je prav že ustvarjena borbena povezanost prekmurskega ljudstva z ostalimi delovnimi ljudmi Slovenije omogočila izhajanje »Ljudske pravice« kot glasila vsega slovenskega delovnega ljudstva. Ni dvoma, da je to dejstvo pomemben prispevek prekmurskega ljudstva skupnim uspehom borbe slovenskih delovnih ljudi...
Edvard Kardelj, »Obmurski tednik«, 1. X. 1954
PRAZNIK NAPREDNEGA TISKA V LENDAVI
Lendava je pozdravljala tisoče postov iz vse Slovenije — iz bratske republike Hrvatske! Vsa v zastavah, slavolokih in zelenju je čez noč postala večje slovensko mesto. V njenem objemu so tisoči prebivalcev obujali spomine na velike dogodke, na tiste dni, ko je prav tu, na prek-
murskih tleh, izšla prva številka »Ljudske pravice« . . .
... Ko so lendavski pionirji v imenu mladih vaščanov pozdravili tov. Miha Marinko in mu izročili šopek nageljnov, je slavnostno zborovanje odprl sekretar OO ZKS za Prekmurje tov. Nace Voljč, ki je najprej pozdravil navzoče poste, nato pa prebral pozdravno pismo drapepa maršala Tita, ki je zborovalcem naslovil spodbudne besede in se opravičil, da zaradi neodložljivih državniških dolžnosti ni mogel osebno priti na slavnostno zborovanje. Zatem je prevzel besedo predsednik GO SZDL tov. Miha Marinko.
Po njegovem govoru je 20 tisoč ljudi z navdušenim odobravanjem sprejelo pozdravno resolucijo, ki so jo z zborovanja poslali tov. Tilu in Edvardu Kardelju. Ljudje so, zavzeti poslušali, ko je iz 2.000 mladih grl zaorila pesem. Peli so združeni mladinski pevski zbori iz Obmurja, nastopilo je tudi okrog 800 odraslih pevcev in pevk iz soboškega in ljutomerskega okraja. Združene zbore so spremljale godbe na pihala iz
Ptuja, Murske Sobote in Ljutomera, ki so med premori igrale slavnostne koračnice in partizanske pesmi. Mogočen je bil nastop pevcev; iz njihovih borbenih in partizanskih pesmi je velo hotenje tisočev delovnih ljudi našega Obmurja: naprej po poti razvijanja in krepitve svetlih tradicij »Ljudske pravice« v nove delovne zmage!
»Obmurski tednik«, 14. okt. 1954
Občinski praznik v Radgoni
Občani Gornje Radgone so se dobro pripravili na dostojno praznovanje občinskega dneva. Mestece ob Muri je bilo tudi na zunaj ozaljšano; poslopja so bila okrašena z zelen jem in zastavami .V nedeljo dopoldne so bile v mestu vaje gasilcev in koncert domače godbe na pihala. Radgončane so obiskali tudi ugledni gostje; član CK ZKS tov. Ivan Regent, predsednik OO SZDL za soboški okraj tov. Miloš Ledinek in zvezni ljudski poslanec Ivah Kreft. Škoda le, da je moralo spričo nevihte odpasti popoldansko politično zborovanje, za katerega so se prebivalci občine zelo zanimali. Kljub temu pa je proslava kot celota tudi letos kar dobro uspela.
»Pomurski vestnik«, 25. avg. 1955
POMURSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Nova in zelo pomembna pomurska ustanova, ki jo pravkar odpiramo, naj bi širila mlademu pomurskemu rodu njegovo izobrazbeno obzorje in mu pomagala zajemati iz širše kulturne zakladnice — tako nekako je izzvenela želja vseli, ki so na Dan republike prisostvovali otvoritvi Pomurske študijske knjižnice v zgodovinskem soboškem gradu.
»Pomurski vestnik«, 6.12.1956
Ljutomerčani na soboškem odru
Zadnjo soboto in nedeljo je gostovala v Murski Soboti dramska skupina Sindikalnega kulturno-umetniškega društva »Janez Kavčič« iz Ljutomera. S tem gostovanjem je ljutomerska dramska skupina vrnila obisk soboškega SKUD v Ljutomeru.
Linhartove veseloigre »Matiček se ženi« Sobočani še niso v deli na svojem odru, zato je bilo za prireditev, kot običajno za vsak sličen nastop, veliko zanimanje. Posebno za uprizoritev v soboto zvečer. Lahko trdimo, da so Ljutomerčani s svojim izvajanjem osvojili gledalce iz Murske Sobote.
»Ljudski glas«, 50. jun. 1949
V DESETIH LETIH
Zadnjo soboto, 19. februarja je bilo v Murski Soboti posvetovanje strokovnjakov — gospodarstvenikov, kulturnih in javnih delavcev, ki bodo odslej sodelovali pri izdelavi re-
gionalnega načrta za Obmurje. Prišlo je več strokovnjakov iz višjih šol in znanstvenih ustanov republike. Posvetovanja so se udeležili tudi ljudski poslanci iz Obmurja; med njimi predsednik rep. zbora Ljudske skupščine LRS tov. dr. Jože Rus in zvezna ljudska poslanca tov. Ivan Kreft in Vanek Šiftar.
Najprej so zborovalci poslušali uvodne referate: ing. Oblak-Sonja Lapajne je govorila
o problematiki urbanističnega in regionalnega načrtovanja, prof. Janko Liška o potrebi izdelave regionalnega načrta za pokrajino ob Muri in Koloman
Pasvetovanja o regionalnem planu Pomurja
Žibrik pa je v svojem strokovnem referatu utemeljil potrebo po regulacijskih in melioracijskih delih, ki naj bi dobila prvo mesto v regionalnem načrtu.
»Obmurski tednik«, 25. febr. 1955
Viničarji so novi zakon o odpravi viničarskih odnosov sprejeli z zadovoljstvom. To se dobro odraža v njihovih izjavah. V ljutomerskem okraju je od 700 viničarjev velika večina pogumno pojasnila svoj težki položaj in tako pomagala komisiji pri njenem delu. Viničarji so življenjsko zainteresirani na rešitvi lastnega vprašanja in povsod sodelujejo.
V ljutomerskem okraju obstoje pogoji za izboljšanje težkega položaja viničarjev, kakor tudi za rešitev viničarskega vprašanja, ki se bo reševalo postopoma. V okraju je 682 viničarskih družin, ki obdelujejo 491,9 ha vinogradov ali povprečno 0,72 ha ena družina. V državnem sektorju znaša povprečje 1,26 ha, kar pomeni delno brezposelnost pri privatnih viničarjih. Kljub temu pa odprava viničarskih odnosov pomeni za njih višji življenjski standard, ki se bo ob popolni zaposlitvi še dvignil zaradi plačila, ki ga bodo na delovnem mestu prejemali, kakor tudi zaradi deputatne zemlje, ki je ne bo treba odsluževati.
»Obmurski tednik«, 24. jul. 1953
Na ulicah Sobote aprila 1952
V Murski Soboti so zaplapolale zastave, po ulicah so korakali dijaki in učiteljiščniki, mladinci in pionirji.
»Kakšen praznik pa je danes ali kakšna proslava, saj je komaj sreda 16. aprila?« so spraševali ljudje.
Mnogi niso vedeli. Šele iz vzklikov mladih grl so kmalu izvedeli, da demonstrirajo zaradi nadaljevanja londonske konference, ki hoče tržaško vprašan je rešiti brez Jugoslavije. Ljudsko ogorčenje je raslo, ulice so vzvalovile. Prvo protestno zborovanje se s tem razpoloženjem ni dalo primerit jati. kajti ogorčenje narašča z vsakim dnem, čim dalje trajajo londonska pogajanja.
Naslednji dan, v četrtek, je demonstracija postala množična. Ljudje so mnogo razpravljali o Trstu, predvsem pa še mladinci. Ob poldesetih je na gimnaziji vzvalovilo morje. Med odmorom je med dijaki ogorčenje doseglo višek in nihče jih ni mogel zadržati, da se ne bi vsuli na ulico. Spet zastave, vzkliki, pesmi in godba.
»Ljudski glas«, 24. apr. 1952
Likovna razstava
Svet za prosveto in kulturo pri OLO M. Sobota pripravlja razstavo del nekaterih pomembnih likovnih umetnikov. Na razstavi, ki bo od 12. do 24. junija v prostorih murskosoboške gimnazije, bodo razstavljali: France Tratnik, Stane Kregar, A. G. Kos, Maksim Sedej, Karel Jakob, Lajči Pandur, Vera Horvatova in France Vrtačnik. Otvoritev razstave bo v sredo ob 11. uri.
»Pomurski vestnik«, 6. jun. 1957
*
V soboškem okraju so se udeležili štafete obvezniki pred vojaške vzgoje in člani Zveze borcev. Komandant je bil kapetan Miholinac, a komisar tov. Rapl.
»Ljudski glas«, 19. jul. 1949
OB RAZPRAV — K. DEJANJEM!
Že dve leti razpravljamo o strojno-traktorski šoli v Rakičanu; dosti govorjenja in diskusij, pa malo dejanj. Ali ni posebno značilno za politično delo v našem okraju: polno idej. Še ena ni do kraja izrečena. kaj šele realizirana, a je pametna, že jo »povozi« druga
ideja in prva je pozabljena. Naj mi tovariši delegati ne zamerijo, toda to je rak-rana našega dela, da bi, kot pravi Milčinski, »človek skočil iz kože, pa ne more.«
Neskončne so diskusije o zaostalosti našega okraja. V lej zvezi o zapostavljenosti našega
predela pri industrializaciji, ker smo pač razbili Kleklovo tezo, da naj v Pomurju — »ni jedna fabrika ne kvari zraka«. Ni nevarna ta težnja, nevarno je le to, da imamo nad tisoč hektarov rodovitne in zelo rodovitne zemlje z nizkimi hektarskimi donosi, da imamo 45.000 krav z zelo nizko molznostjo, da imamo 72.500 goved z izredno nizko klavnostjo itd., itd.
M. Ledinek, »Pom. vestnik«, 20. jun. 1957
Okrajna konferenca ZKS
V razpravi na okrajni konferenci Zveze komunistov Slovenje za okraj Murska Sobota, je govoril tudi, sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko. V svojem prispevku k delu konference je govoril največ o problemih našega gospodarstva. Ocenjujoč pri tem aktivnost komunistov, metode njihovega dela in način pristopanja k reševanju raznih problemov, je povedal med drugim naslednje:
»Komunisti, zlasti njihova vodstva, kažejo da so se naposled otresli starih administrativnih metod oziroma indiferentnosti in se življenjsko lotevajo dnevne problematike našega družbenega življenja. Ta napredek je v prvi vrsti zasluga subjektivnih sil. tako v okrajnih kot v občinskih komitejih, ki so dosegli zlasti po reorganizaciji
in združitvi okrajev in formiranju novih občin vsestransko kvalitetnejše delo. Ta napredek lahko ugotovimo tudi v pomurskem okraju in se kaže tudi v podanih referatih, ki z izredno kritičnostjo obravnavajo vse pereče probleme okraja. Tu. v pomurskem okraju. smer veliko močnem izraža svoj vpliv drobno lastniška mentaliteta tudi na komunistu, ker je zaradi nerazvitosti osnovni delavski element maloštevilen in mlad. Zato čakajo komuniste tako odgovorne naloge, da se bodo znali uspešno upreti stihiji privatno-kapitalistične mentalitete. Pri tem pa bo treba dobršen del naporov usmeriti na nenehno spreminjanje okolnosti in pogojev za socialistično rast Pomurja.«
»Pomurski vestnike, 16. febr. 1956
Za gledališče v Soboti
Na plodni seji okrajnega Sveta za prosveto in kulturo prejšnji četrtek je bilo sprejetih več koristnih sklepov, člani pa so dali tudi nekaj dobrih sugestij za napredek kulturno-prosvetnega dela v Po-
murju. Med najpomembnejše sodi gotovo načelna soglasna izjasnitev sveta o nujnosti in potrebnosti gledališke stavbe v Murski Soboti.
»Pomurski vestnik«, 15. 12.1955
V sredo, 12. oktobra ob enih zjutraj so naleteli beli rudarji iz Lendave na drugi vrtini pri Filovcih, v globini 2400 m. na zemeljski plin. Plin je udaril
iz vrtine s pritiskom 200 atmosfer na sloju in bruhnil v višino 30 metrov.
»Pomurski vestnik«, 20. okt. 1955
POMURSKI VESTNIK, 19. febr. 1959
5
Uspeh desetletnega prizadevanja
Ob koncu lanskega leta je bilo od 8.328 stalnih kar 87 "to naročnikov »Pomurskega vestnika* v našem okraju. Izven okraja je tedaj šlo le 787 izvodov in 271 v inozemstvo.
Nič ne pretiravamo, če zapišemo, da se bo tudi v prihodnje nenehno dvigalo število naročnikov »Pomurskega vestnikat, hkrati z njimi pa tudi število njegovih zvestih bralcev. Prizadevanja so rodila uspeh in nedavno zbrali podatki nam povedo, da se je »Pomurski vestnik« ustalil v Pomurju. Postal je lokalni, toda ne lokalističen po svoji vsebini. Na straneh » Pomurskega vestnika« lahko najdejo bralci tudi vesti o tem, kako živijo ljudje o Medjimurju, v ormoški občini in drugod.	—
Vsakodnevne izkušnje nam kažejo, da tako naročniki kot bralci nestrpno pričakujejo izida sleherne naslednje številke »Pomurskega vestnika«. To velja tako za mlade fante iz Pomurja, ki služijo svoj vojaški rok v mestih in krajih naše domovine Jugoslavije, za kmetijske delavce in delavke na sezonskem de u izven Pomurja, še bolj pa za naročnike in bralce iz našega okraja. O tem se najbolj prepričamo takrat, ko »Pomurski vestnik« iz tehničnih ali drugih razlogov izide z zamudo in ga naročniki in bralci ne dobijo napovedanega dne. V enaki meri povprašujejo bralci po njem tudi o čitalnicah, gostinskih obratih in drugje, a tudi pismonoši bi vedeli mnogo povedati o tem. kakšno razočaranje zavlada v hiši, če je njihova torba sicer napolnjena z raznimi poštnimi pošiljkami, o njej pa ni — »Pomurskega vestnika«.
Z daj pa zdaj se zgodi, da kakšen naročnik pomotoma izpade iz seznama naslovov. Bližnji takoj zavrtijo telefon ali pridejo osebno naročniški oddelek, bolj oddaljeni pa v obliki dopisnice ali pisma izrazijo svoje neza dovoljstvo, ki pa se brž prelevi o toliko večje zadovoljstvo, ko naš tednik prispe — v hišo — med svoje bralce.
Vse to in še vrsta drugih drobnih stvari nam priča, da imajo bralci »Pomurskega vestnika« dober odnos do svojega lista. Prepričani smo, da se bo ta odnos v prihodnje še zboljšal hkrati s kakovostjo in pestrostjo našega tednika.
Dopisovanje - moj KONJIČEK”
IVAN KOVIC, RADENCI
Že v juliju 1948, ko smo izdajali priložnostni tednik »Tekmujemo za V. kongres KPJ.« (glasilo OF radgonskega okraja), smo si želeli stalen tednik. Ko je čez leto začel izhajati »Ljudski glasi, je bila ta naša želja uresničena. In zakaj sem redno dopisoval v list »Tekmujmo...s, naš pokrajinski list in drugam: zato, da bi čimbolj seznanili naše ljudi o domačih dogodki (to bralce posebno zanima). Sicer pa naj izdam tudi majhno skrivnost: dopisovanje je poleg fotografiranja, rekel bi, »moj konjiček«.
List naj bo ogledalo bralcev ali tudi narobe. Vem, da so bralci zadovoljni z vsebino Pomurskega vestnika. Čim več prispevkov! ni treba, da so dol-
gi) iz kraja, več bralcev, ki jih list nehote pritegne in izobražuje, »Pri nas, v naši hiši,« večkrat slišim, »ne bi mogli več izhajati brez PV. Saj piše predvsem o našem delu in življenju, pa še naše slike so včasih notri.«
Najprijetnejši dogodki v moji dopisniški praksi so tisti, ki jih nisem opisal. Dogajajo se često po gostiščih pri točilni mizi. Pristopi človek, ki te sicer »ne pozna« in te nadleguje: »Veste, pri nas je tako in tako, ta je
trllašen in takšen, rekel je to n to, jaz mu bom že pokazal! Napišite v PV, saj vam bom plačal« Jez seveda kimam in pritrjujem, pa vendar ne morem napisati ker so to največkrat čisto osebne »cvetke«. Nadvse prijetno je, kada:r loviš podatke, pa ti gre funkcionar z vsemi štirimi na roko. Nasprotno pa je zelo neprijetno, če ti kdo poreče: »Danes ne utegnem, pridite jutri«. Sicer redki primeri v moji praksi, pa vendar ..
Tokrat se je Bojan Sinko, urednikov ataše pri urejevanju lista nekoliko »urezal«., ko je o atomski naglici napisal humoristični sestavek »Moj direktor« in ga dal staviti o takem formatu, da ni mogel pristaviti še svoje slike. Sicer pa trdi, da opisani direktor ni njegov direktor. Pa kaj hočemo, če je človek žrtev svoje službene dolžnosti!
★
V MOJEM OKOLIŠU NAJVEČ NAROČNIKOV
Pri PV sodelujem že od leta 1951, ko je bila podružnica še v Ljutomeru. V mojem okolišu ima PV največ naročnikov. Bralci so z njim zadovoljni predvsem zato, ker prinaša tudi drobne vesti in zanimivosti iz naših krajev. Posebno privlačne so slavnostne številke ob občinskih praznikih.
Dopisujem predvsem zaradi tega, da si pri tem izpopolnjujem jezikovno izobrazbo, pa tudi za to, da javnost izve čimveč o dogodkih v našem kraju. Za razvedrilo našim ljudem bi morda kazalo vpeljati tudi šaljivo rubriko.
JAKA MAJCEN,
Križevci pri Ljutomeru
Lendava - Bogojina - Beltinci
IVO OREŠNIK
STANKO MAUČEC
ANTON HORVAT
»Pomurski vestnik« zelo rad berem in menim, da je že močno osvojil bralce, saj je dovolj pester, tako da lahko vsak najde nekaj zase. Tako imajo bralke najrajši poročila o rojstvih, porokah in smrti, gospodarstveniki imajo v vsaki številki kaj novega in vsebina je zanimiva tudi za kmetovalce. Sam vsekakor najprej, pogledam, če je objavljen članek, ki sem ga bil napisal. Pišem bolj iz veselja kot za honorar.
V PV dopisujem zato, ker vem, da ga naši ljudje zelo radi bero. V prvi vrsti jih seveda zanimajo domače novice.
Marsikateri dopis ugodno vpliva na bralce in jih spodbuja k večji aktivnosti. Otrokom je bilo posvečenih doslej le nekaj strani, zato želim, da bi naši mladi bralci našli v prihodnost še več svojega razvedrila v domačem časopisu.
Vsako številko PV pričakujem nestrpno in jo tudi preberem v celoti. Za pisanje v list sem se odločil že pred šestim: leti, predvsem zategadelj, da bi občane redno seznanjal z dogodki v občinskem okolišu. Pri marsikaterem bralcu sem namreč opazil, da v listu poišče najprej domače novice in jih tudi skrbno prebere. Zato bi bilo potrebno pridobiti še več sodelavcev na podeželju; doslej poročamo v glavnem o dogodkih v večjih središčih, ne pa tudi v oddaljenih krajih.
LJUTOMER
JANKO STOLNIK
»Pomurski vestnik« je v desetih letih izhajanja zelo napredoval in si v veliko zadovolstvovo bralcev, pridobil mnogo dopisnikov, ki poleg skrbnih novinarjev poročajo o rednih in zanimivih dogodkih v Pomurju. Posebno razveseljivo pa je, da prinaša poleg domačih novic tudi reportaže in sestavke iz naših sosednjih republik.
Ob tem jubileju toplo pozdravljam vse bralce in sodelavce našega lokalnega lista.
Uredništvo našega lista si je prizadevalo pritegniti k sodelovanju čim več dopisnikov. Samo v letu 1956 je okrog 230 do pisnikov iz vseh krajev Pomurja objavilo čez 600 sestavkov. Tako je nastajal list tudi vedno močnejši odraz javnega življenja. Uredništvo je sklicalo več uspelih razgovorov z dopisniki, na katerih so skupno s člani uredništva ocenjevali svoje delo in list. Slika kaže udeležence prvega posvetovanja dopisnikov, ki je bilo leta 1954.
NA TEJ STRANI GOVORIJO NOVINARJI, DOPISNIKI IN BRALCI POMURSKEGA
DVAKRATNI JUBILEJ
Kratek »bajni« posvet: številka v počastitev 20-letnice »Ljudske pravice« v Lendavi bo izšla na štiridesetih straneh, rekel bi, tako zajetna in vsebinsko bogata kot še nikoli doslej in tudi ne potlej do naše desetletnice, moja opomba) — se je glasilo mobilizacijsko geslo našega starem (na uho povedano: to je bil naš sedanji odgovorni urednik Jože Vild).
Novinarji (rajši ne bi govoril v množini, kajti ob tej številki sva bila samo dva), stavci,
strojniki... To je bila krepka delovna obveznost, saj je bil »bojni« posvet komaj v sredo, že v četrtek nadednega tedna pa je romala po vsem Pomurju v rdeče oblečena skrivnostna številka »Pomurskega vestnika« z uvodnikom Edvarda Kardelji —Prekmurskemu ob 20-letnici Ljudske pravice«.
Odveč bi bilo na tem mestu poudarjati, kaj je pomenilo za nas, ki smo kakorkoli sodelovali pri vsebinskem ali tehničnem oblikovanju te številke Pomurskega vestnika, že samo dejstvo, da je zanjo napisal uvodnik
Slavko Klinar — pri našem tedniku je že osem let, posega največ o kmetijstvo, zadnji čas pa ga cenijo tudi športniki.
tov. Edvard Kardelj. To je bila izpodbuda, ob kateri nismo šteli ne robnih in ne večjih težav, ne prečutih noči, ne števi1nih drobnih poskusov, da bi naš list dobil čimlepše zunanje
oblačilo. Niso nam bile potrebne prepričevalne besede, v nas vseh je bilo eno samo veliko pričakovanje: da bo ob pravem času, pred velikim vseslovenskem, praznikom, dobilo »Pomurski vestnik« v roke nad sedem tisoč naročnikov in bralcev v pokrajini ob Muri, števlko, za katero smo že tedaj vedeli, da se bo nekoč moral ob njej ustaviti tudi zgodovinar, če bo hotel verno opisati preteklost pomurskega delovnega ljudstva. To je bil en sam živ trak hotenja in prizadevanja: od starega (ki je tedaj prevzel »vrhovno poveljstvo« tudi med metiranjem), strojnega stavca, ročnegasilca (naj povem skromno med oklepaji:	ta je metiral
nekoč tudi prvo številko »Ljudske pravice) do strojnika, knjigoveza ... Iz z nami je bil le-
RESNIČNO NAŠ LIST
»Pomurski vestnik« je v našem okolišu zelo debro razširjen, saj ga prejema okrog 400 naročnikov. Vsebina časopisa je tembolj zanimiva, čim več je krajših novic iz vseh krajev in z vseh delovnih področij. Nisem ravno prijatelj dolgih člankov, ki se nadaljujejo na eni ali dveh straneh. Zdi se mi, da bralce časopis bolj privlači, če najdejo v njem tudi kakšne novosti ali vesti iz svojih krajev. Pogosteje bi kazalo objavljali (udi prispevke s kritično, a ne samo s pohvalno vsebino.
V domači časopis sem začel dopisovati leta 1953 kot vojak. Tedaj sem namreč v »Obmrukem tedniku« zasledil le malo prispevkov iz mojega okoliša, pa sem se odločil, da poslanem stalni sodelavec. Od tedaj redno pošiljam uredništvu vesti in zanimivosti, ki jih domeni prav radi sprejemajo. Tako me v zadnjem času bralci sami opominjajo in dajejo podatke, češ da bi bilo to in to potrebno objaviti v listu. V času mojega sodelovanja s PV pa mi je ostal najbolj v spominu dogodek, ko mi je b lo sporočeno, da sem v tekmovanju dopisnikov v letu 1955 dosegel prvo mesto in prejel denarno nagrado.
GEZA KISELAK
ROGAŠOVCI
ČLOVEK O ČLOVEKU
Človek je pravzaprav čudna iznajdba .To upam trditi, čeprav zemlja še ni rodila učenjaka, ki bi se na primer kot Stephenson s svojo lokomotivo, ovekovečil v zgodovini z iznajdbo človeka. Slišati pa je razveseljive glasove, da Adam, ki je bil prvi človek — tako so nas učili v šoli — ni bil Mezopotamec, marveč Rus. To se pravi, da je znanost vendarle napredovala. Sedaj moramo še počakati, da bodo, recimo tudi Američani rekli: »Ne, Adam je bil Američan!« Šele za tem bodo znanstveniki počasi, počasi odgrnili zadnjo tančico skrivnosti: Iznajditelj je bil neki enooki Rus po imenu Ivanuška Blagodatov ali neki John Buli. Ampak do tega je še dolgo, dolgo časa, nekako takrat se bo to zgodilo, ko se bodo uresničila prerokovanja Nostradamusa, ki je bil tudi človek.
V šoli so nas učili med drugim tudi to, ga je bil človek nekoč četvero-
nožec, se pravi, žival. Za ponazoritev te trditve smo imeli nešteto primerov iz vsakdanjega življenja. Tudi moj sosed — pardon, soseda ne smem imenovati, ker me pozna — no, pa recimo nekdo, ki me ne pozna, je talk učni pripomoček oziroma šolski primer. Ko sem ga samo enkrat srečal in videl, kako si z vsemi šti-
rimi pomaga proti doma, sem se ogrel za to tezo, čeprav bi me lahko doletela usoda Giordana Bruna ali Jana Husa. Ko so nam učitelja tako
zdresirali pamet in tisti ščepec fantazije, ki je potrebna, da ločiš gosje jajce od kurjega, so nam dali hujšo lekcijo. Rekli so: človek je bil tudi plazilec, torej kača. še o tem sem se kasneje prepričal. Ugotovil sem, da
je vsaj »natura« tega človekovega prebitja ostala milijone in milijone let do danes, pa ne pri ljudeh, marveč pri ženskah.
In še besedo dve o pameti. Ko je še pokojni Franc Jožef hlače trgal so rekli: »Človek je krona vsega stvarstva!« Zakaj? Zalo, ker ima pamet .Pamet pa je božja sol, ki je ne dobiš v drogeriji, čeprav bi šla prav dobro v denar. Če že načenjam poglavje o pameti, sc mi vsiljuje misel, kdaj je bil človek bolj pameten. Ali takrat, ko se je še plazil po zemlji v podobi velekuščarja (naravoslovci, ne razburjajte se, če bom naredil nekoliko po svoje), ali leta 1600, ko so največji modreci sveta — nekaj manj razsodnih se je temu upiralo
—	razsodili, da se zemlja ne vrti. Ker pa moramo biti ljudje, če že nismo dovolj brihtni, vsaj praktični
—	celo takrat, kadar kupujemo špecerijo — si lahko z vso znanstveno avtoriteto razjasnimo tudi to zagonetko. »V vesolju vlada čudovita skladnost!« je ugotovil že Ptolemej. Ergo. Narava nima rada neskladnosti. Ce ima konj ozko truplo, ne more imeti daljših nog kot žirafa. Ce je nekdo majhen, ne sme imeti predebele glave. Ce je nekdo plešast, si ne sme pustiti rasti brade itd. Na take zadeve se prav dobro razumejo živinorejci in tisti, ki od časa do časa izbirajo različne »miss«. In če se pri tem ravnamo po podobni metodi pot pri odkrivanju elementov, lahko trdimo, da imajo težki ljudje več soli v glavi. Tako se na primer jaz ne bi mogel kosati s človekom, ki je pred milijoni in milijoni let kolovratil po tej zemlji in mu je bilo Čisto vseeno ali se počoha po glavi z levo nogo ali z desno roko. Ta znanstvena trditev je zame sicer popolnoma uničujoča, saj ne tehtam mnogo več kot pitan puran. Vendar zaradi tega ne mislim vreči puške v koruzo. Nasprotno: prav pred kratkim sem gledal v naših časopisih čudovite risbe. (To bi spadalo pravzaprav v poglavje, v katerem bi obravnaval preroke, ker pa do tega poglavja ne
(Nadaljevanje na 7. strani)
MEDITACIJA
Juš Makovec — najmlajši med novinarji — piše tudi humoreske, meditacije in podobne proizvode. Sicer pa je o uredništvu priznan kot »gospodarstvenik*
daj tudi zvezni poslanec Vanek Šiftar, ne samo s številnimi sugestijami in pobudami, marveč tudi s krepko ošiljenim svinčnikom korektorja ... Skratka: bili smo vsi — znani in nepoznani, ki smo napisali to številko. V njej pa je bilo življenje pomurskega delovnega ljudstva.
In če se zdaj spomnim na ta dogodek, ki bo ostal v mojem življenju neizbrisan, se lahko samo še nasmejem drobnim anekdotam, ki jih je porajalo skian praznikom, dobilo »Pomurskega vestnika. Denimo če je stavec Janez skorajda pozabi na svoje obvezne »koktajle«, če se je stari lahko kljub svoji brivski pedantnosti postavil z močno obraščeno brado, če so korektorju (to pa sem v prvi osebi bil tudi jaz) ob koncu že tako močno plesale črke pred očmi, da jih je z naj večjo težavo spravljal v neko logično zaporedje...
To pa so bile le malenkosti ob robu velikega dogodka: v četrtek smo resnično slavili dvakratni jubilej.
SLAVKO KLINAR
NOVA SERIJA ROMANOV
V ČASOPISU „ROMANI,,
Že nekaj časa zadovoljujejo slovenske bralce, ki imajo radi lepo slovensko besedo, zanimive povesti in privlačni romani v časopisu »ROMANI«, ki ga izdaja Mariborski literarni klub. List, ki bi ga lahko imenovali tudi neke vrste družinski časopis, si je že pridobil ugled in ga bralci zelo cenijo.
Zdaj so v listu zaključili s prvo serijo romanov. Z 20. februarjem bodo pritegnili bralce zopet novi romani, ki so tokrat izbrani še bolje in so namenjeni res prav vsakemu. Uredništvo je po dolgem preudarjanju in upoštevajoč okus bralcev izbralo izmed svetovnih del znani roman o padlem dekletu, ki pa se dvigne iz nižin s svojo čisto ljubez-
nijo, s trpljenjem in končno s smrtjo. To je Dumasova »DAMA S KAMELIJAMI«, znana tudi po nesmrtni operi »La Traviata« in istoimenskem filmu s slavno Greto Garbo v naslovni vlogi.
Divja in neobrzdana narava francoske pisateljice George Sand je znana. Taka je tudi v svojem pisateljskem ustvarjanju. Njeno prvo samostojno delo, roman »INDIANA«, bodo »ROMANI« prvič predstavili slovenskemu občinstvu. Ljubezen, ljubosumje, tragika in med vsem tem sreča so glavni motivi te čudovite zgodbe.
Naposled bo v drugi seriji »ROMANOV« izhajal še izredno napet detektivski roman »ZLOČIN V GRADU«. Med številnimi detektivskimi
zgodbami, ki krožijo danes po svetu, je »Zločin v gradu« gotovo med najboljšimi. Že ime pisatelja Emila Gaboriauja to dokazuje. Poleg tega, da je pisan napeto in živahno, so njegove osebe izdelan mojstrsko in zadovoljujejo še tako zahtevnega bralca.
Nova serija romanov v »ROMANIH« bo razen tega bogalo ilustrirana ter tiskana tako, da bo lahko vsakdo vezal posamezni roman v knjigo, če bo to želel. Ob koncu je treba povedati še to, da lahko dobe bralci »ROMANE« v vseh trafikah in pri kolporterjih, če pa naročijo najmanj 3 izvode, pa jim uprava dostavi časopis tudi na dom.
Naslov uredništva in uprave »ROMANOV« pa je:	Maribor, poštni
predal 152.
POMURSKI VESTNIK. 19.febr. 1959
6
VESTNIKA - NA TEJ STRANI GOVORIJO NOVINARJI, DOPISNIKI IN BRALCI POMURSKEGA VESTNIKA - NA TEJ STRANI GOVORIJO NOVINARJI, DOPISNIK
Beseda naših bralcev
JOŽE KUZMIČ, upokojenec, MURSKA SOBOTA, Kroška 6, se je osebno oglasil v našem uredništvu, ko je v naročniškem oddelku poravnal naročnino za letošnje leto. Na vprašanje:
KAT SODITE
O »POMURSKEM VESTNIKU« OB NJEGOVEM DESETLETNEM JUBILEJU?
je odgovoril:
»Sem naročnik lista od vsega začetka. Z naročnino nisem bil nikoli v zaostanku, vendar sem bil lani dvakrat Prikrajšan, ker
mi niste poslali »Pomurskega vestnika«. Z vsebino lista sem zadovoljen, lahko pa bi objavljali še več domačih novic iz Pomurja, ki me najbolj zanimajo. Ker je list tednik, nekatere stvari dnevniki prej objavijo, pogosto pa jih »Pomurski vestnik prehiti. Zelo bi bil vesel, če bi »Pomurski vestnik« izhajal dvakrat na teden. Doma smo naročniki tudi tednika TT in dnevnika »Večer«, kupujemo pogosto »Poročevalca« in buli »Ljudsko pravico«, vendar beremo »Pomurski vestnik« z velikim zadovoljstvom prav vsi: žena, hči, zet in jaz. Predvsem nas zanimajo drobne novice.«
ERNEST HOFER. ravnatelj trgovskega podjetja Po rožnik«, je prav tako naš dolgoletni naročnik. Na naše vprašanje, kat misli
O RAZVOJU
»POMURSKEGA VESTNIKA«
v desetih letih izhajanja, je odgovoril:
»Glede na skromen začetek se je list nedvomno koristno uveljavil v Pomurju, Imam naročene še tri časnike, vendar prebrani »Pomurski vestnik« redno. Z razvojem sem povsem zadovoljen, za podrobnejšo analiza pa bi se seveda moral ustrezno poglobiti v posamezne letnike. Za svojo osebo pogrešam daljših sestavkov.«
vsaki številki kaj zanimivega.
Poleg vesti iz Pomurja bi rada prebrala kdaj pa kdaj tudi kakšno vest iz svojega domačega kraja, kjer pa nam doslej še ni uspelo dobiti dopisnika. Upamo, da se nam bo to posrečilo v letošnjem letu!
Upravnik kmetijske zadruge Veržej, VLADO FERENC je menil, da bi bili dobrodošli med ostalimi sestavki tudi zanimivi zapiski s kmetijskega področja. Še več pa naj bi časopis objavljal drobrih novic iz naših krajev in objavljali še več slik naših krajev in ljudi.
S področja zadružništva bi njega in člane zadruge najbolj zanimali sestavki o delu zadružnih svetov, o uveljavljanju aktivov mladih zadružnikov in sploh vse, kar lahko pripomore k hitrejšemu razvoju socialističnih odnosov na vasi in temeljitemu dvigu kmetijske proizvodnje.
Tudi bralci nam včasih pomagajo pri našem delu s tem, da nas obvestijo o kakšnem dogodku ali pa nam pošljejo celo sliko.
Na sliki: zadružniki v Žepovcih se pripravljajo na gradnjo.
ZAPISEK
Nekega sončnega dne sem stal poleg prodajalne časopisov pred soboškim hotelom »Zvezda«. Ulico so bile polne ljudi in vse je izgledalo tako, kot da je na cestah staro in mlado. Kupil sem si »Pomurski vestnik« in ga z veseljem prebiral.
Ko sem listal po straneh časopisa, se je vrtel okrog mene deček kakih 12 let. Vprašal sem ga, kaj ogleduje, on pa mi jo z občutkom strahu odgovoril, da bi rad kupil  »Pomurski vestnik«, toda mati mu zanj ne da denarja. Povprašal sem dečka, kaj mu v domačem časo. su najbolj ugaja, a on: slikanice, podlistek in podobne zanimivosti. Med prijem ni kramljanjem pa se nama je približala dečkova mati, pograbla fanta za rokav in dejala: »Kaj tebe zanimajo časopisi, ti si vendar otrok. Takoj se poberi domov in potem na pašo!«
Ne morem opisati, kaj vse je bilo skrito v pogledu d^č-kn, ko se je zazrl v moj obraz: »Kupi mi »Pomurski vestnik«, da ga bom lahko bral vsaj na paši, mama mi ga noče kupiti!« To željo sem mu tudi izpolnil; z naglimi koraki sem stopil za njima na ulico in izročil dečku »Pomurski vestnik«, ki sem ga bil kupil za sebe.
Mater in dečka nisem poznal. Toda ob tem prizoru sem se prepričal, da ima naš list že velik krog zvestih bralcev in to celo med najmlajšim ki tudi najdejo v njem dokaj zanimive paše.
I. Selič.
V SOBOŠKI ČITALNICI
Emo zvedeli, da je zlasti vsak četrtek pa »Pomurskem vestniku« veliko povpraševanje in veliko nezadovoljstvo med bralci, kadar ima »Pomurski vestnik« v izhajanju zamuda. Berejo ga stari in mladi obiskovalci čitalnice, najbolj vneto pa seveda naša mladina, ki si tudi na ta način razširja svoje obzorje. Resnica je. da stari in mladi bralci v soboški čitalnici ne bi triko vneto posegali po »Pomurskem vestniku«, če jim vsebina lista ne bi bila všeč. Prav to pa nalaga uredništvu našera tednika nove in odgovorne naloge pri nadalnji skrbi za še boljšo in še bolj pestro vsebino lista.
ALOJZ SINIC, rajonski monter, MURSKA SOBOTA, nima mnogo časa za branje, saj je več na delu na terenu kot doma. To je povedal brž v začetku razgovora, nato pa dodal:
»Če drugega ne, preletim vsaj naslove in se na ta način »leteče« informiram o dogajanji v našem Pomurju. Pogrešam več
KRATKIH DOMAČIH VESTI
iz Pomurja in izven njega. Dobro se spominjam, v kako težavnih pogojih je začel list izhajati pred desetimi leti. Morda ne bi škodovalo, če bi
naš lokalni tednik posegel, kar zadeva tematiko poročanja, tudi nekoliko izven ožjih meja Pomurja. S tem bo list nedvomno samo pridobil, z njim
pa tudi bralci, ki se bodo seznanili z izkušnjami naših ljudi širom domovine.«
MARIJA KOSI, družinska upokojenka, SREDIŠČE OB DRAVI navzlic visoki starosti (letos bo spomladi dopolnila 91. leto starosti) vztrajno prebira naše slovensko časopisje in zadnje čase tudi naš »Pomurski vestnik« in pravi, da najde v
ob desetletnici
SILVA PREAC. stenodaktilografka, MARIBOR, Kosarjeva 35 srdi med mlajše bralke našega tednika. Na naše vprašanje, kaj sodi o njem, nam je odgovorila:
TAKO RAZŠIRJEN LIST,
saj nam o lem priča tudi -njegova razmeroma visoka naklada. Bralce zven Pomurja seznanja z življenjem in dogajanjem ob obeh bregovih Mure in nam na ta način približa pomurske kraje in njegove ljudi. List je tudi prikupno ilustri-
»Veseli me, da je »Pomurski vestnik«
ran. Za njegovo popestritev primanjkuje morda črte in humoresk z domačim obeležjem in narodopisnih ter drugih zanimivosti iz Pomurja. S tem bi se bralci izven Pomurja še bolj se-
znanili s kraji in ljudmi ob Muri, a tudi bralci v Pomurju bi to nedvomno pozdravili, saj bi tako marsikaj ušlo pozabi. Ob jubileju najboljše želje in čestitke!«
Še več domačih novic
MILICA DEŠKOVIC, uslužbenka Komunalne banke v LJUTOMERU je stara bralka našega tednika in vsa leta nenehno spremlja njegov razvoj. V razgovoru nam je zaupala, da je z listom zadovoljna, predlaga pa za Ljutomer in njegov okoliš posebno
LOKALNO STRAN
To pomeni, da si želi še več novic iz svojega domačega kraja, kar ji ne moremo šteti v zlo. Dalje tov,. Deškovičeva želi, da bi objavili več prispev-
kov s področja sodobnega gospodinjstva.
JOŽE KIRBUS, uslužbenec občinskega ljudskega odbora, GORNJA RADGONA nam je na naše vprašanje, kaj sodi o »Pomurskem vestniku«, odgovoril:
»List mi je V GLAVNEM VŠEČ.
Če v njem kaj pogrešam, so to kratke vesti iz radgonskega kota, ker sem ju pač doma. Vem, da bi za to bilo potrebno več dopisnikov, upam pa, da to nič nemogoče.«
Dobra raven lista
VLADIMIR KUKANJA, uslužbenec, MURSKA SOBOTA, je z razumevanjem ustregel naši -prošnji. Na naše vprašanje, če je
ZADOVOLJEN Z NAŠIM TEDNIKOM,
nama je odgovoril:
»Sodim, da je list v glavnem dober. Obravnava predvsem
gospodarsko problematiko, zlasti kmetijstvo. Tekoče in podrobno poroča o družbenem dogajanju (občni zbori). Precej je tudi notic s podeželja. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se je poročanje o športnem dogajanju od lanske jeseni močno zboljšalo. Ugajajo mi tudi kritična poročila o sporedu kinematografa oziroma o predvajanih filmih. To je koristno, bilo pa je tudi potrebno. Ne zamerite, če se mi zdi včasih ta ali ona številka premalo pestra. Vsekakor pa je dosegel list v desetih letih izhajanja dobro raven.«
* * *
K tem izjavam bi lahko dodali tudi izvlečke iz pisem, ki jih dobivamo od naših bralcev raznih poklicev in razne starosti, tudi od anonimnih. Iz vseh lahko razberemo to, da jim je list pri srcu in da ima vsak bralec kakšno drobno željo. Vseh, kajpak, ne bomo mogli izpolniti kar takoj, sčasoma pa upamo, da bomo lahko ustregli, v kolikor ne bo preveč novih želja. Parlament želja naših bralcev ... Mi imamo samo eno in sicer to, da bi jih v prihodnje še bolj zadovoljili.
Moj direktor
Ugotavljam, da imam svojega direktorja iz dneva v dan rajši. Najbrž zato, ker ga enostavno pogrešam. Kadar vstopim v njegovo pisarno, ko na moje trkanje ni nobenega odziva, me pozdravi praznina za njegovo pisalno mizo, nakar si zažvižgam tisto znano: »Ali njega ni...« Ta pesem mi je prešla že v navado.
»Tovariš direktor je na seji tega in tega občinskega foruma...«
»Tovariš direktor je na seji tega in tega okrajnega foruma ...«
»Tovariš direktor danes ne pride več. ker je na tem in tem sestanku ...«
Takšni in podobni so odgovori uslužbenke v tehničnem vodstvu, ki vodi evidenco o direktorjevi odsotnosti. Tajnice moj direktor nima, sicer bi ga človek čakal do skrajnosti...
Pogosto me kakšna nujna zadeva prisili. da potrkam na vrata direktorjevega stanovanja.
»Pride šele okrog polnoči, je na tein in tem sestanku tam in tam ...«
Tu ni potreben noben komentar več. Skratka: ideali direktor! Zato ga imam tudi tako rad!
Naposled sem sklenil predlagati direktorju, naj izposluje pri komisiji za delovna razmerja novo delovno mesto. V poštev bi prišel neke vrste direktorjev diplomatski zastopnik, ki bi prisostvoval raznim sejam in sestankom izven podjetja, prevzel njegove družbene funkcije in naloge itd.
Računovodja je brž odločno protestiral, ko je slišal moj predlog. »Tako pa ne, dra-
gi tovariš!« je dejal. »To bi pomenilo ustanovitev diplomatskega (beri: črnega) sklada. ureditev diplomatskega magacina, nakup avta in ne vem kaj vse. To bi nas ekonomsko uničilo. Predlagam, naj se direktor razdeli na več delov in konec besedi.«
Tovariš direktor bi rad ustregel tej želji. To bi pomenilo za podjetje izdatek ene same plače, pod geslom »Več muh namah« a kaj, ko po oseh naravnih zakonih človeka ne moreš razdeliti na več delov — razen po smrti, kar pa pade v breme sredstev socialnega zavarovanja nod postavko Zdravstvene usluge po smrti zavarovanca.«
Po dolgi razpravi smo se sporazumeli, kaj bi bilo najbolje. Zedinili smo se za razpis delovnega mesta za novega direktoria. Ta naj bi bil po možnosti siamski dvojček, vendar po kirurškem nožu ločen od svojega »jaza«. Prvi nai bi opravljal delo v podjetju, drogi bi hodil na seje in sestanke izven podjetja. Tu na je še direktorjeva žena, ki je predlagala siamskega trojčka, direktorjevi otroci pa četvorčka ...
In ko je računovodja zmedel, da bi bili vsi štirje na plačilni listi podjetja — torej štirje namesto enega doslejšnjega. ni več niti protestiral, ker ga je prej zadela kav. Kap zaradi varčnosti v imenu, podjetja. Skratka žrtev svoje službene dolžnosti.
Sklenili smo, da se bo ob odprtem grobu poslovil od njega tovariš direktor, če ne bo prav takrat na sestanku ...
Bojan Šinko
Iz rok v roke
ŠTEFAN ZENKOVIC, upravnik hotela »Jeruzalem«, LJUTOMER nam je odgovoril na dvoje vprašanj. Najprej nas je zanimalo njegovo osebno mnenje o »Pomurskem vestniku«. Odgovoril nam je:
»List mi ugaja, zato ga redno prebiram. K njegovi vsebini nimam NOBENIH POSEBNIH PRIPOMB, čeprav bi bil še bolj zadovoljen, če bi našel na stra-
neh lista še več domačega drobiža. Na ta način bi se list še bolj približal svojim bralcem, katerih število narašča iz leta v leto.«
Na maše drugo vprašanje, če domači in drugi gostje v hotelu posegajo po »Pomurskem vestniku«, nam je tov. Zenkovič odvrnil:
»V četrtek dobimo »Pomurski vestnik« in v četrtek zvečer ga običajno zmanjka, ker ga gostje enostavno odnesejo. V kolikor list ostane, je naslednjega dne že ves scefran, ker gre iz rok v roke.«
ČLOVEK O ČLOVEKU
(Nadaljevanje s 6. strani)
bom prišel, saj mi je bilo naročeno, naj kar hitro naredim piko, povem lo že sedaj). Te slike so navadno take:	Marsovci, suhi kot preklje,
skoraj brez glav, iz ovratnikov pa jim gleda nekaj, kar je podobno te-
levizijski anteni. He, televizijska antena pa je v današnjem času že pojem nečesa velikega, skoraj božanskega! Torej tudi vi — z mano vred — ki ne računate svoje kilogramske manjvrednosti na cente, imate ceno.
Tako daleč pač pride človek, če
izprašuje svojo krvavo vest. Ko sem takole mimogrede razmišljal o človeku. sem med človešk m lastnostmi našel tudi to, da je človek zelo dojemej v za sam kritiko. Sam si lahko očita še tako hude reči. Pa poskušajte natvezli kaj podobnega svojemu sosedu! Rohnel bo in vam grozil s tožbo. Tožba pa je neprijetna. ker ji lahko sledi tudi preklic, ki je velika nevšečnost za vsako tiskarno.
Tako daleč me je privedlo razmišljanje o sebi. Iz vsega tega bi lahko nastala cela disertacija, ki bi jo proti nagradi tudi posodil temu ali onemu, kadar bi, če že ne na pariški Sorbonni, pa vsaj na naši domači »Almi mater«, zagovarjal svojo duhovno eksistenco. To bi bilo končno tudi povsem človeško.
Sedaj me čaka še zaključek uvodne poante. Kot vidimo in beremo, pa ne v časopisih, se ukvarjajo ljudje z različnimi poizkusi. Nekateri silijo v atmosfero, drugi v moraske globine. Sam bi najraje ostal na zemlji, saj bom imel tako še največ možnosti, da nekoč, po dolgem času, iskanjih in poizkusih, napišem zavodu za registriranje patentov dolgo obrazložitev, ki bo imela bleščeč naslov: »Iznašel sem človeka« . . .
Vse do tega slavnega trenutka pa se bom mazal s čudovito mastjo, ki se ji po domače pravi potrpežljivost.
Juš Makovec
Pomenek pod cekarji — ali: posrečen posnetek sejmskega prizora v Murski Soboti
POMURSKI VESTNIK. 19. febr. 1959
7
Pred izidom praznične številke »Pomurskega vestnika« smo zaprosili nekaj naših dolgoletnih naročnikov in bralcev od tu in tam za mnenje o listu. Vsi so nam radi ustregli, tako tisti, ki že deset let spremljajo rast in vzpon »Pomurskega vestnika« kot tisti, ki so se šele v novejšem času pridružili množici njegovih bralcev v Pomurju in izven njega. Njihove kraike in dobronamerne izjave (lo niso bili nobeni uradni intervjuji sicer niso analize doslejšnjh letnikov in številk, pričajo pa o tem. da bralci pozorno prebirajo gradivo, kar pomeni za dopisnike in novinarje našega tednika toliko večjo odgovornost.
To stran smo namenili našim izseljencem v tujini
Naš razgovor o relaciji
TUJINA- DOMOVINA
Naš sodelavec je obiskal predsednika podružnice Izseljenske malice tov. Franca Šebjaniča in mu zastavil nekaj vprašanj v zvezi z opravljenim delom in bližnjimi načrti podružnice v letošnjem letu.
VPRAŠANJE: Tovariš predsednik, povejte, prosim za naše bralce nekaj o delu podružnice Izseljenske matice v Murski Soboti. Kakor znano, je bilo lansko leto pomembno, kar zadeva navezovanje stikov z našim življem v tujini. Ste tudi Vi tega mnenja?
ODGOVOR: Lani je naša podružnica Izseljenske matice organzirala oziroma  pripravila predvsem izdajo fotoalbuma »Dragi kraj domači«, ki je naletel na izredno dober sprejem pri naših izseljencih, obiskovalci domačih krajev, kakor tudi pri ostalih izseljencih. Zanimivo je s tem v zvez! omeniti dejstvo da so v pismih naročali ta album naši ljudje iz ZDA, Kanade in Nemčije. Nekateri izseljenci iz Francije in Argentine, ki so pr šli na ob sk v domači kraj, pa so ponesli določeno število izvodov tega albuma s seboj in jih tam razprodali. Album je izšel v nakladi 1200 izvodov in je sedaj na zalogi samo še nekaj sto izvodov. Zaradi povpraševanja izseljencev ne moremo pričakovati, da bi prišel v prodajo tudi za domače prebivalstvo.
VPRAŠANJE: In organizacija lanskoletnega izseljeniškega dne?
ODGOVOR: Lanskoletni izseljeniški dan oziroma teden je nedvomno dobro uspel. Izseljenci so bili s to prireditvijo izredno zadovoljni. To dokazujejo tudi njihova pisma, saj je bilo lani prvič po vojni doma tolikšno število izseljencev. Prišli so in se udeležili prireditve izseljenci z ZDA, Argentine, Francije. Nemčije, Avstrije ter Madžarske. Najbolj jim je ugajal topel in prisrčen sprejem in sploh vsa pozornost, ki smo jim jo posvetili. Predvsem so se navduševali nad kvaliteto in pestrostjo samega kulturnega programa, nad povojnimi pridobitvami v Prekmurju (nekateri so se prvič v življenju seznanili z objekti za pridobivanje n črpanje nafte iz zemlje), najbolj pa j h je ganil prisrčen sprejem ponijev v Bogojini in zato se ga še danes z radostjo v srcu spominjajo.
Da je je podružnca Izseljenske matice v Murski Soboti v preteklem letu pričela tudi zbirati predmete in dokumente, ki so v zvezi s problemi našega izseljentsva. Zbirka teh predmetov in dokumentov bo v pr hodnje na ogled v soboškem pokrajinskem muzeju. Po drugi strani pa je začela naša podružnica zbirati statistične po-
datke in vpostavljati kartoteko izseljenskih naslovov. Ta bo v prihodnje v veliki meri olajšala povezavo z našimi ljudmi na tujem, saj ni imel doslej nihče točnega pregleda o njihovih bivališč h, življenju in dejavnosti. Hkrati se je začela podružnica tudi organizacijsko krepit tako z individualnim kot kolektivnim včlanjevanjem. Tu velja poudariti, da so pokazala nekatera podjetja za dejavnost podružnce Izseljenske matice vse razumevanje, s plačano vpisnino pa so tudi gmotno podprla njeno dejavnos-t.
VPRAŠANJE: Kaj predvideva oziroma pripravlja podružnica v letošnjem letu?
ODGOVOR: Podružnica se pripravlja na letni obračun svojega dela ki bo po vsej verjetnosti prihodnji mesec. Razen tega pa že zdaj pr pravlja neke vrste koledar oziroma program svojih letošnjih priredtev. Tu je na prvem mestu skupna prireditev za izseljence — obiskovalce domačega kraja, skušali pa jih bomo seznanili tud: z lepotami in napredkom ostalih predelov naše domovine. V kolikor bo mogoče, bo podružnica rada izpolnila posebno željo mnogih naših izseljencev s tem, da jim bo pomagala pri organizaciji skupinskega potovanja v domači kraj in pri ureditvi letovanja za izseljenske otroke ob našem morju, kjer bi se izseljenski otroci tudi bolj seznanili z jezikom svojih staršev.
Podružnica bo v letošnjem letu organzirala sistematično povezovanje z našim življem na tujem in pa skupinsko obiskovanje svojcev iz Prekmurja predvsem v Franciji. Pred durmi je odhod delegacije podružnice v Pariz in prav tako prve
skupine sorodnikov, ki	bodo
obiskali svojce v Franciji. V perspektivi je še obisk naših ljudi v Nemčiji in Avstriji.
Na zadnji seji je izvršni odbor podružnice Izseljenske matice v Murski Soboti sklenil izdati majhen bilten, ki naj bi naše izseljence že predhodno seznanil s predviden mi prireditvami in možnostjo obiskov domačega kraja v letošnjem letu. Tu kaže pripomnili, da pogreša podružnica večjo dejavnost turističnih organizacij v Pomurju, saj ne moremo nuditi našim izseljencem nobenega prospekta in vodiča naših krajev v Prekmurju in Pomurju.
B. Š.
Preljubi kraj domači!
»Prosim, pošiljajte mi »Pomurski vestnik“
Z LETALSKO POŠTO«
Uredništvo našega tednika obljublja, da tudi v prihodnje ne bo pozabilo našega življa v tujini
Tudi naš tednik služi kot vez na relaciji TUJINA—DOMOVINA. O tem nam pričajo številna pisma naših izseljencev, ki si vedno bolj želijo domače tiskane besede. Mnogi naročajo »Pomurski vestnik« preko svojih sorodnikov, drugi se zopet s pismi obračajo na naše uredništvo oziroma upravo. Vseh pisem, ki jih dobivamo iz raznih evropskih in čezmorskih dežel, sicer ne moremo objavili naenkrat, toda teh nekaj izvlečkov, ki jih priobčujemo, dovolj zgovorno priča, kako je pri sren našim ljudem v tujini njihov DOMAČI KRAJ. Prav nič ne pretiravamo, če zapišemo, da je mnogim našim izseljencem naš tednik več ali manj edina vez z domovino.
o KAREL ČASAR (319 MC. DERMONT AVENUE WINIPEC — MANITOBA — CANADA) piše med drugm: »Prosim cenjeno uredništvo »Pomurskega vestnika«, da mi začne retino pošiljati list sem v Kanado, ker me zanimajo domače novice. Prosim, poslijte mi list čimprej ...« (27. 11. 1957)
O SARINA HORVAT (LAVAL AVENUE 5S93, MONTREAL - CANADA):
»Sem rojakinja Pomurja in rada berem slovensko časopisje. Tukaj v Montrealu sem dobila v roke »Pomurski vestnik« in se mi je takoj priljubil. Zato sem se odločila prositi Vas, dragi rojaki, da mi ga redno pošiljate. Prilagam ček za naročnino in se že vnaprej zahvaljujem ...«
(4. 8.1938)
O ŠTEFAN HOZJAN, Lendava, Partizanska 38:
... »Lani sem naročil »Pomurski vestnik« tudi na ime svoje sestre, ki je v Franciji, in sicer na naslov: MARIJA HOZJAN, vitez Mr. RENE DEFORS, FERME ST. ANDRE. CIIATEAU LANDON, SEINE ET MARNE — FRANCE. Sestra mi je v vsakem pismu sporoči-
la, da tednik redno prejema in da je z njim zadovoljna...«
(27. 1.1938)
O LUDWIE HORWATH. 303 MARKHAM STR. TORONTO 4, ONTARIO - CANADA:
...»Upam. da mi boste pravočasno pošiljali »Pomurski
vestnik« ... Prosim, pošiljajte mi ga z letalsko pošto. V upanju, da bom pravočasno prejemal »Pomurski vestnik«, Vas pozdravljam...«
(26. 12. 1937)
O LADISLAV KERČMAR, 147 ROSHOLME Rd TORONTO 4 - ONTARIO — CANADA:
Kot izseljenec v Kanadi iz našega lepega prekmurskega domačega kraja Vam pošiljam iskrene pozdrave in Vam želim mnogo uspehov v Vašem napredku. Kot domačin, ki ne more pozabiti svojega rojstnega kraja, imam veliko željo in veselje, da bi še nadalje (čeprav sem v tujini) bral naš domači list »Pomurski vestnik« in Vas vljudno naprošam, da mi ga po možnosti pošiljate priporočeno. Ni važno, če bo poštnina kaj več stala, želim le, da bi
ga redno dobival. Vem za več rojakov,, ki srčno želijo brati naš domači list...«
(9.10.1937)
O Mnogi izseljenci nestrpno pričakujejo dne, ko jim pismonoša prinese list z domačega kraja. LUIS PAVLICU. I.AS VIOLETAS 877 — MONTEVIDEO je poslal naši upravi naslednji dopis:
»Vprašam Vas, zakaj od 9. marca 1.1. nisem dobil »Pomurskega vestnika«. Zdaj sem dobil št. 17 in 18. Čakal sem dva meseca. Nestrpno pričakujem Vaš časopis...«
(2.6 1958 — Imenovani je res dolgo čakal na časopis, vendar za to ne zadene naše uprave nobena krivda.)
O JOHN MAGYAR. EDSON BOX 662 — ALBERTA — CANADA:
»Prosil bi Vas za »Pomurski vestnik« in če je mogoče, mi ga pošiljate v Kanado. Vsak človek rad bere svoj domači časopis. Prosim Vas. pošljite mi ga takoj. Pišite mi tudi, kako Vam naj pošljem denar: v pismu ali pa preko banke. Prosim Vas. odpišite mi, kako in kaj. Nasvidenje!...«
O Dolga je pot »Pomurskega vestnika« do naših izseljencev v tujini iz teh ali onih razlogov. MARTIN PAL. RUAN Cit e z Mr. VIRON P \R. ASCHERES - LE MARCHE - LOIRET — FRANCE se je hudomušno razjezil na našo upravo:
»Lepo prosim upravo »Pomurskega vestnika«... Dolgčas mi je po »Pomurskem vestniku«, zato sem se odločil, da bom pisal... Moj časopis potuje po Franciji in sam ne vem. kod in kje. Doslej sem ga zmeraj dobil v ponedeljek, sedaj pa vsak
ponedeljek čakam na časopis iz mojega domačega kraja in to zaman. Prilagam točen naslov, ker je pomota pri naslovu...«
(5. 3.1958)
O FRAN ŠOŠTARIČ,212MC C A UL ST, TORONTO - ONTARIO — CANADA:
... »Želim postati Vaš naročnik. Prosim, da mi pošljete Vaš list »Pomurski vestnik«...«
(14. 10.1937)
O ERNEST VREČIČ - TORONTO - CANADA:
...»Preteklo je že precej časa. odkar sem zapustil svoj domači kraj. Zelo pogrešam novice iz domačega kraja... Priporočam se, da mi list redno dostavljate ...«
(6.1. 1958)
O Te dni se je s svojim pismom oglasil tudi STEPHANE KAVAS, TOUFFLIN RICAMETZ par ST. PAULE tur TERNAISE — PAS DE CALAIS — FRANCE:
»...Pozdravljam vse člane kolektiva »Pomurskega vestalka« kakor tudi vse prebivalce Pomurja. Naročnino bom poravnal. ko pridem na dopust v domovino... Vas pozdravljam!«
Še in še bi lahko naštevali... V naše uredništvo in upravo prihajajo pisma, dopisnice, svojci izseljencev. Obeležje vsega je ena edina želja, ki ji zmeraj radi ustrežemo: PRIBLIŽAJTE NAM DRAGI KRAJ DOMAČI! ...
Zato ob desetletnem jubileju našega tednika obljubljamo, da tudi v prihodnje ne bomo pozabili našega želja v tujini. Skupno s podružnico Izseljenske matice v Murski Soboti se bomo potrudili, da bo relacija TUJINA - DOMOVINA čim krajša!
»Ljudje se srečajo ...«
»Ljudje se srečajo, pa noj bo kjerkoli« — nam je v prisrčnem pismu sporočila naša rojakinja Matilda Bukovčeva iz Francije.
Ljudje se srečajo! Naj bo prav letošnje Novo leto dan takega srečanja — srečanja med nami, ki živimo v svobodni Jugoslaviji, in rojaki, ki so morali v tuj svet za kruhom — za potrebnim zaslužkom. Je že tako:	tujina je vzela mnogo naše
dragocene krvi, vzela nam je na tisoče podjetnih mož in žena. ki so si v boju za življenjski obstanek našli novo domovino — daleč proč od svoje rojstne grude, svojcev, znancev,
prijateljev — najdražjih. In prav taka je resnica: ločijo nas tisoči kilometrov, ločijo nas gore, reke, morja .. . in za vedno bi nas ločili, da ni nam vsem — doma in v tujini — nekaj skupnega v zavesti: namreč, da smo se rodili in da smo zrasli na slovenski rodni grudi, da smo ko! mali otročički osvajali prvi svet na prekmurskih ravninah in položnih hribčkih naše lepe goričke krajine. In kdo ne bi pohitel nazaj v kraje, kjer je preživljal svoja detinska leta?
»Obmurski tednik«, 30. dec. 1954
Predstavniki
podružnice Slov. izseljenske matice iz M. Sobote v Franciji
Te dni je odpotovala v Pariz na obisk k našim izseljencem štiričlanska delegacija Podružnice Slovenske izšel ionske matice v Murski Soboti. V tej delegaciji so tovariši: Franc Dečko, Bela Horvat. Marija Ferjan in Štefan Kuhar.
S predstavniki Matice je odpotovala na obisk k svojcem, ki živijo v Parizu in okolici, tudi prva skupina rojakov iz različnih krajev Prekmurja.
Za tesnejši stik z našimi izseljenca
Prav te dni smo že dobili Pododbor Izseljenske matice, za Pomurje. Osnovni smoter tega odbora bo: še tesnejša povezava z našimi rojaki — izseljenci, ki naj čutijo, da tudi v stari domovini nekdo misli na nje, da jim pomaga in svetuje! Svoje poslanstvo bo odbor opravljal tako. da bo skrbel za širjenje domačega tiska (Obmurski tednik, Izseljeniški koledar, Rodna gruda, knjige Pre-
šernove družbe itd.) med našimi ljudmi na tujem, odgovarjal na njihova pisma in jim tudi posredovali pravne in druge nasvete, kadar se bodo izseljenci z razumi vprašanji obračali do njega. Razen tega se bo zavzel tudi za to. da bodo rojaki, ki pr dejo domov na obisk, kar naj lepše sprejeti v naši sredini.
»Obmurski tednik«, 9. jun. 1955
z pisem naših rojakov
V SVETU
Podružnici Slovenske izseljenske matice o Murski Soboti prihajajo mnoga pisma naših rojakov na tujem. Ker govori iz teh pisem velika ljubezen do rodne grude, smo izbrali za objavo nekaj značilnih vrstic.
Marija Kiefer iz Orscholza v Posarju, ki že več kot šestnajst let živi na tujem, je med drugim o svojem pismu zapisala tele tople vrstice:
Pred kratkim sem sprejela zaželeni foto-album »Dragi kraj domači«, kakor tudi Vaše pismo, za vse vam bodi iskrena hvala.
Ne morete si mojega veselja predstaviti, ko sem listala in pregledovala album. Slike so mi pričarale vsaj košček stare in nepozabljene domovine. Zato pa še enkrat vsem, ki so posredovali in pripomogli k temu našemu najlepšemu izseljenskemu darilu iz domovine, najlepša hvala. Bodite prepričani, da smo, čeravno že dolga leta priklenjeni na tuja tla, vendar še zavedni Slovenci. Res si človek lahko uredi dom tudi v tujini ali domovine ne! Domovina je samo ena in nje ne more nadomestiti ne bogastvo ne zaklad. Tujina ti lahko vzame vse ali ljubezni do rojstnega kraja ti ne more iztrgati. Pred kratkim sem bila pri smrtni postelji neke devetdesettri letne starke, po rodu Poljakinje, ki je že preko 60 let živela v tujini. Kako težko se je ftoslavljala in v svoji fantaziji silila domov v bivšo rojstno domovino!
Joseph Smej, ki prav tako dolga leta živi v Steeltonu v Združenih državah Amerike in ki je rodom iz Bogojine, je na tak pretresljivo iskren način in d domačem narečju začel svoje pismo in naročilo za foto-album:
»DRAGA NAŠA LEJPA STARA DOMOVINA I FSI ŠTERI STE TAN. FSE VAS LEPOU POZDRAVIM...«
Martin Pintarič iz Port Arthura v Kanadi, ki odhaja na delo tudi po 400 milj daleč od svojega bivališča, pa je poslal s svojim voščilom za novoletne praznike tudi tole iskreno sporočilo:
»Oprostite mi, ker Vam prej nisem poslal denarja za album, ki me je zelo razveselil. Že vnaprej Vas prosim, da mi pošljete, če boste prihodnje leto spet kaj takšnega imeli za nas, ki smo v tujini...«
POMURSKI VESTNIK, 19. febr. 1939
8
V soboto:
Zbor
brigadirjev
V soboto, dne 21. februarja, ob 9. uri dopoldne bo v Soboti zbor vseh brigadirjev I. pomurske delovne brigade »Štefana Kovača«. Na zboru bodo svečano izročili brigadi Red dela III. stopnje, s katerim jo je pred nedavnim odlikoval predsednik Republike.
Letos in v prihodnje velja naša skrb tudi; delavski mladini in njenim problemom, ki so naši skupni problemi.
Na sliki: predsednik OK T.MS tov. Šeruga med mladimi proizvajalci v »Pomurskem tisku«
Mladina postaja
resnična socialistična sila
Vloga ljudske mladine v pogojih izgrajevanja in nadal njega razbijanja našega komuralnega sistema na dnevnem redu okrajne konference LMS v Murski Soboti
Okrajna mladinska konferenca, ki je bila minulo nedeljo v M. Soboti, je ponovno pokazala, da so naši mladi naredili v Pomurju v primerjavi s preteklimi leti velik korak naprej: od razprav o nekih posebnih mladinskih problemih so prešli
—	kakor med tem že samo delo naše mladine
—	v obravnavo vseh družbeno političnih gospodarskih vprašanj naše pokrajine, to pa z vidika: kako se je v reševanje vseh teh vprašanj vključevala in jih pomagala reševati organizacija ljudske mladine v našem okraju.
Konferenci so prisostvoval: razen številnih delegatov , orgagantzacij LMS Pomurja sekretar OKZKS tov. Jan Ros, elan predsedstva CK LMS tov. Božo Jurač, sekretar okr. odbora Socialistične zveze tov. Sida Po-
dleskova, predstavnika kluba prekmurskih akademikov in prleškega študentskega kluba ter drugi gostje. Konferenco je pozdravila tudi delegacija soboških pionirjev.
Mladi so pogosto premalo pogumni
O aktualnih nalogah organizacij LMS v Pomurju je govoril predsednik OK LMS tovariš Štefan Šeruga. Med drugim je poudaril, da je kmetijska proizvodnja v Pomurju močno zaostala za razvojem ostalih področij gospodarstva. Vodilni tovariši v mnogih kmetijskih zadrugah pa še danes ne čutijo dovolj potrebe po naslonitvi na mlade ljudi in preko raznih oblik dela, ki jih lahko zago-
tovijo aktiv; mladih zadružnikov, pritegovati v akcijo mladince kot pomočnike v boju proti zaostali miselnosti in kot pomoč v delu starejših. Toda dostikrat so tudi mladinci premalo pogumni, premalo smeli, da bi glasno rekli besedo, ko vidijo nepravilnosti, pa četudi jih je za zdaj bolj malo v zadrugah in zadružnih organih. Mladi morejo biti prvi, ki bodo najprej videli negativne po-
jave in primere in nastopili proti njim.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Šeruga dejal, da je bilo v zadružne svete izvoljenih 1563 članov — med njimi pa je 341 mladincev in mladink. To je sicer v primerjavi s številom vseh članov zadružnih svetov le 22 odst., toda osnovno vprašanje je v tem, da klubi mladih zadružnikov niso pozitivno odgovorili na svoje naloge. Tako je pri 48 KZ le 32 aktivov mladih zadružnikov in v njih le 720 članov. Dalje ti aktivi v večini primerov še niso aktivni in šele iščejo vsebino svojega dela. Zato so bile tudi določene težave pri kandidiranju in izvolitvi mladink in mladincev v zadružne svete. Zategadelj morajo mladinska vodstva posvečati tem mladincem, ki predstavljajo organizacijo LMS v zadružnih vodstvih, toliko večjo pozornost in skrb za njihovo izobrazbo, za njihovo ekonomsko in politično prepričanje s ciljem našega zadružništva. Tu pa bo morala biti mladina obenem deležna podpore s strani zadružne zveze, SZDL in ZK. (Nadaljevanje na 10. strani)
ZBOLJŠANI
POGOJI
Član predsedstva CK LMS tov. Božo Jurak je zbranim delegatom LMS iz Pomurja na minuli okrajni mladinski konferenci govoril o novih nalogah organizacij LMS v bistveno spremenjenih pogojih razvoja našega zadružništva. Za napredek na naši vasi daje družba vedno več sredstev, spremenila pa se je tudi vloga kmetijskih zadrug, ki že imajo organe družbenega upravljanja — zadružne svete. Danes že lahko ločimo na naši vasi dvoje — tiste, ki so za napredek in ostale, ki jih je razvoj prehitel. To pa pomeni hkrati zboljšane pogoje za živahnejše politično delo na vasi.
Zal pa doslej ni bilo usklajenega dela organizacij LMS z osnovnimi pogoji dela. Občinski forumi so prepustili oso skrb zadružnim organizacijam, kar se je odrazilo tudi o kadrovskem pogledu. Vse to narekuje. da se bodo morala vodstva organizacij LMS ponovno lotiti poglobljenega dela na vasi. Z vsemi konkretnimi nalogami (pridelovalno sodelovanje itd.) mora biti mladina seznanjena do podrobnosti, ker bo le tako lahko vplivala na svoje starše in tudi sama videla perspektivo.
Ob vsem tem je potrebna povezava med mladino in zadružnimi sveti. Dalje je potrebno usposabljati mladino za posamezne naloge — osnovne ukrepe o letošnjem letu. Priporočljiva je organizacija spretnostnih tekmovanj (ne najprimitivnejših) in razstav, ki lahko mnogo pripomorejo k živahnejšemu mladinskemu delu na vasi. Potrebna je tudi večja skrb za mlade delavce na socialističnih kmetijskih obratih.
Če dodamo k temu še obljubo prleškega študentskega kluba, da bodo njegovi člani pomagali aktivom mladih zadružnikov v Pomurju v obliki strokovnih in političnih predavanj, ter obljubo kluba prekmurskih akademikov, da se bodo njegovi člani med počitnicami vključili v individualno in konkretno delo, si lahko obetamo med mladino na naši vasi že v letošnjem letu tudi potreben zagon in ustrezne uspehe.
bš
V ponedeljek zvečer je predaval ob številni udeležbi v dvorani kina »Park« v Murski Soboti o aktualnih problemih v kmetijstvu sekr. OK ZKS Celje in zvezni ljudski poslanec Franc Simonič. Predavanje je bilo v okviru Ljudske univerze. Prisotni so z velikim zanimanjem sledili izčrpnim in tehtnim izvajanjem predavatelja (na sliki drugi od leve v družbi s Francem Kimovcem. Tonetom Boletom in dr. Maksom Šnudrlom), zlasti o perspektivah našega kmetijstva
Časopis - kamera javnega mnenja
(Nadaljevanje s 3. strani)
Po številu dopisnikov sodimo ...
Trditev: — Po številu dopisnikov sodimo kakovost lista — je merilo, ki ga ni za podcenjevati. Skoraj fantastična se zdi trditev, da je imel Pomurski vestnik predlani čez 200 dopisnikov. Kasneje se je to število nekoliko zmanjšalo, zadnje čase pa je spet čutiti porast. Dopisniki so s svojimi prispevki torej najbolj veren znak za vsak pomembnejši dogodek v javnosti, še bolj pa bi morali biti ob svojih stikih z uredništvom neke vrste barometer javnega mnenja.
* * *
V ponedeljek in še v torek priroma v uredništvo na desetine dopisov. Urednik dopisniške rubrike se ob tolikšnem gradivu zadovoljno muza. Vrste se poročila o občnih zborih, o množičnih sestankih. vesti o tem ali omeni. Prvi sodnik o aktualnosti nekega dogodka je dopisnik sam. Nato pride še na urednikovo rešeto. Naj pripomnim. da zahteva časopis tudi od dopisnika nekatere kvalitativne spremembe. Obravnavati danes nek dogodek ali problem tako kot pred desetimi leti, ni primerno. Kaj hočemo., čas in razvoj zahtevata svoj davek ...
Zato se marsikateri dopisnik v četrtek, ko izide časopis, jezi saj mu je urednik pri članku takorekoč odrezal glavo in
rep. Pa ni tako hudo. Ostalo je tisto, kar je najbolj bistvenega drugo je romalo v koš. Dober dopismik zato ni vrgel puške v
koruzo, marveč je povezal iz tega zase primeren nauk. Za urednika dopisniške rubrike pa so najbolj razveseljiva pisma in dopisi, ki so pisani z delovno in okorno roko. V takem preprostem pisanju je največkrat jedro javnega mnenja.
To pa naj ostane kar med nami
Bodi dovolj teh, najbrž premalo urejenih misli v prejšnjih poglavjih. Stepimo na
bolj realna tla, saj je že torek in stavci v tiskarni so že nestrpni, ker ne dobijo rokopisa.
V torek se prične — teden za tednom — »poslovna« igra med tiskarno in uredništvom. Če da-
mo rokopise že v petek ali v soboto, jih prično stavili v torek, če jih damo v torek, je ogenj
v strehi, zakaj jih nismo dali v soboto. Sicer je to oguljena zgodba iz vseh uredništev in tiskarn. Ko postavijo strojni stavci Jože, Feri in Marjan rokopis vsaj za dve časopisni strani ,dobi »svinec« v roke mojster Janez, nakar pričneta s tehničnm urednikom Igro miške z mačko. »Ta sestavek sem, tega v okvir, onega v dve koloni, tega v polokvir,« in tako naprej. Mojster Janez pa nemirno preklada rokopise in v mislih pošlja tehničnega urednika v deveta nebesa.
Ko se v sredo mojster Janez s svojimi sodelavci v strojni in ročni stavnici poslovi od tehničnega urednika, ki še pride pogledat, če ni nastal iz »praškega diplomata« »parski diplomat« (tega je kriv tiskarski škrat) in mu zaželi srečno pot do uredništva, že tečejo v strojnici stroji in odtiskujejo Pomurski vestnik.
Potem še pride na vrsto knjigoveznica, kjer časopis zganejo, nalepijo naslove in ga... da, s tem pa se pričenja zgodba spet znova, z uredniškim sestankom, na katerem odgovorni urednik z meglo na čelu ali z hudomušnim nasmeškom ugotavlja in ocenjuje: slabo, dobro, prav dobro. Z oceno naprej je navadno nekoliko bolj skop.
Pa, kot sem še omenil, naj ostane to med nami, kot vložek, kot ilustracija k vsemu ostalemu ...
(Nadaljevanje na 10. strani)
______________________________J
Jože Vild, prvi in sedanji urednik našega tednika
NA TRIBUNI MLADIH
Ko je govoril v razpravi o delu mladinskih aktivov v minulem letu, je sekretar OKZKS tov. jan Ros na okrajni konferenci LMS med drugim poudaril ugotovitev, da mladinska vodstva ne delajo kot celota, kot kolektivni organ. To pa velja tudi za vodstva ostalih družbenih organizacij. Pri izbiri članov mladinskih vodstev je po njegovi sodbi najvažnejša pravilna izbira, zato je treba vselej izbrati tiste, ki so zares voljni delati. S tem ko pade teža vsega dela na enega, dva ali tri ljudi, se le-t: ne morejo izobraževati.
Omenil je tudi vlogo mladih komunistov v organizacijah
LMS in dejal, da je treba storiti vse, da bodo mladi člani ZK aktivni predvsem v mladinskih organizacijah. Glede sprejema novih mladincev v ZK je poudaril, da je bilo prejšnja leta v tem pogledu precej zamujenega, kar bo pa treba letos, ko je jubilejno leto ZKJ, nadomestiti.
Tov. Ros je govoril tudi o povečanju proizvodnje v kmetijstvu in dejal, da predvideva okrajni perspektivni plan povečanje v letih 1957—1961 le za 60 odst. To ni nobena visoka postavka, saj bi bilo mogoče povečati proizvodnjo pri nekaterih kulturah že v enem letu za 100 odst. S tem v zvezi je opo-
zoril na vlogo mladih na vasi, ki so prvi poklicani, da se odločno spoprimejo z zaostalo miselnostjo.
Ko je spregovoril o vključevanju mladink in mladincev v delovne brigade, je tov. Ros rekel, ta je la akcija sicer lani uspela, vendar sama delovna akcija mlad.ni ni dala tega, kar smo pr.čakovali. Od 480 mladink in mladincev, ki so bili lani na avtocesti, se jih je le malo vključilo v aktivno mladinsko delo po vaseh, šolah, podjetjih in drugod. Zato nam letos nikakor ne sme bit: vseeno, kdo bo šel na. avtocesto in kdo ne, hkrati pa budi ne more vsak mladinec v mladinsko brigado, temveč le tisti, ki si to zaslužijo s svojim delom in taki, ki bodo to, kar bodo tam pridobili, doma tudi s pridom uporabili. Na čelu brigad morajo seveda biti vsi člani mladinskih vodstev, da bodo s svojim zgledom spodbudno vplivali; na ostale mladinke in mladince.
Tudi mladi delegati so s svojimi prispevki obogatili razpravo. Iznesli so vrsto problemov, ki jih težijo. Vajenci, na primer, si teoretično dobro razširjajo svoje znanje v raznih strokah, toda marsikje si pridobivajo premalo praktičnega znanja. Vajenci v trgovini so opozorili na problem dela in šole (čas!), kar velja
(Nadaljevanje na 10. strani)
Študij kongresnega gradiva v lendavski občini
V lendavski obč ni so začeli s sistematičnim študijem gradiva VII. kongresa ZKJ. Poseben aktiv predava po skupnih študijskih sestankih v posameznih osnovnih organizacijah ZK in vodi tudi razprave. V študij pri osnovnih organizacijah ZK so vključeni tudi prosvetni delavci, ki so pred časom sprejeli sklep o obveznem študiju kongresnega gradiva.
Na omenjene študijske sestanke pa vabijo v lendavski obč ni tudi predstavnike Socialistične zveze, krajevnih odborov, kmetijskih zadrug, itd. V teku je tudi seminar za člane zadružnih svetov. Obsk kaže, da je zanimanje dokajšnje, saj se seminarja udeležil jejo večinoma vsi člani ZS in poslavljajo vprašanja, ki se nanašajo na probleme v njihovih zadrugah.
S poti predsednika Tita
MED PRIJATELJI V SUDANU
Bolj kot za katero koli drugo državo je obisk predsednika Tita pomemben za mlado republiko Sudan. Morda so prav zaradi tega pripravili našemu predsedniku Titu tako prisrčen in praznično sprejem. Povsod so bile izpisane dobrodošlice in podobni pozdravi med gozdom zastav obeh držav. Vsi časopisi so posebej poudarjali, da je predsednik Tito eden izmed stebrov miru In svobode človeštva. Posebej so poudarili, da Tito ni samo uradni gost države, temveč gost ljudstva, ki ga ceni kot uglednega politika, državnika in borca za dobro človeštva.
Na večerji, ki jo je priredil na čast gosta predsednik vrhovnega vojaškega sveta Sudana general Abud, je dejal gostitelj v zdravici, da sudanska vlada popolnoma soglaša s stališčem, ki ga je jugoslovanska vlada (izrazila v svoji zunanjapolitični izjavi marca 1953. leta. Abud je poudaril Titovo prizadevanje za dajanje pomoči državam, ki se porajajo in razvijajo in za sodelovanje z državami, ki težijo po neodvisnost.
Na to zdravico je predsednik Tito med drugim odgovoril z naslednjimi besedami: »Trajni mir in aktivno mednarodno sodelovanje se lahko uresničita samo med samostoj-
Kartum — glavno mesto Sudana
nlmi in enakopravnimi narodi in državami«. Potem je govoril o nujnosti aktivne miroljubne koeksistence v današnji dobi mednarodnih odnosov.
Po krajšem bivanju v Sudanu, ko si je ogledal nekatere pomembnosti te dežele in je prisostvoval tudi veliki vojaški paradi in obiskal tudi nekalere ustanove, se bo jutri napotil na obisk v Združeno arabsko repuhliko, kjer ga že nestrpno pričakujejo. V ZAR se bo predsenik Tito razgovarjal z Naserjem o vprašanjih skupnega interesa.
POMURSKI VESTNIK, 19.febr. 1959
9
Okrajna konferenca LMS
Osnovne naloge vaške mladine
(Nadaljevanje z 9. strani)
Ko je govoril o osnovnih nalogah mladine na vasi, je tov. Šeruga dejal, da naj bodo prizadevanja kmečke mladine vključena med splošne naloge naše zadružne oolitike. Zadružne organizacije pa so dolžne skrbeti za svoj naraščaj in mu pri njegovem splošnem in strokovnem izobraževanju vsestransko pomagati, medtem ko naj prevzamejo aktivi mladih zadružnikov iz zadružnega programa konkretne obveznosti, ki jih bodo sami izpolnili. Vsak aktiv mladih zadružnikov naj dobi del zemlje splošno ljudskega premoženja, na katerem bo v pogodbenem odnosu z zadrugo prideloval značilne poljedelske kulture svojega okoliša, obenem pa se bodo mladi zadružniki tako učili sodobne kmetijske proizvodnje v pridelovalnem sodelovanju. Takih parcel splošno ljudskega premoženja, ki bi jih lahko dobili aktivi, je v okraju dovolj. Razumljivo pa je, da bo uspeh zagotovljen, če bodo vodstva zadrug in kmetijski strokovnjaki dajali v tej smeri mladim zadružnikom vso pomoč, tako materialno kot strokovno. Da se bo delo aktivov mladih zadruž-
nikov sistematično razvijalo, je treba nujno organizirati odbore mladih zadružnikov pri poslovnih zvezah v Pomurju, čeprav se poslovne zveze branijo ustanavljanja teh odborov.
NALOGE ŠOLE
Dalje je tov. Šeruga govoril o vlogi kmetijsko-gospodarskih nadaljevalnih šolah in omenil zaskrbljujoč vsakoletni padec števila teh šol v našem okraju. Poudaril je pomen
politične vzgoje mladih ljudi in omenil naloge šole pri vzgoji mladega človeka. V zvezi z vsebinsko reformo našega šolstva je poudaril, da danes mi več namen naše šole vzgojiti ozko specializirane, od življenja odmaknjene strokovnjake in specialiste. Clji današnje šole temelje na mnogo večjih in plemenitejših ciljih. Poleg strokovnjakov se trudi šola iz mladih ljudi narediti borce za ideje, za katere so najboljši sinovi naših narodov dajali življenje.
Družbeno uveljavljanje mladih delavcev
Ob koncu je tov. Šeruga opozoril na nekatere življenjske probleme delavske mladine in na to, da le poredkoma govorimo o skrbi, za mlade delavce. Organizacija LMS se bo morala tudi v našem okraju in
v naših občinah v bodoče boriti za to, da bo vsaj del sredstev stanovanjskih skladov namenjen tudi gradnji samskih stanovanj v okviru družinskih stanovanjskih zgradb. Dalje morajo organizacije LMS težiti za uveljavljanjem svojih članov v družbenem upravljanju v okviru komune, da bodo naši
mladi ljudje pogumno sodelovali v delu zborov volivcev, v SZDL, v organih oblasti itd.
*
Poročilo o delu mladinskih aktivov našega okraja je podal sekretar OK LMS tovariš Franc Pucko, nato pa se je razvila po obeh poročilih žvahna razprava, v kateri so sodelovali tudi gostje. Ob koncu so navzoči delegati izvolili nov okrajni komite LMS, nekateri mladinci, ki se poslavljajo od aktivnega dela v mladinski organizaciji. pa so dob li skromna darila in pohvale. Pohvalo je dobil tudi dijak Marjan Ekart za organizacijo in uspešno delo v mladinski univerzi v M. Soboti, dalje aktivi LMS Mostje, Logarovci, Beltinci, Slatina Radenci, Šalovci ter aktivi mladih zadružnikov Berkovci, G. Radgona in Martjanci.
B. Š.
„POKAŽI KAJ ZNAŠ“ V KRIŽEVCIH
Prireditev je bila preteklo nedeljo in jo je organiziralo domače prosvetno društvo. To je namreč zelo priljubljen način kulturnega izživljanja. V križevskem okolišu je bilo za to prireditev veliko zanimanje.
Sedeže v dvorani smo razprodali že štiri dni prej. Na dan prireditve je moralo mnogo ljudi oditi, ker ni bilo več prostora. Na programu je bilo 28 točk. Nastopili so solo-pevci, dueti, terceti, deklamatorji in muzikantje posamično ali pa v skupinah. Obe komisiji, strokovna in iz občinstva, sta imeli težaven posel. Težko je namreč vsem ustreči, najtežje pa občinstvu. Med nastopajočimi smo odkrili nekaj zelo dobrih pevcev. Najbolj naraven in prikupen glas je imela Frančiška Cvetko iz Bučečooec. Občinstvo sta osvojila brat in sestra, študenta srednje šole — Filipičeva iz Babinec. Lepo je pel tudi domačin Franc Kralj in Marija Lebar iz Vučje Daši. Prvo in najboljšo oceno pa je dobil Ante Kotar s Stare gore za res umetniško recitiranje balade Pooodni možu. Med glasbeniki so se izkazali zlasti fantje iz skupine Lebar ter dijaka Lovrenčič in Kolbl.
Med nastopajoče smo razdelili 15 nagrad, ki smo jih dobili od domačih podjetij in obrtnikov. Glavno nagrado in tolažilne je prispevalo prosvetno društvo. Program je bil kot celota na dostojni ravni, čeprav kakovost ni bila vedno zadovoljiva.
Zdi se nam, da smo svoj namen dosegli: javilo se je veliko nastopajočih, bilo jih je okrog 50. razgibali smo veliko število ljudi, saj je bila to najbolj obiskana predstava doslej, imeli pa smo tudi ugoden finančni učinek.
JAKA MAJCEN
Iz razprave na konferenci mladine
(Nadaljevanje z 9. strani)
tudi za gostinske vajence. Tu pa je tudi problem vajenskih dopustov, zlasti glede na bližnjo mladinsko delovno akcijo. Ob pr merih izkoriščanja vajencev so prisolni poudarili, da je to predvsem stvar mladinskih organizacij na vajenski šoli oz. v podjetjih, v skrajni meri pa se morajo zavzeti za pravice vajencev upravni organi ljudskega odbora. Obenem je v organih delavskega upravljanja danes že precej članov LMS, ki morajo prav tako storiti svoje. Naposled so opozorili tudi na vprašanje vajenskih učnih pogodb in vključevanje vajencev v uk. Poudarili so tudi potrebo po vključevanju mladink in mladincev v SZDL in TVD »Partizan«.
Eden izmed delegatov lendavskega okoliša je predlagal, naj bi se okrajna politična vodstva skupno z zadružno zvezo zavzela za to, da bi aktivi mladih zadružnikov zares zaživeli in se uveljavili, kjer jih ni, pa jih je treba ustanoviti. Aktivi mladih zadružnikov lahko ustvarijo sredstva za marsikaj, kar bi mladini koristijo v prostem času, lahko pa ustvarijo pri svojem delu tudi kaj večjega. So primeri, da je mladina na vasi pripravljena ustanoviti in delati v aktivu mladih zadružnikov, čeprav v kraju ni kmetijske zadruge. Vsekakor bi bili takšni aktivi mladih zadružnikov zametki bodočih zadrug. Hkrati bi kazalo delo v aktivih mladih zadružnikov povezati s strokovnim poukom in se zavzeti za kmetijsko-gospodarske nadaljevalne šole.
Mladinka iz obmejnih krajev je opozorila na potrebo izobraževanja staršev v tamkajšnjih odročnih krajih, kjer učiteljstvo ne zmore vsega. Zato bi morala, je predlagala, priskočiti na pomoč bližnja ljudska univerza. Od izobraževanja staršev bi imela korist tudi mladina in celotna skupnost.
To je le nekaj utrinkov s tribune mladih na minuli okrajni konferenci LMS. Marsikatero ugotovitev kaže zabeležiti, o predlogih pa razmisliti in tudi nekaj ukreniti. Mladina sama vsega ne bo zmogla, nedvomno pa bodo skupna prizadevanja rodila ugodne dosežke.
B. Š.
Urbarjalne skupnosti — danes in nikoli več!
V DUHU NAPREDKA
NA PODROČJU KMETIJSKE POSLOVNE ZVEZE LENDAV A BODO UREDILI 550 ha PAŠNIKOV BIVŠIH URBARJALNIH SKUPNOSTI
Člani SZDL v lendavski občini sodijo, da je treba zemljo urbarjalnih spupnosti, ki je last splošnega ljndskega premoženja, racionalno izkoristiti in jo podvreči razumnemu gospodarjenju. Kmetijske zadruge so tiste, ki imajo možnost, da vlagajo družbeno sredstva in dosežejo večji pridelek. Dalje sodijo člani SZDL v lendavski občini, da je le na ta način mogoče storiti korak naprej na tem področju in če drugače ne gre, se kaže poslnžiti zakona o racionalnem izkoriščanju zemljišč.
Težave pa se pojavljajo tudi tam, kjer jih nihče ne bi pričakoval. Tako na seji občinskega zbora prisotni niso z glasovanjem potrdili sklepa, da naj bi se lotile gospodarjenja z zemljo urbarjalnih skupnosti kmetijske zadruge. To še enkrat opozarja GbLO Lendava, naj se posluži določil omenjenega zakona.
Ne gre drugače — s konservativno miselnostjo, katere korenine segajo daleč nazaj v fevdalne čase, bo treba prej ko slej prelomiti. Marsikateri odbornik občinskega zbora bi glasoval v duhu napredka, toda klonil je pred bojaznijo, da mu bodo doma očitali, češ: »Prodal si ,naš pašnik kmetijski zadrugi!« Marsikje, žal, še gledajo na zemljo urbarjalnih skupnosti kot na svojo last, čeprav n majo do deležev prav nobenih pravic več.
O Na področju lendavske kmetijske poslovne zveze je 550 hektarov pašnikov bivših urbarjalnih skupnosti. Zvedeli smo, da kmetijski strokovnjaki že izdelujejo elaborate za vzorno ureditev teh pašnikov. Ce računamo, da se bo po ureditvi
povečala proizvodnja za okrog dvakrat, se bo poslej lahko paslo na 1 ha pašnika 5 govedi, medtem ko se jih je doslej le troje. V kmetijskih zadrugah čakajo le na odlok ObLO in brž po prevzemu se bodo lotili dela (ponekod kanalizacija, oranje, umetna gnojila, ograde). Pašnike bodo uredili tako, da bo živina po dveh urah paše odšla k počitku v začasne lope.
PRVE LETOŠNJE POGODBE
Na seminarjih za člane zadružnih svetov razpravljajo v lendavski občini tudi o organizaciji proizvodnje. V zadrugah je že sklenjenih nekaj pogodb za pridelovalno sodelovanje krompirja, hibridne koruze in sladkorne pese. Večji razmah v tem smislu pa precej zavira že znana razdrobljenost parcel.
Posamezna kmetijska zadruga v lendavskem okolišu ima na svojem področju okrog 180 do 250 parcel, tako da bo imela kmetijska strokovna služba precej dela pri kontroli, oranju,

trošenju umetnih gnojil, itd., kar le podraži stroške pridelovalnega sodelovanja. Sicer pa je v lendavskem proizvodnem okolišu položaj takšen: isti kmetje, ki so lani pridelovali v sodelovanju s kmetijsko zadrugo koruzo in minulo jesen pšenico in krompir, so se odločili tudi letos za pridelovalno sodelovanje, njim pa so se pridružili še nekateri novi. To dokazuje, da dobri zgledi spodbujajo tudi tiste, ki so doslej stali ob strani.
bjš
Časopis - kamera javnega mnenja
(Nadaljevanje z 9. strani)
BELEŽNICA SE OPRAVIČUJE
Sedim v avtobusu, v vlaku ali v kavami. V ožji družbi se pogovarjamo o vsakdanjih zadevah, ki so prijetne za kratkočasno kramljanje, a jih iz dneva v dan pozabljamo. »To pa zapiši!« se tu in tam z dobrohotnim nasmeškom na licih ali v razburjenju obme ta ali oni do mene.
Beležnica je polna zapiskov, izjav, številk, obrobnih pripomb. Uboga, dobra beležnica!
Da, zapiši! In zapišem, pretehtam, spet zapišem in tako posredujem mnenje sobesednika širši javnosti — vsem našim bralcem.
In če je v teh zapiskih, mnenjih in obrobnih pripombah vsaj drobec resnice, lahko brez opravičevanja — končam.
Juš Makovec
SEM IN  TJA PO KRIŽEVCIH
OBONI ZBOR GASILCEV je bil pretekli teden. Uspehi v lanskem letu so zelo zadovoljivi. Razen rednih vaj so imeli mladinci še tečaj, ki ga je opravilo 15 članov. V tekmovanja so dosegli 1. mesto v sektorju. V poročilu je bilo poudarjeno, da posvečajo premalo pozornosti strokovni izobrazbi. Največji uspeh je, da so si lani nabavili gasilski avto. Čeprav je bilo pri nabavi nekaj nesporazumov med nekaterimi funkcionarji okrajne gasilske zveze, so le uspeli. Med svojimi vrstami pogrešajo zlasti mladi naraščaj. Tudi za častniški in podčastniški kader bodo morali bolj skrbeti. Drugače so pa lani bili vedno ob pravem času na požariščih.
OBČNI ZBOR TVD »PARTIZAN«
Letošnji obračun je bil bolj skromen. Za to imamo tehtne razloge. V kraju ni nobene telovadnice ali kakega primernega prostora, kjer bi lahko telovadili. To velja tudi za šolsko mladino. Do lani je bila zasilna telovadba vsaj v bivšem trgovskem lokalu, sedaj tudi tega ni več. Tako je blizu 600 otrok in mladincev brez vsake telovadnice. Društvo TVD »Partizan« šteje sedaj 50 članov, v njegove vrste pa bi jih lah-
ko vključili še več. Za prihodnje leto je obljubil opekarniški kolektiv, da bo dal nekaj primernih prostorov, da to društveno delovanje ne bo čisto prenehalo. Članstvo sestav-
lja predvsem delavska mladina iz Borec in kmečka mladina.
POTROŠNIŠKI SVETI Pred kratkim so bili na zboru volivcev izvoljeni potrošniški sveti. Tako sta dobili organe družbenega upravljanja obe trgovini: »Preskrba« v Borečih in »Merkur« v Križevcih. Dosedanje delovanje svetov še ni bilo preveč vidno, vendar je očitno, da se je preskrbovanje potrošnikov precej izboljšalo; obe trgovini sta namreč v zelo konkurenčnem položaju;
pa naj je to glede postrežbe ali cen. V trgovini »Merkur« je zadnje mesece zelo porastel promet — za 50 do 60 odst. Med bodočimi nalogami teh organov bo tudi to, da bo treba v prihodnosti misliti tudi na grad-
njo kakega večjega trgovskega lokala, ki je spričo naraščajočega prometa in porasta prebivalcev nujno potreben.
IZ KZ KRIŽEVCI
Na zadnjih sejah zadružnega sveta so obravnavali predvsem naloge v zvezi s sodelovanjem med zadružniki in zadrugo. V zadrugi bodo sklepali pogodbe predvsem za krompir, koruzo in travništvo. Za koruzo ima zadruga v planu, da bo posejala z
njo 30 ha zemlje, travnikov pa bodo izboljšali 60 ha. Zadružniki že sklepajo pogodbe. Tu in tam še nekateri kmetje ugovarjajo, vendar je to več ali manj pripisati dejstvu, da si posamezniki niso čisto na jasnem, kaj je sodelovanje. V tem pogledu bo morala tudi SZDL bolj pomagati in tolmačiti zadružnikom prednosti kooperacije z zadrugo. Drugače so v zadrugi uvedli študij za člane zadružnega sveta. Pripravljajo se tudi za zimsko škropljenje sadnega drevja in na spomladansko setev.
DELOVANJE IN USPEHI RADIOKLUBA
Obstoja že od leta 1953. Vsa leta je bil brez finančnih sredstev. Od ljudske tehnike so dobili en nepopoln radiooddajnik in sprejemnik. Morali so ga temeljito obnoviti in nabaviti veliko novih delov. Sedaj šteje klub 40 članov, to so predvsem kmečki fantje in pionirji. V kluba so že vzgojili lepo število radioamaterjev. V letošnji sezoni bodo priredili reden radioamaterski tečaj. Najbolj se pa člani kluba veselijo, ker bo še ta mesec začel delovati njihov radiooddajnik. Najbolj požrtvovalna člana sta tov. Janko Koren in Stane Dežnik.	-nb
Tržišče kmetijskih pridelkov v lendavskem proizvodnem okolišu
OBILICA POUČNIH IZKUŠENI
Na kmetijski poslovni zvezi v Lendavi smo zvedeli, da je bila v njihovem okolišu lani več-ja ponudba kmetijskih pridelkov kot predlani. Finančni pokazatelji pričajo o povečanju za 12S milijonov dinarjev in to zlasti pri goveji živini in prašičih (bekoni). Enoten nastop pri odkupu pa moti dejstvo, da v sosednjem čakovskem okraju plačujejo zadružne organizacije enako ceno za živino iz pridelovalnega sodelovanja kot za ostalo živino, a tudi umetna gnojila prodajajo kmetijske zadruge vsem povpraševalcem. Zaradi tega odhajajo kmetje iz
lendavskega okoliša z vozovi po umetna gnojila v sosedni okraj, domače zadruge pa imajo vrzeli v prometu. Zato poudarjajo na kmetijski poslovni zvezi v
Lendavi potrebo po enotni politiki v organizaciji proizvodnje in odkupa vsaj v sosednjih okrajih, kot sta v tem primem naš in čakovski.
Razlike v škodo potrošnikov
Postregli so nam tudi z ne katerimi količinskimi pokazate lji, ki pričajo zlasti o poveča nem odkupu bekonov. Sicer lani glede odkupa in plasmana ni bilo težav, zataknilo se je le pri industrijskem sadju. Navzlic rekordni letini sadja so prodali vsega, ne strinjajo pa se s tem, da ga morajo potrošniki v in-
dustrijskih in drugih središčih plačevati v trgovinah na drobno trikrat dražje od cene, ki so jo plačala preskrbovalna pod-
jetja. Tudi primer sliv, ki so jih pripeljali iz Lendave v Zagreb, je dovolj zgovoren. Na tržnici so nabrane slive hoteli prodajati po 25 din za kg, vendar so pristojni organi zahtevali za prostore takšno ceno, da je le-ta presegla ono, ki so jo plačali proizvajalcem. Konec je bil tak, da so morali prodati slive grosističnemu podjetju, potrošnik pa jih je nato moral plačati v prodajalnah na drobno po 40 din za kg. Vprašanje je le. v kateri blagajni je ostala ta. zares nekoliko prevelika razlika. Da je nastala v škodo potrošnika, je na dlani.
Spekulacije s krompirjem
Tudi pri krompirju je bilo nekaj primerov, ki jih kaže zabeležiti. Kmetijska poslovna zveza v Lendavi je poslala lani septembra in v začetku okto. bra ponudbe nekaterim industrijskim mestom v FLRJ z ugodnimi veljavnimi cenami, toda slednja so ponudbe odklonila s pripombo, da nimajo potrebe. Čez dva do tri tedne pa je bilo prav iz teh mest polno kupcev na lendavskem terenu. Verjetno so bile posredi te ali one špekulativne težnje, ki so bile vzrok prej omenjenega za. vlačevania. Koncem koncev na potrošniki niso bili preskrbljeni v zadostni meri s krompirjem in podjetja ter sindikalne podružnice so s kamioni odšle na »lov« za krompirjem. To ie povzročilo pri proizvajalcih mišljenje, da je povpraševanje nenormalno. Kmetje so zaklenili krompir v klet in se odločili zn prodajo spomladi.
Za letošnje leto ne pričakujejo v lendavskem proizvodnem okolišu toliko sadja kot lani. Opažajo, da se tržišče polagoma utrjuje, saj podjetja, s katerimi so trgovali lani, že povprašujejo po količini letošnjih viškov in izražajo pripravljenost za sklenitev pogodb. Tako je lendavska poslovna zveza doslej že sklenila pogodbe za vse v poštev prihajajoče artikle, a tudi kmetijske zadruge bodo storile isto v odnosu do posameznih proizvajalcev, da si zagotovijo zadostne količine zahtevanih vrst fižola, čebule, paprike, paradižnika itd.
Š.B.
Trije novi gasilski domovi
Lani so v ljutomerski občini zgradili štiri, odprli pa tri gasilske domove. V Kokoričih so svoj gasilski dom gradili več let in je sedaj pravi okras vsemu kralju. V Branoslavcih imajo mlado gasilsko društvo, toda kljub temu so si zgradili potrebne prostore, v katerih so imeli gasilci letos prvič občni zbor. Gasilcem v Lukavcih je ObLO dodelil del zadružnega doma, ki bi sicer propadel. Gasilci so si dom uredili in sedaj že služi potrebam viseh organizacij v vasi.
Četrti gasilski dom so zgradili v Cezanjevcih. Dom sicer že služi svojemu namenu, vendar bo potrebno še urediti zunanjost Ta dela bodo letos opravili in svečarno odprli dom.
-ib
POMURSKI VESTNIK. 19. febr. 1959
10
Za boljšo cestno-prometno povezavo
BUČKOVCI-LJUTOMER
(Pri dokončnem urejevanju te ceste naj bi pomagale tudi MDB)
Bučkovci so po novi teritorialni razdelitvi priključeni k ljutomerski občini. Že več let se prebivalci tega kraja in ostalih 14 vasi, ki se vrstijo do občinskega središča, zavzema jo
za čimkrajšo in ugodnejšo prometno zvezo z Ljutomerom. Doslej se jim je že posrečilo urediti glavno traso in tudi zemeljska dela so v glavnem opravljena, treba bo le urediti še nekaj obcestnih jarkov čez travnike med Cezanjevci in Ljutomerom.
Glavni problem je seveda navažanje gramoza na te ceste in gramozanje cestišč. ObLO je letos z družbenim načrtom že zagotovil nekaj sredstev za to cesto. Dela se bodo torej nadaljevala, vendar pa gre vse to kljub temu prepočasi. Za dokončno izgradnjo te ceste, ki bo zelo ugodno povezala z občinskim središčem Bučkovce in ostale kraje, je potreben večji prispevek samih prebivalcev, predvsem še mladine, ki naj bi letos — po vzgledu osrednje delovne akcije na avtni cesti »Bratstva in enotnosti« — se-
stavila manjše delovne brigade, ki bi nakopale dovolj gramoza in pripravile ostali material za utrjevanje cestišča. Prebivalci bi lahko pomagali tudi z brezplačnimi prevozi, prav tako ljutomerska podjetja, ki imajo svoje kamione.
Prav sedaj, ko imamo dokaj milo zimo, je ugoden čas za to, da se resno lotimo te akcije in jo tudi pravočasno izpeljemo — v dobrobit vsega prebivalstva prizadetih krajev,
______ S. F.
KUHARSKI TEČAJ
V	PETANJCIH
V	Petanjcih so na pobudo
vaškega odbora SZDL organizirali tritedenski kuharski tečaj. Udeležilo se ga je 20 petanjskih deklet. Na tečaju so predelali teoretično in praktično snov o kuharski vešč.ni v zvezi z ostalimi predmeti, upoštevajoč pr: tem najmodernejša dognanja sodobne kuhinje in prehrane. Prostore za tečaj je brezplačno odstopilo kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Tečaj je vodila učiteljica okrajnega gospodinjskega centra, nekatere predmete pa so poučevali učitelji iz Tišine. Na zaključni razstavi so udeleženke tečaja prikazale dosežene uspehe v kuharski veščini.	Ika
Grad na Goričkem
z dveh trgovskih
podjetij eno
V	Lendavi zadnje čase resno razmišljajo o združitvi trgovskih podjetij »Izbira« in »Panonija«. Kakor kaže, je združitev ekonomsko in tudi drugače povsem utemeljena. Obe podjetji prodajata sedaj različno blago, vendar bo konkurenčnost v primeru združitve ostala, ker prodaja podjetje »Preskrba« vse artikle kot obe doslejšnji podjetji.
V	Lendavi pričakujejo, da bo omenjena združitev pripomogla k nadaljnjemu razvoju trgovske mreže v mestu in občini. Kakor znano, prodaja sedaj »Izbira« usnje, železnino in manufakturo. Okoliščine obetajo, da bo do združitve prišlo v bližnji prihodnosti.
-ko
To in ono iz Negove
Prosvetno društvo v Negovi je uprizorilo pred kratkim Maleja Bora igro »Raztrganci«. Ta uprizoritev je pomenila nekak uvod v proslavo 40-Ietn:ce ZKJ. Negovski igralci nameravajo gostovali tudi v Benediktu in na Janševem vrhu. V kratkem bodo pripravili še eno igro. Dramsko sekcijo vodi tovarišica Francka Kranjčeva.
*
Kmetljsko-nadaljevalna šala pri Negovi zelo dobro deluje. Letos obiskuje pouk čez 30 učencev. Pri predavanjih se poslužujejo tudi ozikotračnega filma. ki ga predvaja radgonska »Svoboda«. _________
ŽIVINSKI SEJEM V SOBOTI
V soboto, 21. februarja bo v Soboti plemenski sejem rodovniške živine. Med živinorejci je za sejem veliko zanimanje. Živinorejski odsek pri poslovni zvezi že odbira živino pri kmetovalcih za ta sojem.
Kmetijska zadruga pri Negovi je organizirala strokovna predavanja za člane zadružnih svetov. V zadrugi proučujejo možnost za ureditev večjega nasada sadnega drevja v Kunovi. *
Člani Zveze komunistov pri Negovi imajo dobro organiziran in obiskan študij kongresnega materiala, Sklenili so, da bodo pripravili nekaj predavanj tudi za člane Socialistične zveze.
*
Pri Negovi menijo, da bi bilo prav, če bi preselili matični urad iz Ivanje k Negovi, kjer imajo za to ustanovo primerne prostore.
Večkrat je že bilo slišati, da bi bilo potrebno urediti negovski ribnik, ki je zelo primeren za odgoj rib. Doslej je bilo za lo še premalo storjenega.
POMURSKI VESTNIK
naš prijatelj
S Pomurskim vestnikom sva prijatelja že dolgo časa. Sicer je nosil v svoji rasti že druga imena in je s sprememba svojih naslovov rasla tudi njegova kakovost.
Ker sva prijatelja, mu lahko povem tudi kaj v brk, česar mi seveda ne bo zameril. Sicer pa, če smo pošteni, mu nimamo mnogo ugovarjati. Ima lepo število naročnikov in v marsikateri kmečki hiši je edino čtivo ob nedeljah. Kaj naj rečem! Morda boleha tu in tam na preobilici poročil z raznih in neraznih sestankov in konferenc. Teh poročil vsi bralci ne berejo radi. Posebno, če so poročila dolga! Jaz, n. pr. rad berem drobne novice iz vseh krajev našega Pomurja, tudi takšne, če se kje stepejo. Morda bi prinesel naš lokalni list kaj več zanimivosti iz
sveta, kajti mnogo je Pomorcev, ki nimajo doma na mizi Ljudske pravice, Večera itd. Ne vem, kaj naj bi rekel o povestih in romanih v nadaljevanjih! Berejo vse to čitatelji Pomurskega vestnika! Večkrat se kakšna številka založi in je potem ta reč mnogim prazen prostor! In zakaj ni za pionirje kakšne slikanice in vsak mesec kakšne njihove strani ali pa vsaj pol strani!
No, Pomurski vestnik vsekakor opravlja svoje poslanstvo, pridno seznanja bralce z notranje političnimi dogodki, pa tudi z zunanjimi. Naš kmet se oči ob njem z raznimi poučnimi sestavki, kar je v korist tudi našemu kmetijstvu. In še kaj! Naj bi bil bolj rejen, naj bi ga bilo več, pa čeprav bi se zvišala naročnina!	-ar
MANKO GOLAR:
NA OBISKU PRI
..POMURSKEM VESTNIKU"
Nedelja je bila, prijazna in sonca polna. Skoraj do opoldan smo sedeli na seji, kjer smo razpravljali o načrtu za proslavo 40-letnice ZKJ. Avtobus pa me bo odpeljal domov šele ob dveh popoldan. Pa me je povabil prijazen urednik Pomurskega vestnika, tov. Juš, naj si ogledam tiskarno, kjer tiskajo časopis, ki je namenjen predvsem Pomurcem.
Nisva bila sama. Z nama je bil tudi tov. Jaka iz Križevec, ki pridno piše v Pomurski vestnik, mlad fant iz Rogašovec, ki se najbrž ukvarja tudi s podobnim poslom, tovariš iz Ljutomera, ki mu prav tako uspešno teče dopisniško pero, pa še tov. Mladen, »novopečeni« dopisnik Pomurskega vestnika.
Ko smo stopili v obširno dvorano, pravijo ji ročna stavnica, nas je z nič kaj obetajočim po-
gledom ošinil glavni urednik »pomurca«, tov. Vild. Takoj sem ga razumel, ko mi je šepnil v uho tov. Juš, češ da ureja slavnostno številko Pomurskega vestnika, ki bo štela 16 strani, kajti z njo bo zaključena zadnja številka prvih desetih let, odkar izhaja ta pomurski časopis. Kot kapitan na vojni ladji je stopal po dvorani, se sklanjal sem, pogledal tja, dal navodilo tu, svetoval tam. Slavnostna številka se že tiska, čeprav je šele nedelja in do četrtka, ko bo izšla, je še nekaj dni.
Da ne bo več pobliskavanj izpod čela tov. Vilda smo se umaknili v strojno stavnico. Ob stroju sedi mlad fant, pritiska na nekakšne tipke, podobne tipkam pisalnega stroja, zdaj zarožlja nekaj tu, zdaj tam, in od nekod se prikažejo na beli dan lepo sestavljene črke v nekakšnih stolpičih, ki jih bodo potem pritiskali na papir, kar bomo potem tudi brali. Prava čarovnija! Tov. stavec mi je nekaj razkladal, in čeprav sem mu vneto kimal, ga
nisem razumel mnogo. Bolj na jasnem si je bil tov. Mladen, ki je postavljal stavcu vsaj smotrna vprašanja; jaz teh nisem zmogel. Kako je ta zadeva vsa mehanizirana! O, ubogi Guttenberg, ko bi videl ta ogromen, smotrno urejen kup vijakov, zvodov, valjev in drugih vragoliji
Komaj smo si napasli radovednost. Zdaj smo bili zopet v ročni stavnici. Tov. glavni urednik se je že nekako vdal in ni več streljal na nas z najtežjimi kalibri. Tu nas je vodil drugi stavec ali kaj. Razumno nam je povedal to in ono, razložil nam je, da ima tiskarpa najbolj moderne stroje, da so jim izdelava barvnih slik prava figa in da prihajajo naročila za najbolj zapletene tiskarske proizvode od vsepovsod.
To smo tudi videli, ko nam je pokazal neke vrste reklam v nemškem, francoskem in angleškem
jeziku. Rečem vam: hudo lepe stvari smo videli. V tej dvorani vstaljajo stavci tudi za časopis pripravljene klišeje in je treba za vse posle lepo količino spretnosti.
Pri nekem stroju je vlagalo v »usta« stroja mlado dekle velike pole papirja; to je »glava« slavnostne številke Pomurskega vestnika, mi je dejal tov. Slavko, ki tudi spada h generalnemu štabu slavnostnega »pomurca«.
Mikalo nas je iti še v knjigoveznico, pa je na veliko radost enega od urednikov bila zaprta in ni bila v »obratu«.
Ko smo odhajali iz tiskarne, sem zagledal na »glavi« slavnostne številke zapisano: 12.500 izvodov Pomurskega vestnika ob 10-letnici. Vsi, ki nam je naš lokalni list pri srcu, mu vroče želimo ob drugi 10-letnici 25.000 naročnikov in prijateljev Pomurskega vestnika.
IZ Šalovske o b Č i n e
SZDL - v skrbi za gospodarski napredek
V petrovski občimi so že končali z letnimi občnimi zbori osnovnih organizacj SZDL. Udeležba je bila dobra, a razprave živahne. Na zborih je bilo čutiti, da kmečko prebvalstvo podpira družbeno prizadevanje za napredek kmetijske
proizvodnje. Zborovalci so se zlasti zanimali za pridelovalno sodelovanje pri hibrdni koruzi. V Domanjševcih in Šalovcih so razpravljali! tudi o arondaciji kmetijskih zemljišč, kar bo v prihodnosti neizbežna potreba, če naj bi tudi na Goričkem
obdelovali zemljo s stroji. Na zborih je bila dana tudi pobuda za ustanovitev novega obrata za destilacijo eteričnih olj. Obrat bodo odprli v Markovcih, kjer je v okolici dosti gozdov. Na zboru SZDL v Pe-trovcih so ugotovili, da so izpolnjene vse naloge, ki si jih je organizacija določila v lanskem letu. Tako so elektrificirali kraj, zgradili gasilski dom in most čez Krko, pri čemer so
prebivalci opravili okrog 6700 udarniških ur. Zanimivo je, da so kmetje predlagali tudi nakup televizijskega sprejemnika, ki naj bi bil prvi v občini. Toda za televizijski sprejemnik se potegujejo že tudi zadružniki v Čepincih. Kdo bo prvi v tem prestižnem tekmovanju, še ni znano, vsekakor pa bo najbolje, če bosta televizijo dobila oba kraja in morda še kakšen v občiini.
V Markovcih so zabeležili obilen porast članstva SZDL, ki se tudi vse bolj uveljavlja v družbenem dogajanju kraja. Po zaslugi SZDL je zelo aktivna tudi mladinska organizacija. Krepko oporo imajo v učiteljskem kadru, ki pomaga povsod, kjer je to potrebno. To no predvsem mlauši prosvetarji, ki so lani prišli na šolo.
*
Zadruge v petrovsko-šalovskem okolišu so dobile 5 milijone din sredstev od kmetijsko-gozdarske zveze. Sredstva bodo uporabili za obnovo cest in gozdnih komunikacij, predvsem tam, kjer so potrebe največje (cesti Markovci—Budinci, Neradovci —Lncova—Adrijanci).
Elektrifikacija zelo uspešno napreduje. V tem letu bodo zasvetili v vsej petrovski občini, razen v Boreči in Krplivniku, kjer pa jih bo elektrika, kot predvidevajo, osrečila že prihodnje leto.
*
Petrovska kmetijska zadruga bo letos uredila plantažni sadovnjak na površini 6 hektarov. Posadili bodo drevesa hrušk in breskev žlahtnih sort, za katere predvidevajo, da bodo lahko, ko bo plantažni nasad pri-
čel roditi, pridelke tudi uspešno
vnovčili na tržišča.
*
V	občini deluje 12 mladinskih aktivov in 5 aktivov mladih zadružnikov. Delovanje mladine je vedno bolj razgibano, zlasti še mladih za-družnikov, ki imajo svoje aktive pri vseh KZ v občini. Pred volitvami v zadružne svete so vključili v te aktive 115 fantov in deklet, kar je prav gotovo uspeh. Mladina rada prireja tudi samostojne kulturne prireditve. V Budincih in Ženavlju so mladi vaščani uprizorili tudi odrska dela. Pričakujejo tudi, da bodo izpolnili vse obveznosti, ki so jih prevzeli v zvezi z udeležbo na letošnji mladinski delovni akciji avtoceste »Bratstva in enotnosti«.
*
Te dni so v Križevcih in Petrovcih prvič v zgodovini teh krajev pričeli s tečaji za vozače motornih vozil — amaterje. Tečajniki, v prvem kraju jih je 22, v drugem pa 27, so sami kmečki fantje. Ti tečaji naj bi b:ti nekakšen zarodek za ustanavljanje društev Ljudske tehnike v občinskem okolišu. Sedaj še nimajo nobenega takšnega društva. V kratkem nameravajo v občinskem merilo ustanoviti iniciativni odbor Ljudske tehnike.
*
Dograditev šole v Petrovcih je še vedno aktualen problem, ki pa ga sami, z občinskimi močmi, ne bodo mogli povsem rešiti. Potrebna bo tudi pomoč družbe. Zaenkrat so se lahko samo odločili, da bodo najeli 4 milijone din sredstev, s katerimi bi uredili v poslopju vsaj par učilnic, potem pa bodo z izgradnjo šolskega poslopja nadaljevali v etapah.
V	nedeljo bo v Petrovcih občinska konferenca SZDL. Razpravljali bodo predvsem o razvoju kmetijstva v zadnjih dveh letih, o elektrifikaciji, obrtništva itd. Poročevalec bo predsednik ObO SZDL tov. Jože Kolarič.
S. K.
Motiv iz Ljutomera
Stanje šolstva v radgonski občini
Po priključitvi dela občine Videm je sedaj v radgonski občini 12 splošno-izobraževalnih šol z 93 oddelki. Na teh oddelkih je zasedenih le 84 učnih mest, manjka pa še 33 učnih moči ali 29 odst. Skupaj je na teh šolah (vštevši pomožno šolo) 68 učilnic s 3.198 učenci.
Prostori so po svoji površini premoli, v primerjavi z večino prostorov v drugih občinah pa so vendar še boljši. Svetlobne površine imajo najmanj stara šola v Apačah in postim-zne učilnice v Orehovcih, pri Negovi in na Kapeli. Ustrezna električna razsvetljava je edino v šoli na radgonskem gradu. Tudi oprema v šolskih prostorih je slaba. Bilo bi potrebno nabavili najmanj okrog 21 novih garnitur opreme. Občina sicer skrbi, da vsako leto nabavijo nekaj opreme, kolikor pač to dovoljujejo investicijska sredstva, prav tako postopoma urejajo higienske naprave po posameznih šolah. Lani so uporabili za šolstvo 2 milijona 141 tisoč din investicijskega kredita.
Delovanje šolskih odborov se izboljšuje. Lani so šolski odbori na vseh šolah obravnavali poleg proračunskega gospodarjenja tudi učnovzgojne uspehe, vzroke neuspehov, razne vplive, ki nastopajo kot motnje posebno pri vzgojnem delu. Na-
predek je tudi v lem, da posamezni šolski odborniki nastopajo v raznih družbenih organizacijah in govorijo o tem ali onem področju šole.
Poleg že omenjenih šol deluje v radgonski občini še 9 kmetijsko-go-spodnrskih šol z blizu 400 učenci (vključeni so tudi zdravstveni tečaji), dalje glasbena šola, vajenska šola in 6 otroških vrtcev. Giasbena šola ima 170 učencev, uspeh je povprečen, to pa predvsem zaradi prostorov, ki ne ustrezajo zlasti v zimskem času, ker jih ni mogoče ogrevati. V vseh vrtcih je v oskrbi 220 otrok. Zmogljivost prostorov je premalo, zlasti v vrtcih v Rndgoni, Radencih in v Apačah, vzgojiteljskega kadra pa ima dovolj samo vrtec v Radencih.
Ce občina lahko vpliva na to, da ne bi bilo toliko, prošenj za premestitev izven občine, bo morala poleg drugih ugodnosti poskrbeti (udi za dobra in zdrava stanovanja za učiteljstvo.	Ika
Predavanje rezervnim oficirjem
Preteklo nedeljo je bilo v Ljutomeru predavanje za rezervne oficirje in podoficirje. Predaval je član OK ZKS Bogo Verdev o mednarodnih političnih odnosih med Jugoslavijo in vzhodno-evropskimi deželami. Udeleženci so z velikim zanimanjem sledili izčrpnemu in do-
stopnemu izvajanju tov. Verdeva in mu zastavljali tudi vprašanja. Udeležba je bila zadovoljiva.
Vodstvo ljutomerskega UROJ dobro skrbi za politično in strokovno izobraževanje svojih članov. Tako je pripravilo že vrsto zelo aktualnih predavanj za letošnje leto.
Zopet ceste, ceste .. .
Lanska deževna jesen je prinesla mnog m vaškim cestam pravo razdejanje. Tudi na vaški cesti na Gornjih Slavečih je bilo tako.
S sadjem polno naloženi kamioni so v jeseni dobesedno razorali to cesto. Sedaj še gre, ko je zamrznjena, toda kaj bo spomladi — se sprašujejo vaščani že sedaj. Cesta čaka torej pridnih rok, ki bi jo popravile, toda pobude za to akcijo ni od nikoder. Zganimo se vendar, da ne bo prepozno!
Tudi na Gor. Slavečih bodo kma-
lu zamenjali petrolejke. Za elektriko so že zbrali precej denarja, strasirali so omrežje in postavili transformator v surovem stanju, v kratkem pa bodo začeli postavljati drogove, kajti sedaj bodo lahko opravili to delo brez večje škode na posevkih.
Zasvetilo ibo okrog 70 gospodarstev, ki pa so zelo raztresena po bregovih, tako da bo omrežje dolgo čez 6 km. Vaščani se že sedaj veselijo trenutka, ko bodo prvič prižgali električno luč.	-D-ik
Veržej
Kaj je radio?
Na to vprašanje bo odgovoril strokovnjak Ivan Debelak, ki bo v Murski Soboti vodil osnovni tečaj iz radiotehnike. Na tečaju se bo lahko vsak naučil zgraditi tudi enocevni radijski sprejemnik. Tečaj se bo začel prve dni marca, toda Radioklub v Murski Soboti že zdaj sprejema prijave za ta tečaj, ki bo dvakrat tedensko — v torek in v petek od 16. do 19. ure v prostorih kluba v gradu. Ob teh dnevih bo tudi tečaj. Predvidoma bo trajal tri
mesece.
FRANC LEVAR
Predvčerajšnjim je v soboški bolnišnici po kratki bolezni umrl Franc Levar, znani javni delavec iz Radgone.
Franc Levar je bil rojen leta 1908 v Šmartnem ob Dreti v Savinjski dolini. Pred vojno je bil gozdni delavec in splavar. Med vojno se je že leta 1941 vključil v NOV. Leta 1944 je bil na osvobojenem ozemlju v zgornji Savinjski dolini načelnik odseka za socialno skrbstvo pri takratnem okrožju. Za sodelovanje v NOV je bil odlikovan z Redom za zasluge za narod III. stopnje.
V Radgono ie prišel leta 1946 kot kolonist. Hitro se je vživel v novo okolje. Od leta 1947 do leta 1952 je bil predsednik Krajevnega odbora G. Radgona.
Po vojni je aktivno sodeloval tudi v ZB in v gasilskem društvu. Levar je bil tudi napreden kmetovalec in član kmetijske zadruge. Radgončani ga bodo ohranili v najlepšem spominu.
POMURSKI VESTNIK, 19. febr. 1959
11
DOBER ZAČETEK
dela potrošniških svetov v Lendavi
Čeprav je ObLO Lendava že predlani sprejel odlok o ustanovitvi potrošniških svetov, so jih po dolgotrajnih razpravah osnovali šele pred nedavnim. To bi se zgodilo že prej, vendar je bilo preveč težavno najti pravilno obliko in vsebino dela potrošniških svetov. Po ustreznih ukrepih ljudskega odbora za utrditev tržišča se je pokazala še večja potreba po potrošniških svetih, pobudo za njihovo ustanovitev je dal obč. odbor SZDL. imenoval pa jih je Svet za blagovni promet in turizem ObLO.
Za vsako trgovsko podjetje deluje sedaj v Lendavi po en potrošniški svet, poseben potrošniški svet pa za ostale obrate preskrbe potrošnikov (živil-
ski trg, mesnice, prodajalne mleka, itd.). Na sklicano posvetovanje so prišli vsi člani potrošniških svetov, direktorji in predsedniki UO prizadetih podjetij. Sporazumeli so se o vprašanju pristojnosti in nalog potr. svetov, ki so se pokazale koristne že v drugih krajih Slovenije, o sodelovanju z organi del. upravljanja in vodstvi
podjetij ter o podobnem. Na bližnjih sejah posameznih potr. svetov se bodo pogovorili o posameznih konkretnih vprašanjih. V svetih je precej žena, ki kažejo veliko zanimanje do udejstvovanja. Obeti so torej dobri, zlasti potem, ko bomo lahko govorili o prvih izkušnjah.
-jan
12 ODBOROV SZDL
V LJUTOMERSHI OBČINI
Občinski odbor SZDL Ljutomer bo v svojem okolišu ustanovil 12 krajevnih odborov SZDL. Na ustanovitev teh odborov se že pripravljajo. Ti odbori se bodo vzdrževali z 10% pobrane članarine. Njihova posebna naloga bo, da bodo pomagali zlasti kmetijskim zadrugam v prizadevanju za večje pridelovalne rezultate in socialistično preobrazbo naših vasi.
Krajevne odboje SZDL bedo izvolili še pred občinsko konferenco.
Zadružniki v Žepovcih so izkoristili ugodne vremenske pogoje letošnje z me in se odločili za gradnjo novega hleva.
Pred dnevi sta jih obiskala zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft in predsednik ObLO Radgona Branko Zadravec in se pogovorila z njimi o letošnjih načrtih zadruge.
BOGOJINA
Prosvetno društvo najaktivnejše
Če je potrebno, se zberejo na vajah tudi poleti, čeprav utrujeni od težavnega kmečkega dela. To so mlajši, in starejši vaščani, vedeli in požrtvovalni, saj se dobro zavedajo, kaj pomeni na vasi kukurno-prosvetno poslanstvo. Radi se postavijo z igro na odru kot tamburaši ali pevci. Za pevce je bilo veliko doživetje, ko so nastopili ob otvoritvi relejne radijske postaje v Soboti.
In letošnja proslava ob obletnici smrti Franceta Prešerna? Dobro so se pripravili tamburaši in pevci za samostojen in pozneje skupen nastop.
Bogojinčani in tudi okoličani radi pridejo na proslave, saj že naprej vedo, da jih bodo nastopajoči spet presenetili s kakšno novostjo. Tako je letos
prvič nastopil »trio«.
Kulturno prosvetno delovanje v Bogojini je torej dokaj dobro, škoda le, da je prosvetni dom v zelo slabem stanju.
Premalo članov
Člani RK so imeli v preteklem tednu svoj letini občni zbor, Udeležilo se ga je le malo članov. V razpravi so navzoči spraševali, zakaj ni prišlo več članov na zbor, da bi lahko rešili vprašanje, ali naj še deluje postaja prve pomoči ali ne, ker pač ni denarnih sredstev. Na zboru je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor, ki pa je zelo nerad prevzel svoje dolžnosti, ker ni bilo navzoč ih vseh članov.
S. Maučec
KAMENŠČAK
PRI LJUTOMERU
Kamenščak je sicer mala in revna vas, vendar je društveno življenje močno razgibano, o čemer pričajo tudi uspešno izvedeni občni zbori mladinske organizacije, gasilcev. RK in vaške organizacije SZDL.
Delovanje organizacij v vasi pa ovira pomanjkanje prostorov za shajanje in družbeno aktivnost. Spričo tega so sklenili, da bodo letos začeli graditi gasilski dom, v katerem bodo imele svojo streho vse vaške organizacije. Gradbeni material so že začeli zbirati. Gasilci imajo pripravljenih za dom 150 ti soč din, kar bo sicer premalo, toda za začetek dovolj. Vaščani bodo pomagali tudi s prostovoljnim delom.
Oživele so odrske deske
Za vaške razmere je sezona kulturnih prireditev pred vrati. Delovanje prosvetnih društev je bolj živahno v zimskem času in letos kaže, da so se priprave igralskih skupin pričele prej kot druga leta, saj smo že bili priče prvim dramskim uprizoritvam.
Pred kratkim je KUD »Mura« iz Gor. Bistrice uprizorilo
igro »Molčeča usta«. Predstava je dobro uspela. V domačem kraju so nastopili igralci trikrat .V igralski družini, ki jo uspešno vodi režiser S. Škoberne, so pretežno člani mladinske organizacije.
Igro bi igralci radi uprizorili tudi v Beltincih in drugod, toda društvo nima denarja, da bi lahko plačalo odškodnino za dvorano. Težave imajo tudi z odrsko opremo, primanjkuje jim predvsem kulis.
Igralska skupina IZUD »Dolinec« iz Gančan je tudi dokaj aktivna. V njem so včlanjeni predvsem mladi vaščani. Pod vodstvom režiserke tov. Šadlnove je igralska družina uprizorila, »Slabo vest«. Doma so nastopili štirikrat, goslovali pa so
tudi v Lipovcih. Igrali so dobro, kar potrjuje tudi velika udeležba gledalcev.
Mladinska organizacija v Gančamih pa si prizadeva, da bi ustanovila godbo na pihala. Na vasi je namreč precej nadarjenih glasbenikov. Sklenili so, da bodo zaprosili ObLO za instrumente, ki jih je prej uporahljala beltinska godba.
Bučkovci
Na občnem zboru prosvetnega društva v Bučkovcih je bilo najbolj pereče vprašanje: delovanje godbenega odseka. Da je prišlo v godbi do tako nevzdržnih razmer, je krivda kapelnika in godcev. Potrebno bo torej najti skupno pot da bo spet zaživela nekdaj tako znana »malonedeljska« godba.
Kapelnik pripravlja tudi
ustanovitev pionirske godbena pihala. V ta namen je prejel od bivšega ObLO Videm 70 tisoč din podpore za nabavo novih inštrumentov.
L. K.
SUŠILNICA ZA SADJE IN KORUZO V LENDAVI
Zvedeli smo, da namerava lendavska kmetijska poslovna zveza zgraditi letos sušilnico za sadje in koruzo pri železniški postaji v Lendavi. V eni izmeni bo zmogljivost sušlnice 8000 kg. V ta namen bo kmetijska poslovna zveza v Lendavi prispevala del lastnih sredstev, za manjkajoča sredstva pa namerava najeti posojilo.
IZ BELTINSKE OBČINE
ŽIŽKI
Na letnem občnem zboru SZDL so mimo drugih vaških zadev razpravljali tudi o pogodbeni vzreji svinj — bekonov in goveje živine. Menili so, da se jim laka reja izplača, saj bedo dobili 5 din več za kg žive teže.
BRATONCI
so edina vas v beltinski občini, kjer nimajo šolskega poslopja. Zato se morajo vaščani sestajat; v mali sobici v gasilskem domu, kar pa že zdaleč več ne ustreza vaškim potrebam. Iz največje zagate so se rešili v lanski jeseni, ko so s prizidkom, ki je že pod streho, pridobili precej novega prostora.
Bratončani nimajo niti svoje trgovine, zato zdaj ugibajo, ali naj bi uporabili na novo pridobljene prostore v gasilskem domu za trgovski lokal, ali pa bi ta lokal uredili v prostorih bivše trgovine, kjer bo treba dozidati še skladišče. Kaže, da bodo vaščani rešili tudi ta problem v svojo korist ob razumevanju trg. podjetja »Ravenka« iz Beltinec.
UMRL JE NAJSTAREJŠI OBČAN
Pred dnevi je umrl 94-letni Ivan Balažič iz Beltinec. Poznali so ga vsi občani in tudi šoferji — najprej kot vaškega bobnarja, pozneje pa po tem, ker je kljub visoki starosti še vedno urno prečkal ceste in zelo rad zahajal k sosedom. Še lani je pridno, cepil drva in zbijal šale.
Šoferji so se sicer na njega malce jezili, kajti mož je bil precej gluh in ko je hodil po cestah, jim ni preostalo drugega kot da so ustavili svoja vozila, izstopili in spravili starčka na varno.
PET NOVIH TRAKTORJEV
Potrebe po traktorskem oranju so vedno večje tudi v beltinski občini. Vodstva kmetijskih zadrug se tega dobro zavedajo, zato so letos nabavila že pet novih traktorjev s potrebnimi priključki.
Čevljev nam tudi letošnjo zimo ne bo zmanjkalo... Prizor je z enega soboških sejmov.
BELTINCI
Domače avto-moto društvo je priredilo že drug; šoferski tečaj. Obiskuje ga 50 prijavljencev, predvsem kmečkih fantov. Društvo tarejo tudi denarne težave. Imajo sicer osebni avto, ne pa tudi potrebne garaže. Zdaj razmišljajo o nakupu tovornjaka, s katerim bi opravljali tudi prevoze in si tako pridobivali sredstva za kritje najnujnejših društvenih potreb.
Trg. podjetje »Ravenka« je ugodilo željam prebivalstva in odprlo v Beltincih trgovino z
usnjem in čevlji. Trgovina je dobro založena in se odlikuje tudi po solidni postrežbi
Nekaj zanimivih številk
Letos je bilo v beltinski občimi 15 zborov volivcev z okrog 900 udeleženci, sestankov množičnih organizacij in društev z okrog 700 udeleženci pa 70. Občnih zborov so našteli 50 s 5.500 navzočimi člani organizacij in društev. Študijskih se-
stankov je bilo 50 z okrog 1500
poslušalci.
Vsi ti sestanki, občni zbori itd. so trajali 5950 ur. V enem mesecu in desetih dneh je torej tudi to dokaz dokajšnje razsrbamosti in aktivnega delovanja.	Anton Horvat
Ambulanta v Radencih?
Ce pomislimo, da ima radgonska občina z vključitvijo videmskega okoliša okrog 20.000 prebivalcev, pa samo eno zobno ambulanto v Radgoni in pomožno zobno ambulanto pri Vidmu, je to pač več kot premalo. Ljudje, potrebni zobnega zdravljenja, čakajo tedne in mesece, da lahko pridejo na vrsto.
Že nekaj let govorijo, da bodo ustanovili novo zobno ambulanto v Radencih, kar bi znatno razbremenilo radgonsko ambulanto. Letos izgleda, da se bo to uresničilo, kar bodo toplo pozdravili tudi zdraviliški gostje.
Zdravstvena postaja v Radencih se že dogovarja z zobdzdravnikom, ki je pripravljen nastopiti službo 1. aprila. Treba je samo še ugodno rešiti
stanovanjski problem, pa božagela poslovati zobna ambulanta v Radencih. To je želja ne samo gostov, ampak vseh prebivalcev, ki se morajo sedaj ob veliki izgubi časa posluževati zobnih ambulant v Radgoni, Križevcih ali celo v Soboti.
Ika
Mladi zadružniki v Radencih
Jagode in pšenica
Te dni so mladi zadružniki v Radencih na občnem zboru izvolili vodstvo svojega aktiva, v katerem je včlanjenih okrog 60 mladincev in mladink iz 19 vasi, kar je 80 odstotkov vse kmečke mladine iz tega okol.ša. Na občnem zboru, kateremu je prisostvoval tajnik okrajne zadružne zveze, so razpravljali tudi o delovnem programu, ki ga bedo uresničili. Sklenili so, da bodo prevzeli v upravljanje 1 ha. jagod in 2 ha italijanske pšenice, ki jo je posejala kmetijska zadruga. Aktiv mladih zadružnikov se bo povezal tudi z ostalo vaško mladino in z njo skupno izpolnjeval naloge. Na koncu so predvajali diva filma iz kmetijstva.
Ika,
Stavešinci
Na, zadnjem občnem zbore SZDL so ugotovili, da organizacija lani ni povsem zadovoljivo opravila svojega poslanstva. Udeležba na zboru ni b'la množična, toda razprava je bila dokaj živahna, Sklenili so, da bodo ob sodelovanju ostalih organizacij priredili v vasi dostojno proslavo v počastitev 40. obletnice ZKJ. Še prej pa bodo z udarniškim delom pripomogli, da bo čimprej urejena gasilska dvorana, saj bo ta služila potrebam vse vasi. Socialistična zveza bo izdatneje pomagala tudi krajevnemu odboru pri reševanju raznih komunalnih problemov vasi.
J. K.
V Križevcih na Goričkem je tudi že zasvetila težko pričakovana električna luč. Na dan proslave otvoritve so se prebivalci kraja polnoštevilno zbrali in udeležili skromne, a pomembne slovesnosti.
Drobiž iz Ljutomera in okolice
V	podjetju »Agrotehnika-servis« so začeli pred nedavnim urejati delavsko menzo. Imajo tudi razne krožke in tečaje za strokovno izpopolnjevanje zaposlenih. Največ delavcev se je prijavilo za šoferski tečaj. Pri sindikalni podružnici so ustanovili tudi sklad vzajemne pomoči.
Na letnem občnem zboru ljutomerskega radiokluba so se pogovorili o nadaljnjem delovanja in izvolili novo vodstvo. Nekateri člani so bili v lanskem letu precej aktivni, saj jih je kar precej opravilo radioamaterske izpite. V kratkem nameravajo izpopolniti oddajnik in povečati število članov.
Nedavno ustanovljen Zavod za izobraževanje odraslih (»Ljudska univerza«) je že pričel delovati. Najprej bodo priredili večerni tečaj za vse razrede nižje gimnazije.
V	Stročji vasi so končno le ustanovili aktiv mladih zadružnikov. Člani tega aktiva pričakujejo, da jim bo zadruga vsetransko pomagala in jim dodelila tudi nekaj zemlje.
Kaže, da bo ljutomerska SD letos uspešneje delovala kot lani. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo vključili, v Članstvo še lovce in šolsko mladino. Strelsko lopo na oddaljenem strelišču za vojaško puško bodo prodali, z izkupičkom in z denarnimi podporami pa si zgradili novo strelišče zn malokalibrsko puško. Pred kratkim so že nabavili več takih pušk.
Ob tej priložnosti so nagradili prizadevnega člana in edinega puškarja v Pomurju tov. Milana Černjaviča.
Kljub temu. da v Ljutomeru stalno primanjkuje dobre pitne vo-
de, saj so v mestu samo trije izviri, jo nekatere gospodinje še vedno uporabljajo za pranje. To je bilo v občinskem odloku že zdavnaj zabranjeno in zares čudno, da gredo pristojni organi mimo tega z zaprtimi očmi.
Ljutomersko avto-moto društvo je doslej usposobilo že precej šoferjev — amaterjev. Vsako leto priredi po dva tečaja. Z letošnjim prvim tečajem bodo pričeli od) koncu tega meseca.
Janko Stolnik
Okrog Prosenjakovce
V tem mesecu so se po vaseh, v katerih živi madžarska narodna manjšina, pričele letne konference SZDL. Udeležba članov je sicer bolj slaba, zato pa so živahnejše razprave, a obetajoči sklepi bodo, če bo njih uresničevanje povezano z ustreznim prizadevanjem SZDL, prinesli marsikaj koristnega v
življenje prebivalcev tega okoliša.
Na letnih konferencah je bila še prav posebno živahna razprava o kulturno-prosvetnem delovanju madžarske manjšine. To delovanje je v zadnjih letih zelo zamrlo, zato delovni ljudje nimajo dovolj možnosti za kulturno izobraževanje. Člani SZDL izražajo že-
ljo, da bi čimprej dobili kinoaparaturo za predvajanje poučnih filmov in da bi jih vsak teden redno obiskoval tudi potujoči kino iz okrajnega središča.
Vodstva SZDL bodo skušala te želje prebivalstva uresničili pri tem pa pričakujejo tudi pomoč oblastvenih forumov in ostalih množičnih organizacij.
Na letni konferenci SZDL v Prosenjakovcih so sklenili, da bodo čimprej uredili cestno razsvetljavo in s pomočjo RK tudi pralni bazen. Slednje pridobitve bodo zlasti vesele gospodinje. Prav tako se v tem kraju zavzemajo tudi za otvoritev mesnice in pekarne, ki ju prebivalstvo močno pogreša. Prav bi bilo, če bi prodajo kruha vpeljali tudi v trgoskih lokalih, kot imajo to drugod, kljub temu, da so vasi zelo oddaljene od večjega središča.
Pordašinčani bodo elektrificirali svojo vas. Ta sklep članov SZDL je toliko bolj razveseljiv. saj vemo, da je elektrika osrečila domala že vso Goričko, samo vasi Pordašinci in Čikečka vas je še nista deležni. Toda vzgledi vlečejo!
In še nekaj besed o našem časopisu »Nepujsag«. Brale, so z vsebino zelo zadovoljni, želijo pa, da bi v tem listu izhajali v madžarskem jeziku tudi lokalni predpisi OLO in ObLO.
Ivan Selič
BELEŽKA
DVE STANOVANJSKI
SKUPNOSTI V LENDAVI?
Tudi v Lendavi so že izvolili iniciativni odbor stanovanjske skupnosti. Ta je pripravil v okviru osnutka zakona o novih stanovanjskih skupnostih pripravil razgovor s prebivalci. Po živahni razpravi so ugotovili, da sta potrebni v Lendavi dve stanovanjski skupnosti: v mestu in naselju »Nafte«.
Ob vsem tem hotenju pa v Lendavi še niso prišli do zaključka, kje dobiti materialna sredstva za uslužnostne servise, gradnjo igrišč, razširitev vrtca, itd. Razpravljali so o tem že precej, ni pa bilo do-volj konkretnih predlogov. Razumljivo je. da podjetja ne morejo ostati brezbrižna do tega, ali zaposleni delavci in uslužbenci sodelujejo v družbenem življenju; hkrati pa bo urejeno življenje zaposlenih vplivalo ne-
dvomno tudi na dvig storilnosti. Podjetja imajo možnost, da vložijo prosta sredstva v družbeni standard in na ta način bo nova stanovanjska skupnost lahko zaživela 'tudi v Lendavi. Tudi prebivalci bodo prispevali po svojih močeh, ObLO pa bo moral oprostiti družbenih dajatev uslužnostne servise stanovanjske skupnosti in na ta način prispevati svoj delež.
V zvezi s tem omenjajo v Lendavi tudi sredstva za nabavo potrebnih tehničnih pripomočkov. Nekaj pralnih strojev že sedaj, stalno obratuje, kar priča o velikem zanimanju gospodinj za lastno razbremenitev. Dejstvo, da se lendavske gospodinje že sedaj pridno poslužujejo pralnih strojev, opozarja, da jih bo treba nabaviti še več.
bš
POMURSKI VESTNIK. 19.febr. 1959
12
Od Večeslavec do Krašč —
MELIORACIJA TRAVNIKOV
Zadružni svet v Pertoči je imel pred kratkim že drugo sejo. Sprejeli so akcijski program in pravilnik o delovnih razmerjih.
Tako nameravajo speljati jarke po travnikih od Večeslavec do Krašč. Strokovno delo in material bo plačala zadruga. Skupno z novim traktorjem bodo nabavili tudi večjo mlatilnico, ki bo služila predvsem zadružnikom v nižini. Za vsako vais bodo nabavili tudi po pet svinj, nove pasme in merjasce. S kmetovalci imajo sklenjene pogodbe za nekaj čez 200 bekonov in 300 tele za izvoz. V Kraščih bodo ustanovili strojno postajo in za potrebe tamkajšnjih kmetovalcev dodelili postaji nekaj strojev. Spomladi bodo škropili sadno drevje z motorno škropilnico.
Zelo potrebno je tudi skladišče, saj zadruga nima nobenih prostorov. Lastništvo prostorov,
v katerih posluje zadruga sedaj, še vedno mi urejeno. Zato je zanemarjeno tudi vzdrževanje teh prostorov.
Zadruga je lani odposlala 155 vagonov sadja in zabeležila skupno 63 milijonov din prometa. Predvidevajo, da bodo imeli okrog 3 milijone din čistega dobička. Toda ta dobiček jim ne bo mnogo koristil, saj
bodo marali z njim pokriti primanjkljaje bivšega noslovod-je.
V kratkem bodo ustanovili pri zadrugi tudi aktiv mladih zadružnikov. Zadruga bo uredila cesto od gasilskega doma do svojega upravnega središča, ker je ta del ceste tudi največ uporabljala.
G. Kiselak
ROGAŠOVCI
V zadnjem času je največ zanmanja za elektriko. Nizkonapetostno omrežje so v glavnem že odpločaili. Nezadovoljstvo pa je med vaščani vzbudila vest, da bodo morali sami plačati vso opremo za transformator, kajti prejšnji cankovski ObLO je imel v svojem programu, da bo opremil vse transformatorske postaje v svojem okolišu.
Spomladi bodo pričeli graditi daljnovod do Rogašovec. V vasi predvidevajo, da jim bo elektrika prvič zasvetila že jeseni.
VEČESLAVCI
Ceste so v zelo slabem stanju, kar še posebno velja za Penečo. Ponujenega gramoza niso izkoristili, zato so ostale blatne. Priporočljivo bi bilo, da bi na zborih volivcev sprejel: krajevni prispevek za temeljito popravilo cesta.
*
Gasilci v Sotini so ohranili svoj sloves. Na lanskem gasilskem festivalu so dosegli prvo mesto. 
V zvezi z bližnjimi volitvami v ObLO predvidevajo, da bodo imele po enega odbornika naslednje vasi: Rogašovci-Jurij, Pertoča-Večeslavci, Sotina-Serdica in Kramarovci-Ocinje-Nuskova.
*
Pred leti je bila ustanovljena strelska družina, toda dosedaj še ni pokazala nobene aktivnosti. kar je predvsem krivda vodstva.
Nič boljše ni v TVD »Partizan«, tudi tu je življenje popolnoma zamrlo. Pred leti smo večkrat doživljali kulturne prireditve. Tudi tega sedaj ni več. Glavna ovira so prostori. Dvorane mi, zato delovanje na lem področju močno zaostaja za potrebami in razpoloženjem prebivalstva.
Čudno pa je. da se še vedno ni nihče zmenil za material, ki že več let propada. To vsekakor močno škoduje ugledu prebivalstva, ki zelo kritično ocenjuje tako gospodarjenje.
UMESTNO ALI NEUMESTNO?
Glede preskrbe Lendave s sadjem in zelenjavo smo že večkrat slišali pripombe, da ni najbolj umestno, ker se prebivalci mesta oskrbujejo pri posameznih proizvajalcih v okolici, ki je v tem pogleda dokaj bogata. Prav to dejstvo, da posamezni proizvajalci nudijo potrošnikom v glavnem vso zelenjavo in sadje, ki ga potrebujejo, pa povzroča, da je lendavski živilski trg več ali manj le simboličnega pomena, saj se ga poslužuje le manjši del prebivalstva.
Na kmetijski poslovni zvezi v Lendavi pravijo glede tega, da bi »uvažali n. pr. jajca od okoliških kmetijskih zadrug, vendar bi prišlo to za potrošnika isto, kot če zahteva ženica, ki prinese jajca v Lendavo, dinar več, kot dobi za kos pri domači kmetijski zadrugi.
Vsekakor pa s tem, da zalaga lendavski živilski trg skupno s posameznimi proizvajalci iz okolice, kmetijska zadruga Lendava nedvomno po svojih močeh posreduje na tržišču. Tega, da prinesejo posamezni prodajalci svoje pridelke potrošnikom na dom. sedaj ne kaže niti odpravljati. To bo odpadlo samo po sebi, ko bo postala Lendava močnejše industrijsko središče. Za zdaj smo lahko zadovoljni s tem, da so potrošniki preskrbljeni v zadostni meri in po čimnižjih dnevnih cenah. Seveda pa s tem ni rečeno, da ni sedaj, ko se Lendava kot industrijsko mesto šele razvija, mogoče ničesar storiti za zboljšanje preskrbe potrošnikov s sadjem in zelenjavo. Kaže. da se tega zavedajo tudi v lendavskih zadružnih organizacijah.	šb
Nič več kulturnega mrtvila v Lendavi?
Pot iz slepe ulice
Lendavčani so se zadnje čase ose pogosteje pritoževali zaradi kulturnega mrtvila, ki je zlasti izrazito v zimskih dneh. Po nedavnem občnem zboru DPD >Svobode< pa vendar lahko upamo, da se bodo stvari obrnile na bolje. Udeležba na občnem zboru priča o zanimanju članstva za kulturnoprosoetno udejstvovanje, še bolj pa živahna in vsestranska razprava.
Tudi širšo javnost pa zanima, na primer, zakaj je bil odziv lendavskih pevcev k vajam pevskega zbora doslej tako slab, če ne celo blizu ničli. Doslej so se zbirali lendavski pevci k vajam le zaradi nastopa na občasnih proslavah, nihče pa jim ne more zameriti hotenja in teženj, da bi radi nastopali zdaj pa zdaj tudi izven svojega mesta in občine. Ob takem smotru bo nedvomno delo pevskega zbora zaživelo in rodilo tudi ustrezne uspehe. Poživiti pa bi bilo treba tudi delo tamburaškega zbora lendavske »Svobode«.
Za madžarsko dramsko skupino velja, da je bila že doslej zelo de-
javna, o čemer pričajo tudi uspešne uprizoritve in ustrezen izkupiček od predstav. Težnje po osamosvojitvi ne moremo šteti nikomur v zlo, saj bi si na ta način lahko nabavila ta skupina nove kostume in noše za folklorno skupino. Ob konca je obveljal kolektivni čut in društvena disciplina, vendar se lahko slovenska dramska skupina navzlic vsema v marsičem zgleduje pri svojih sovrstnikih madžarske narodnosti.
Razveseljiva je pobuda, da bi tudi v Lendavi pripravili prireditev »Pokaži, kaj znaš.« V Lendavi in
okolici ne primanjkuje nadarjenih amaterjev, ki bi radi pokazali, kaj zmorejo. Soboška relejna radijska postaja bi prireditve lahko posnela na magnetofonski trak in najboljše točke uvrstila v eno svojih rednih oddaj. Ko smo že ponovno pri glasbeni dejavnosti, moramo omeniti še godbo na pihala. Ta ima stare instrumente in nastopa na raznih proslavah, vendar bi Lendavčani z veseljem prisluhnili njenim zvokom tudi ob drugih priložnostih.
Eden izmed objektivnih razlogov, ki zavira uspešnejše delo lendavske »Svobode«, je nedvomno pomanjkanje prostorov (šahisti se morajo udejstvovati v gostilni). Žal je še zmeraj točna ugotovitev, da je Lendava edini center Pomurja, ki nima kulturnega doma. Dvorana »Nafte« je namreč odročna, ta, ki je v samem mestu, pa je zanemarjena in služi predvsem za seje ljudskega odbora. Glasbena šola, v kateri poučujejo za zdaj le klavir, se bo, kot kaže, osamosvojila, vendar že zdaj zavira njeno delo pomanjkanje ustreznih prostorov. Ta okoliščina pa ni ovirala v minulem letu zabavne-
ga odseka, ki je 11-krat gostoval i veselim sporedom izven mesta.
O Prav gotovo čakajo novo vodstvo lendavske »Svobode« številne in teža-vne naloge. Kljub temu pa so Lendavčani optimisti in omenjajo zgled domačega TVD »Partizan«, ki je s pomočj0 novega in prizadevnega vodstva našel pot iz slepe ulice.
B. Š.
RADGONSKI PIONIRJI ZA 40-I.ETNICO ZKJ
BRATSTVO V DEJANJIH
Za 40-Ietnico ZKJ bodo prispevali svoj delež tudi pionirji radgonske osnovne šole. Odred višje stopnje osnovne šole bo razvil svoj prapor, ki bo nosil naslov narodnega heroja Silvire Tomazin. Ob tej priložnosti bodo priredili pionirji v Radgoni svečano akademijo in nanjo povabili tudi dijake gimnazije iz Kosovske Mitroviče, kjer je službovala pokojna Silvira kot profesorica in so jo Nemci Tamkaj ustrelili med okupacijo. Z udeležbo na svečanosti v G. Radgoni bi dijaki iz Kosovske Mitroviče vrnili radgonskim pionirjem ciblsk, kajti radgonski pionirski pevski zbor je pel lani na njenem grobu.
Odred bo sodeloval tudi pri od-
kritju spominske plošče Sil viri Tomaznovi v njenem rojstnem kraju Tezno pri Mariboru. Sloviti radgonski pevski zbor, ki ga vodi Manico Golar, so povabili tudi na mladinski festival »Bratstva in edinstva«, ki bo v Kranju od 22. do 25. maja.
V počastitev jubileja ZKJ bo odred organiziral tudi razna tekmovanja. Šahovska sekcija bo priredila
tekmovanja za prvenstvo med razredi in posamezniki. V občini bodo tudi strelska tekmovanja, a mladinski pevski zbor bo sodeloval tudi na vseh proslavah in prireditvah. V okviru jubilejnih proslav za 40-letnico ZKJ bo v času od 17. do 24. maja v Radgoni mladinski glasbeni festival z udeležbo pevskih zborov vseh pionirskih odredov.	Ika
TURNIŠČE
Dobro zastavljene pobude
V Turnišču že dolgo nismo imeli tako živahne seje vodstva SZDL kot pred kratkim! Tokrat so odborniki temeljito obračunali s problemi Turniščanov in si določili tudi delovni program.
Osrednji vprašanji sta bili: šola in kmetijska zadruga. V tem letu bomo začeli graditi šolsko poslopje. »Ne moremo več odlašati« so sklenili enoglasno. Kmetijska zadruga mora pridobiti še več članov. Med kmetovalci je treba vztrajno utrjevati zaupanje v zadružno pridelovalno sodelovanje. Ob množičnih sestankih bo odbor prirejal tudi strokovna predavanja s področja kmetijstva.
Razpravljali so še o tovarni čevljev, ki bo začela kmalu obratovati. SZDL bo v ospredju, ko bodo zbirali delavce in delavke za to tovar-
no. Reševati bo potrebno predvsem socialne probleme vaščanov. Kmetovali , ki imajo ugodne pogoje za gospodarjenje, naj se še tesneje povežejo s KZ, v tovarni pa je treba zaposliti predvsem ljudi, ki nimajo pogojev za kmetovanje. Tudi o tem bo vodstvo SZDL razpravljalo in odločalo na svojih prihodnjih sejah.
L. B.
TIŠINA
V Prešernovem tednu smo imeli lepo proslavo. Na sporedu so bile deklamacije in tudi pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Proslave se je udeležilo precej šolskih otrok in odraslih prebivalcev.
V GLOBOKI - GASILSKI DOM
Gasilsko društvo v Globoki deluje zelo aktivno. Društvene uspehe so prikazali na letnem občnem zboru.
V vasi se sedaj z veliko vnemo pripravljajo na gradnjo gasilskega doma, v katerem bo dovolj prostora za vse organizacije. Gradbenega materiala že imajo dovolj, torej je treba samo začeti z delom.
Povsod - letna igrišča
Te dni je bila v Radgoni razširjana seja Sveta za telesno vzgojo. Seje so se udeležili tudi predstavniki množičnih organizacij in šolskih odborov. Osrednja točka dnevnega reda je  bila formiranje štaba za zbiranje sredstev za gradnjo telovadnih objektov in nabavo opreme. Dalje so sestavili predlog proračuna v znesku 2 milijona dinarjev, ki naj bi bila uporabljena za razvoj telesne vzgoje v občini. Sklenili: so, da bodo v počastitev 40-lelnice ZK1 uredili letna igrišča pri vseh šolah, večjih gospodarstvih in pedjetjih. Pri izvedbi tega bodo sodelovali tudi šolski odbori. Temeljito se bodo
pripravili na okrajni telovadn. nastop, ki bo v Radgoni 7. junija v počastitev 40-letnice ZKJ. Pričakujejo, da se bo tega nastopa udeležilo več tisoč ljudi.
Ika.
Začetek dela
ljudske univerze v Lendavi
Na pobudo SZDL so v Lendavi ustanovil: ljudsko univerzo, ki je bila nujno potrebna že zaradi izvenšolskega izobraževanja. Zanimanje delavcev in uslužbencev za njeno delovanje kaže, da ta sklep nikakor ni bil preuranjen, čeprav ga bo moral formalno potrditi še ljudski odbor. Člani SZDL v Lendavi sodijo, da bo treba s tem pohiteti, a tudi z delom ljudske univerze. Čeprav bo to zavod s samostojnim finansiranjem, ObLO ne bo smel odreči gmotne pomoči.
Načrt dela ljudske univerze v Lendavi predvideva za zdaj 9 predavanj iz zadružništva, o planetarnem sistemu v vesolju, iz živinoreje in poljedelstva, o odnosih med ljudmi, s področja prava, itd. Prejšnji teden se je že začel tečaj iz nemščine, za katerega se je prijavilo nad
40 udeležencev. V okviru tečajev za izvenšolsko izobraževanje bodo prijavljenci predelali snov za 5. in 6. oziroma 7. in 8. razred osemletke.
RAZVILI BODO DELAVSKI
PRAPOR
Sindikalna podružnica ljutomerskega podjetja »Mizarstvo« bo v okvira proslav 40. obletnice delovanja ZKJ razvila delavski prapor.
Delovanje podružnice je bilo lani zelo pestro. Za svoj kolektiv je priredila osem predavani predvsem s politično-gospodarsko vsebino, tolmačili pa so tudi nove zakonske predpise.
Slavnostno razvitje prapora predvidevajo za delavski praznik — 1. maj.	-jb
SELIŠCI
so vasica na desnem bregu Mure, kjer imajo dokaj slabo razvito prosvetno življem je, saj primanjkuje organizacij, ki bi delovale na tem področju. Edinole gasilsko društvo priredi kakšno igrico in reči je treba, da so se gasilci doslej vedno dobro odrezali. Nimajo pa sposobnega režiserja in tako je usahnil tudi ta vir kulturnega življenja v tem kraju.
Izboljšati bo potrebno zlasti delovanje organizacije RK, ki bi tudi lahko pripravila vaščanom kaj podobnega, pa v zadnjem času ne kaže posebnega napredka.	-js
Iz rogašovske zadruge
Arondacija, zemljišč SLP
Akcijski program v rogaševski zadrugi še vedno ni sprejet, vendar pa so že znane nekatere glavne postavke. Tako predvidevajo zadružno sodelovanje na najširši osnovi. Pogodbeno bodo redili 500 bekonov in 300 telic za izvoz. Slabši pa so obeti za pridelovalno sodelovanje pri koruzi, kajti kmetje izjavljajo, da se tod koruza ne obnese posebno dobro.
V svoji bilanci izkazuje zadruga nad 60 milijonov din prometa in okrog 2,5 milijona din dobička. Največ prometa jim je prineslo sadje, katerega
so odposlali 120 vagonov. V prihodnosti predvidevajo gradnjo potrebnih skladišč in upravnih porstorov.
V zadružnem okolišu je precej zemlje splošno-ljudskega premoženja, ki pa ni. vedno dobro obdelana,. Da bi ta zemljišča v prihodnosti racionalneje izkoriščali pod vodstvom zadruge, bodo morali ta zemljišča čimprej arondirati.
„VESELI VEČER“ v Vučji vasi
Pred kratkim so mladinci Vučje vasi priredili »Veseli večer«. Na to uprizoritev so se dobro pripravili. Največ so prispevali sami, pomagala pa jim je. tudi tov. Supej.
V Vučji vasi imajo mladi sedaj mnogo težav. Pogrešajo zlasti režiserja, ki bi jih lahko
naučil daljše in zahtevnejše igre. Mladina sicer ima veselje do igranja toda to je še premalo.
Kljub vsem težavam pa so program dobro izpeljali in gledalci so se nasmejani in zadovoljni vračali na svoje domove. Upamo, da jih bomo v kratkem s tem veselim programom srečali tudi v Krogu in morda še kje drugje.
-ič
105 prihranjenih milijonov
Na zadnji seji upravnega odbora soboške Komunalne banke so ugotovili, da so hranilne vloge narasle v Pomurju od 73 milijonov v letu 1957 na 105 milijonov din v lanskem letu. Iz lega je moč sklepati, da imajo državljani vedno večje zaupanje do naših denarnih zavodov.
Zanimivo je, da je povečanje hranilnih vlog enakomerno v vseh podružnicah te banke. Povprečno znaša 8 milijonov din.
Če k temu prištejemo še hranilne vloge pri kmetijskih zadrugah in na pošti, ugotovimo, da naši, ljudje nalagajo prihranke pač tam, kjer so najbolj koristno naloženi.
Upravni odbor je sklenil, da bo del obresti od hranilnih vlog izkoristil pri gradnji upravnega poslopja, večji del pa ostane podružnicam za kreda tiranje.
-jb
Učitelji v Vučji vasi
PERTOČA
Elektrifikacija dobro napreduje. Drogove so že postavili, nabavili žico, težave pa so nastale z opremo za transformator.
*
Sola v Pertoči je glavni problem. Tesni in mračni prostor nikakor ne ustrezajo sedanjim potrebam. Zato je gradnja novega šolskega poslopja zelo potrebna, če pa zaenkrat ne bi prišla v poštev, bi bilo potrebno vsaj urediti prostore v zadružnem domu.
*
Gasilci doslej niso bili aktivni, toda v zadnjem času so se na pobudo starejših članov ponovno zbrali in sklenili, da bodo v prihodnosti bolj skrbeli za požarno varnost svoje vasi. *
V vasi je pokopališče za Pertočo, Ropočo in Večeslavce, to-
da mrtvašnice nimajo, kljub temu, da so zbrali precej materiala in drugih sredstev. Pokopališče bi bilo potrebno tudi ograditi.
POMURSKI VESTNIK. 19. febr. 1959
1 3
Prizadevanje lendavskega TVD
V ZNAMENJU 40. OBLETNICE ZKJ
Po uspešnem in dobro obiskanem občnem zboru je vodstvo lendavskega TVD »Partizan, sestavilo program za delovanje društva v letošnjem letu. Vse prireditve bodo posvečene 40. obletnici ZKJ in SKOJ kot tudi 10-letnici »Partizana«.
Z akademijo, ki jo že pripravljajo, bodo gostovali vsaj v štiriih večjih krajih občine. Gostovanja bodo hkrati društveni izleti. Dobro se bodo pripravili tudi za okrajni telovadni nastop v Radgoni in za zvezni festival telesne kulture v Beogradu. Sodelovali bodo vsi oddelki. Za občinski praznik nameravajo družno s šolami prirediti množični nastop. S kombiniranimi telesnovzgojnokulturnimi programi bodo sodelovali tudi na proslavah, ki jih bo priredila SZDL. Pričeli so že tudi s plesnim tečajem, za katerega se zanimajo tudi odrasli. Tudi vzgoji članov bodo posvečali večjo pozornost in — včlanjevanju mladine v SZDL in ZK. V delovnem programu je še nadaljnje urejevanje doma in igrišča, nabava orodja in drugih potrebščin itd. Uveljavili bodo tudi vse možne športne panoge in privabili v svoje vrste lato mladino, ki je sedaj še izven društva.
O
Pomlajevanje strelskih vrst
Predzadnji teden je bil v Ljutomeru letni občni zbor obč. strelskega odbora. Mimo delegatov iz strelskih družin, predstavnikov ObO ZRO in sindikata se je konference udeležil tudi predsednik okrajnega strelskega odbora Tomo Raduka.
Predsednik Rudi Tomažič je poročal o delovanju občinskega odbora, pri tem pa je zlasti poudaril, da bo potrebno še bolj utrditi strelske družino v občini. Občinski odbor je bil doslej premalo povezan z njimi. Tako je bilo že na samih sejali precej izostankov, sicer pa so strelske družine dobivale od odbora premalo pomoči, zato so morale poslovati z okrajnim odborom tudi neposredno. Pri delovanju strelskih družin so bile tudi razne težave. Tako v letni sezoni niso imele dovolj strelskih potrebščin, zlasti še malokalibrskih pušk, zato so prirejali pretežno tekmovanja z zračnimi puškami, kar pa je povzročilo negodovanje zlasti pri starejših članih. Večino strelcev namreč veseli tekmovanje z malokalibrsko ali vojaško puško, ki pa jih je strelski odbor nabavil komaj v mesecu decembru z dotacijo ObLO.
Lani so strelske družine prirejalo tekmovanja za »Zlato puščico«. Največje uspehe pri tem tekmovanju sta beležili SD Železne dveri in ilovci, drugod pa niso mogli povsem uresničiti programa zaradi pomanjkanja zračnih pušk. Za Dan mladosti so tekmovali v streljanju z zračnimi puškami. V tem tekmovanju niso beležili samo tekmovalnih re-
zultatov, marveč so pridobili tudi več novih članov.
Na konferenci so tudi dokaj živahno razpravljali in med drugim ugotovili, da je v strelskih vrstah še premalo žena in mladine, predvsem pa bo potrebno ustanoviti strelske krožke pri pionirskih odredih na šolah. Strelske družine moramo neprestano pomlajevati z novimi člani. Dosedaj često niti niso znali pritegniti novih ljudi v organizacijo.
V razpravi se je oglasil tudi major JLA Tomo Raduka in omenil važnost strelstva ne le kot športa, marveč tudi kot organizacije, ki pripravlja člane za obrambo domovine. Obenem je pozval navzoče, naj aktivno pomagajo pri graditvi strelišča v Soboti, saj bodo pozneje podobna strelišča zgradili tudi v Ljutomeru, Gornji Radgoni in Lendavi.
-Sf
IZ SOBOTE
Množično tekmovanje strelcev
Strelska družina »Borec, v Sobot! je dala pobudo za množično strelsko tekmovanje v počastitev 40-letnice ZKJ in SKOJ vsem športnim in drugim organizacijam v občini. Tekmovanje bo trajalo predvidoma od 1. aprila do 31. maja in so zanj že določeni ustrezni pogoji, ki jih mora izpolniti vsak tekmovalec. Pričakujejo, da se bo vabilu SD »Borec, odzvalo
čimveč strelskih kolektivov, športnih organizacij in strelskih sekcij pri sindikalnih podružnicah, saj je želja pobudnikov, da bi to pomembno tekmovanje po svoji množičnosti preseglo vsa doslejšnja tekmovanja na tem področju.
Tekmovali bodo v streljanju z zračnimi puškami.
-sk
V korist potrošnikov
Pred časom smo poročali o naporih ljudske oblasti za stabilizacijo tržišča in o ukrepih, ki se jih lahko poslužijo pristojni organi v primeru zviševanja cen v škodo potrošnikov. Tako je pred nedavnim okrajno sodišče v M. Soboti obsodilo po določilu kazenskega zakonika iz 227. čl. zasebnega peka Alojza Kerčmarja iz Murske Sobote, Titova 15, na 25.000 din denarne kazni zaradi nedopustnega zviševanja cen. Kerčmar se je zoper kazen pritožil na okrožno sodišče v Morski Soboti, ki pa je prvostopno sodbo potrdilo.
Sodišče je Kerčmarja »poznalo za krivega, da je v razdobja od 1. novembra 1958 do 4. decembra 1958 prodal v svoji pekarni v Murski Soboti 924 kg kruha iz moke lipa 400 po ceni 64 dinarjev, čeprav bi smel po odredbi 9veta za blagovni promet OLO Murska Sobota prodajati to vrsto kruha največ po 62 dinarjev kg in je prekoračil ceno za 4 dinarje po kg.
Tudi Julija Hulla, peka pri Gradu je okrajno sodišče v Murski Soboti spoznalo za krivega, da je v razdobja od 30. okt. do 13. nov. 1958
prodal v svoji pekarni pri Gradu 772 kg kruha iz moke tipa 1100 po ceni 54 dinarjev za kg, dne 14. Id 15. novembra 1958 pa 96 kg kruha is moke istega tipa po ceni 53 dinarjev za kg, čeprav bi po ustrezni odredbi smel prodajali kruh po največ 53 din za kg. Na ta način je prekoračil z odredbo predpisano ceno za 2 os.
1 din po kg. Okrajno sodišče ga je obsodilo po istem določilu kazenskega zakonika na kazen 5000 dinarjev. Hull se je pritožil na okrožno sodišče v Murski Soboti, ki pa mu je kot pritožbeno sodišče kazen zvišalo na 15.000 dinarjev.
KUPŠINCI
V Kupšincih Je bila pred nedavnim letna skupščina osnovne organizac je SZDL. Udeležba sicer ni bila najboljša, vendar ao se člani pomenili o nekaterih važnih zadevah. Razpravljali so o sodelovanju s kmetijsko zadrugo pri pridelovanja koruze in krompirja. Ugotovili so, da bodo izvedli to le ob pomoči kmetijske zadruge.
Doslej še ni bila sklenjena nobena pogodba s kmetovalci. Menijo, da bi morala kmetijska zadruga sklicati sestanek zadružnikov in jim obrazložiti vse pogoje glede pridelovalnega sodelovanja.
Na letni skupščini so tudi sklenili, da bodo v Kupšincih pričeli graditi vaški dom.
11/12 št mesečnika ,,Delo in varnost“
Te dni je izšla 11/12 številka mesečnika »Delo in varnost«, ki ga izdaja Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS v Ljubljani. Tudi vsebina te številke je izredno tehtna in zanimiva za vse, ki delujejo v našem gospodarstvu.
Iz vsebine: Inž. Ervin Perne: »Prvi korak — proučevanje produktivnosti dela«, Stane Možina: »Planiranje in izobraževanje kadra v podjetju«, prof. Sane Možina: »Seminar za inštruktorje za izobraževanje v podjetjih«, »Varstveno izobraževanje na delovnem mestu«, dr. Dušan Reja: »Zdravstvene motnje pri vozačih in varnostni ukrepi v prometu«, dr. Stane Lajevec: »Delo in utrujenost«, ing. Slavko Zajec: »Nesreče z električnim tokom«, Valter Perco:	»Varnostna navodila pri
kaljenju in oplemenitenju«,Milan Štajner: »Se o slabem orodju, ki povzroča nesreče«, ing. Samo Čermelj: »Dve nezgodi z razstrelivom« in »Iz naše prakse«.
Mesečnik je tudi bogato ilustriran, zlasti še poglavje »Varstveno izobraževanje na delov, nem mestu«, zato ga toplo priporočamo zlasti našim večjim gospodarskim organizacijam.
-sk
Kratke iz Pomurja
PRIPRAVE NA OBČNI
ZBOR SOBOŠKE KPZ
Upravni odbor Kmetijske poslovne zveze v Soboti je na nedavni seji skleni, da bo vrnil kmetijskim zadrugam razliko v ceni pri prodaji kmetijskih pridelkov. Omenjene razlike znašajo skupno okrog 11 milijonov dinarjev, kar pomeni precejšnjo okrepitev skladov kmetijskh zadrug in bo to vplivalo tudi na večje sodelovanje med kmetijskimi zadrugami In poslovno zvezo.
V ostalem je bilo gospodarjenje poslovne zveze z njenim obratom »Agromerkurjem« lani zadovoljivo. Ovira pri delu je bil nekoliko bolj slab komercialni kader. Uoravni odbor je ugotovil, da bi bilo prav, če bi poslovna zveza skrbela za strokovni naraščaj s štipendiranjem.
Podrobno poslovno poročilo o delovanju poslovne zveze bodo objavili na občnem zboru, ki bo še ta mesec.
10 TEČAJEV RK
V LENDAVSKI OBČINI
Na pobudo ObO RK v Lendavi so v letošnji zimi priredili zdravstveno-prosvetne tečaje v desetih večjih središčih občine. Sest tečajev, ki jih je obiskalo 170 deklet, je že mimo.
Tečaja v Lendavi so obiskovali tudi fantje, kar je presenetljiva novost v tovrstnem izobraževanju. Tečaja sla bila ločeno za slovensko in madžarsko mladino, zato pa je bila tudi udeležba največja.
Ob zaključku tečajev je mla-
d na v prisotnosti predavateljev, predstavnikov ObLO in RK pokazala teoretično in praktično znanje, ki si ga je pridobila. Tečaja so vodili v glavnem prosvetni delavci, kjer pa je bilo to mogoče, zdravniki in babice. Njihovo prizadevanje je moralno in tudi gmotno podprl ObLO.
O
UJELI SO GOLOBA
— PISMONOŠO
Pred nekaj dnevi je ujel Štefan Hašaj iz podjetja Proizvodnja kremenčevega peska Puconci goloba svetlosive barve.
Golob je imel na nogi pasico, na kateri je bilo zapisano: št. 3033/56/1. OR.
Za goloba sedaj dobro skr-
bijo v podjetju; je precej priljubljen in zelo krotak.
B. B.
ZBOROVANJE DRUŠTVA
UČITELJEV IN PROFESOR.
JEV
Prvo skupno zborovanje društva učiteljev in profesorjev občine Murska Sobota, ki so se
mu pred kratkim pridružili tudi člani iz bivših občin Cankova, Grad in Martjanci, bo v soboto 21. februarja 1959 ob 9. uri v dvorani obrtne zbornice. Poleg tekočih zadev je na dnevnem redu tudi zanimivo predavanje pedagoškega svetnika prof. Gustava Šiliha iz Maribora.
Prekmurski motiv
Sodobno gospodinjstvo št. 159
Pravkar je izšla prva letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva«, 0 katero začenja revica šesto leto svojega izhajanja, Z zanimivimi in poučnimi članki z vseh področij gospodinjstva in s svojo bogato opremo, si je utrla pot med bralce na vasi in v mestu.
Letošnja prva številka prinaša zanimiv uvodnik o ženskah gospodinjskih poklicih, ki so se zunaj že uveljavili, pri nas pa jih šele uvajumo. Uvodniku sledi članek o delu prvega obrata za družbeno prehrano v Ljubljani, ki so ga ustanovili v bežigrajski občini.
Pod naslovom »Važna delovna ploskev« zvemo za pravilne višine likalnih miz. Revija priobčuje tudi zbirko fotografij praktičnih gospodinjskih pripomočkov, ki jih lahko dobimo v naših trgovinah.
Kmečke gospodinje bodo rade prebrale članke o uporabi elektrike v kmečkih gospodinjstv.h, ki lahko v veliki meri razbremeni gospodinjo, ji skrajša delovnik in podaljša čas za počitek. Revija prinaša tudi zanimive rešitve. delitve stanovanjskih prostorov s predelnimi stenami. Članek o preprogah svetuje, kako moramo čistiti preproge, da bodo dolgo lepe.
Na modnih straneh najdemo ne-
kaj modelov za otroška oblačila, ki so bili prikazani na otroški reviji v Ljubljani.
Pod naslovom »Iščemo proizvajalca« prinaša revija zelo vabljiv predlog za izdelovanje posebnih gumbov za posteljno perilo, ki jih lahko odstranimo, tako da z njimi nimamo težav pri pranju in likanja.
Kot prispevek k organiziranja obratov za družbeno prehrano lahko smatramo članek o izsledkih na področju prehrambene vede, ki jih bo moral upoštevati kak tak večji obrat.
Članek o indijski ali japonski gobi, ki je pri nas zelo razširjeno »čudodelno zdravilo«, bo zanimal vsakega bralca. Ravno tako je zanimiv članek o mešalniku (mikser), ki prinaša tudi nekaj receptov za jedi, pripravljene v mešalniku.
Vodstvom internatov so namenjeni recepti za enodnevni jedilnik za 70 oseb, ki so pa preračunani tudi za petčlansko družino.
Poleg tega prinaša revija tudi navodila za pletenje, odgovore na vprašanja bralk in stalni prispevek o vrtnih delih.
Revija izhaja enkrat mesečno. Naročite ali kupite jo lahko pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Miklošičeva 4.
Turnišče
Otrok in družina
Osem let Je izhajala pod imenom »Mladi svet« in je še danes naša edina vzgojna revija. Vsebini, ki ju prinaša med ljudi, bo novi naslov mnogo bolj ustrezal. Smoter revije bo z naslovom »Otrok in družina« jasno označen. S krajšimi vzgojnimi nasveti in daljšimi razpravami bo pomagala družini še bolj vsestransko kot doslej.
Vsebina 1. št. je približno takšna: Za uvod je napisala odgovorna urednica lista Zima Vrščaj-Holy nekaj besed o preimenovanju revije in o pomenu, ki ga ima za vse, ki delajo z otroci in odraščajočo mladino. Leopold Krese nam je pisal o sklepih vodstva sindikata, da bi uporabili Čimveč sredstev za vsakdanje življenjske potrebe. Lojzka Jančič nas Je seznanila z varstvom otrok v Celju in s tem, kaj vse so že tam storili, da bi razbremenili ženo vsaj najbolj napornih gospodinjskih del. Zdaj je na vrsti ustanavljanje ustreznih ustanov, ki bi pomagale družinam pri varstvu in vzgoji otrok. Da bi bili tudi starši seznanjeni, kako je zdaj s pionirsko in mladinsko organizacijo na šolah, je napisala nekaj o tem Irena Levičnik. In o otroških hišnih svetih? Tudi na to misli uredništvo in skuša stanovanjskim skupnostim pomagati z nasveti in izkušnjami, ki so jih imeli
drugod. O otroških hišnih svetih je pisala Ela Peroci (naslov članka: »Zares in za šalo«).
Dr. Milica Bergant je napisala razpravo: »Čustvena vzgoja in duševni razvoj otroka v predšolski debi«. To se bo nadaljevalo tudi v prihodnji številki.
Ker je bil zdaj čas ocenjevanja in spričeval, je objavljen članek Vladimirja Cvetka: »Ocenjevanje in napredovanje učencev v osnovni šoli.«
Otroške vrtnarice bo gotovo zelo zanimalo, kar je napisala Andreja Hadži o najnovejših izkušnjah zavoda za šolski film o avdiovizuelnih sredstvih v otroških vrtcih. Še nekaj o predvajanih filmih v naših kinodvoranah in ob uprizoritvi Osbornove drame »Ozri se v gnevu« — Pisala sta Marija Vogelnik o filmu, o drami pa Ivan Potrč.
Potem sledi naš priljubljeni »Pomenek s starši«. V letošnjem letnika nadaljnje Helena Puharjeva spolni pouk in prehaja v spolno vzgojo. Končno še rubrika »Midva«, za oddih in premišljevanje nekaj lepih literarnih prispevkov; na ovitku pa nekaj risbic za otroško postno rajanje.
Številka je vsebinsko in likovno bogata in bo gotovo razveselila vsako družino.
Nadaljevanje
Na poti do lune
Še to: »X-15« bo vzletel že koncem tega meseca!
Se pred nedavnim smo mnogo slišali o medkon-tinenlalnih vodenih raketah. Nič drugega ni potrebno, kot pritisniti na gumb in potem z instrumenti voditi izstrelek proti cilju. Seveda imajo nad lemi izstrelki še vedno pokroviteljstvo vojaki. Sovjeti so se najprej pohvalili z njimi. Amerikanci niso hoteli zaostajati. Nemci pa so jih imeli prvi. Toda o tem smo manj slišali.
O V-2 smo dovolj slišali. Tedaj nismo menili, da je to dirigirani izstrelek, ker ta bomba niti ni bila vodena na cilj, temveč kratkomalo izstreljena, kot tudi V-l. Toda ob kapitulaciji Italije so le z njo potopili ilalijansko bojno ladjo »Roma«. To je bilo južno od Sardinije, šlo pa je za brezžični dirigirani
(vodeni) izstrelek »FX« (imenovali so ga tudi Fritz X), ki ga jo nosil dvomotorni bombnik He 111. Ta izstrelek je sodil y široko skupino FK (Ferngclenkle Korper) in je imel učinek približno 1400 kilogramske rušilne bombe z debelim oklepnim plaščem. Namenjen je bil za uničevanje mačno oklopIjen h ciljev. Z razmeroma malo eksploziva je imel močno probojno moč.
Toda kaj je 20 m v sekundi napram hitrosti svetlobe, ki se širi 300 km v sekundi. Šele s hitrostjo svetlobe lahko človek doseže nepregledne daljave vsemirja. V našem osončju sicer ne gre za takšne hitrosti, toda pot do najbliižje zvezde razen Sonca je dolga 4,3 svetlobnih let ali 41,5 milijonov kilometrov. Toda človek bi hotel še dalje, do najdalj-
Na sliki: Tako izgleda medplanetarno letališče, kakršnega bodo ljudje uporabljali morda že v bližnji bodočnosti. Ni dvoma, da je videz zelo fantazijski, saj so ga narisali risarji, ki delajo največ po fantaziji in v glavnem zaradi lepega videza. Ali bodo tehnične zahteve dovoljevale, da bodo medplanetarne ladje takšne kot na tej sliki, je še vprašanje. Brez dvoma pa so podatki, ki so narekovali takšno predstavo letališča, v
glavnem točni.
Po rednih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC
ših njemu znanih meja, ki se gibljejo okrog 5000 svetlobnih let, a mnoga ozvezdja so oddaljena od nas tudi milijarde svetlobnih let. Kako premagati tako velike razdalje? Kakšna goriva so potrebna za doseganje velikih hitrosti, ki naj bodo vsaj enake hitrosti svetlobe? Kako premagati čas, ki nam odreja življenjsko dobo?
Ce bi se hoteli na potovanja v tako oddaljeno vsemirje, kot smo omenili, bi potrebovali v navadnih raketah toliko goriva, da si neke take rakete ne moremo predstavljati. Za to, da bi na neki zelo oddaljen cilj prispelo navadno medplanetarno letalo, bi to moralo imeti s seboj milijone ton goriva. Tako bi bilo tudi tedaj, če bi se poslužili izključno atomskega pogona. Kaj torej preostane? Nič dragega, kot najti neko pogonsko sredstvo, ki bo porabilo gorivo, ki ji ga lahko nudi vsemirje. A kaj lahko da kot pogonsko sredstvo samo vsemirje? Neki ameriški astronautičarji so predlagali (zaenkrat samo teoretično uporabnost), naj bi uporabljali za pogon medplanetarnih ladij medzvezdni prah. Takšna rešitev je praktično zelo komplicirana, kajti v medzvezdnem prostoru je v enem prostorninskem centimetru samo ena molekula vodika, ki bi ga potem v raketnem motorju z ogrevanjem priredili v potisk, ki bi poganjaj raketo naprej. Kljub temu so izračunali, da bi ta način pogona omogočil eno tisočino hitrosti svetlobe dotičnemu medplanetarnemu rozilu, ki bi ta pogon uporabljalo, če bi to vozilo pritegnilo vse delce t prostoru premera 1000 km okrog sebe. Toda to je le 18 km na uro. Kako je potem sploh mogoče doseči, da gre skozi motor dovolj pogonske materije? Toda zanimivo je, da oba znanstvenika, ki sta objavila to teorijo o novem pogonskem sredstvu za medplanetarne ladje, nista predvidela načina konstrukcije letala niti načina gradnje, pač pa sta računala s hitrostjo 300 km v sek. Toda poleg tega projekta so še dragi, ki prav tako kot ta temeljijo na magnetnem valovanju električnega izvora (ali sončevega) in si predstavljajo letenje medplanetarnega letala (ali ladje) nekako tako kot jadranje nekdanjih ladij po naših morjih po principu velikih jader, ki jih nekaj potiska. V tem primeru bi bilo veliko jadro iz zelo lahke snovi veliko nekaj kilometrov v vseh smereh in bi izgledalo kot nekakšno padalo, ki bi ga porivalo v vsemirje valovanje elektromagnetnih impulzov od Sonca.
(Dalje prihodnjič)
POMURSKI VESTNIK, 19. febr. 1959
14
Največja elektrarna
v Jugoslaviji bo šele zgrajena
Kmalu bodo začeli graditi zapornico »Vrtec«, s katero bo zagotovljeno zbiranje okrog 175 milijonov prostorninskih metrov vode za hidrocentralo Peručica. To bo ena izmed največjih zapornic (jezov) v naši deželi. Sekala bo Nikšičko polje od hriba Budoša do vasi Svraševine v dolžini 2400 m. Ko bo končana, bo imela hidroelektrarna Peručica moč 252 megavatov z letno proizvodnjo 150 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za tretjino več od proizvodnje v Jablanici.
Prva dva agregata od 72 megavatov bosta puščena v pogon prihodnje leto, a pozneje bodo počasi puščeni naslednji agregati, teh je še pet po 36 megavatov.
Gradnja Peračice se je začela leta 1955. Za gradnjo je doslej porabljenih 10 milijard dinarjev, a porabljenih bo še 25,5 milijard dinarjev. Iz treh zbirnih jezer bo voda tekla po 3400 m dolgem odvodnem tune-
lu itn bo padala po cevovodih na turbine skoraj navpično z višine 550 m. To je največja vodna masa, ki je pri nas uporabljena za pogon turbin.
NAJHITREJE ZGRAJENA
LADJA V JUGOSLAVIJI
V	reškem pristanišču »3. maj« je končana gradnja motorne ladje, k: jo je naročila neka londonska družba. To je ladja z 12.860 ton nosilnosti n hitrostjo 14,5 vozlov na uro. Ladja je že predana lastniku. Zgrajena je bila v 9 mesec h, kar ustreza svetovnim normativom. Take ladje je ta ladjedelnica gradila doslej okrog 1 leto.
PRVI ODDELEK ZA
REMONT STROJEV
V	JUGOSLOVANSKI
TOVARNI
Nedavno je bil v »Prvomajski« v Zagrebu odprt nov oddelek za remont strotev. Takšnega oddelka v naši industriji doslej ni bilo. V tem oddelku bo tovarna opravljala remont strojev, ki jih je prej dostavila gospodarstvu, a so že izrabljeni. Kapaciteta tega oddelka je okrog 200 strojev letno, v čemer pa ni vštet remont lastnih strojev, ki ga bodo opravljali tudi v tem oddelku.
Dežurni zdravnik v Splošni ambulanti dne 22. febr. 1959 je dr. Lea Talanji-Pfajler. Krekova ul. 2.
Dežurni nočni zdravnik na domu od 25. febr. do 1. marca 1959 je dr. Nikolaj Lanščak, Lendavska 7.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI
V	MURSKI SOBOTI
Ana Cigan, Dolnja Bistrica; Avguštin Dervarič, Ludvik Dervarič iz Vidonec; Karel Kuzmič, Motovilci; Gizela Kiselak, Poznanovci, Štefan Tibaut, Mihael Farkaš, Jože Balažič, Ivan Horvat, Matija Lackovič, Štefan Bedrinjak, Martin Horvat, Stcfau Kotnjek, Stefan Antolin, Štefan Žalik, Marija Oletič, Marija Žerdin, Kristina Magdič, Marija Farkaš, Marija Jerebic, vsi iz Hotize; Marija Koren, Stefan Balažič, Bara Balažič, iz Renkovec; Štefan Hozjan, Mostje; Ida Poredoš, Amalija Klanjšček, iz Murske Sobote.
V	imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja Murska Sobota.
Petek, 20, februarja — Leon Sobota, 21. februarja — Irena Nedelja, 22. februarja — Marjetka Ponedeljek, 23. februarja — Marta Torek 24. februarja — Matija Sreda, 25. februarja — Saša Četrtek — 26. februarja — Andrej
Bojan Šinko
Mrlič v avtu 19
»Odpeljite se nemudoma do poštnega urada III,« mu je ukazal, »ju poizvejte vse o moškem ali ženski, ki je prišla po to brzojavko. Nato jo odnesite na policijsko direkcijo. Našega »očko« v oddelku za dešifriranje bom brž po telefonu obvestil in ga prosil, naj jo takoj vzame v delo, če ga danes revma ne muči preveč. Saj poznate našega »očko«! Doslej je razvozljal in razmotal vsak klobčič. Ne ganite se prej iz njegove pisarne, dokler se ne bo lotil dela.« Policist je strumno pozdravil in odhitel z brzojavko, od katere si je Padovani očitno obetal več kot od osebne poslanice Isaaca Parkerja.
»Ostia, ne vem, kaj bi dal, če bi vaš švicarski prijatelj že enkrat spregovoril,« je dejal inšpektor Oniču. Nato se je sunkovito okrenil k zdravniku. »Se ni pri zavesti, ali ne?« ga je vprašal. Zdravnik je ponovno odšel v bolniško sobo.
Onič je bil malone vesel, ko je slišal, da je dr. Krauss še vedno v nezavesti. Bal se je in tako je bilo tudi s Syl, da bo Padovani v svoji službeni vnemi popolnoma pozabil na njegovo zdravstveno stanje.
»Toliko slabše za nas vse,« je jezno zamrmral inšpektor, nato pa dejal: »Poizvedel bom, kdo je obvestil službujočega stražnika na križišču o nesreči.« Toda ta trud mu je prištedil telefon, h kateremu so ga poklicali.
»Tukaj Padovani, inšpektor Padovani. Poslušam! — Kako, ameriški milijonar Barrymore je obvestil službujočega stražnika ... Da je že pri zavesti, pravite? Kje so ga imeli ujetega, pravite? V zapuščeni garaži za starim vodnim stolpom, dohod z Apijske ceste? V nekaj minutah bom tam. Pošljite mi takoj štiri može na motociklih. Kjer bo moj avto, tam bom tudi jaz. Hvala lepa in nasvidenje!«
Na videz pohlevni inšpektor Padovani se je na mah ves spremenil. »Gospoda, dr. Krauss se naj le prespi in odpočije. S pomočjo ameriškega milijonarja Barrymora, ki je spet na svobodi, smo zvedeli, kje imajo zlikovci svoje skrivališče in upam, da jih bomo tokrat do takrat, ko se bo dr. Krauss prebudil, že imeli za zapahi. Gospodična in gospod, izvolita z menoj v avto. Upam, da je bil moj policist toliko pameten in se je poslužil električne,« je povedal v eni sapi in že je zdrvel po stopnicah iz bolnišnice, da sta ga Syl in Onič le s težavo dohajala.
V patrolnem avtomobilu je inšpektor Padovani takoj vključil mikrofon in zvočnik. »Tukaj SY432F«, je trikrat ponovil v mikrofon. »Sem na poti na dogovorjeno mesto. Ali je milijonar izpovedal kaj bistvenega?« »Tukaj SY 3331 A, tukaj SY 3331 A.« so zaslišali potniki v inšpektorjevem avtomobilu glas iz zvočnika. »Priporočamo SY 432 F skrajno previdnost, nevarnost velika. Christian R. Barrymore opozarja, da je prizadeta garaža minirana. Izpovedal je, da so ga hoteli s pomočjo gramofonskih plošč hipnotizirati in prisiliti, da bi podpisal ček za milijon dolarjev. Bil je ujet v omari v sobi nad garažo. Stražila ga je dekle z imenom Nina — Ninočka Berger. Dekle je privabljala k sebi številne mladostnike in jih zlorabljala za sadistične orgije. Z mnogimi je govorila rusko. Domnevamo, da je ruskega porekla kot njen priležnik ali zvodnik z lažnim imenom Fermente. Opis dekleta: višina 165, lasje črni, oči smaragdnozelene, obraz, ovalen, nos pravilen, usta pravilna, posebnih znakov nima. Starost okrog 25... Ponovno priporočamo SY432F skrajno previdnost. Garaža minirana...«
»Kot v kakšnem napetem kriminalnem filmu,« je pomislil Onič, ki je kakor Syl zadrževal dih, ko je poslušal sporočilo iz zvočnika in svojo misel tudi glasno izrazil. Žal mu pa ni bilo vse razumljivo, ker je bilo sporočilo šifrirano.
»Niti za las drugače,« je kratko po obrazlagi sporočila pripomnil Padovani, »le da gre v našem primeru zares. Upam, da bomo ptičko ujeli v gnezdu in z njo še kakšnega kalina. Na policiji nam bo potem kar sama dešifrirala brzojavko in prištedila našemu ,očku‘ trud.«
Vtem so že zacvilile zavore in patrolni avto se je ustavil. Nekaj metrov za avtom so se ustavili tudi štirje policisti na motociklih znamke »Guzzi«.
»Evo garaže!« je vzkliknil inšpektor. »Trije možje ostanejo zunaj, da lahko preprečijo vsak beg in onemogočijo, da bi se kdorkoli približal garaži. Četrti pojde z menoj. Orožje nared?«
»Nared, gospod inšpektor!« so kakor v en glas odgovorili vsi štirje policisti in z desnico na kratkih avtomatskih puškah skočili z motociklov, da zavzamejo svoja mesta. V istem trenutku se je razlegla iz zapuščene garaže močna detonacija. »Na tla. v kritje!« je na ves glas zavpil inšpektor. Toda nihče ga ni slišal. Zračni pritisk je že vse pometal po tleh. niti patrolni avto in motocikli niso ostali na svojem mestu. Kjer je bila prej garaža. se je dvigal sedal proti nebu le še mogočen o-gnieni zubelj in gost steber črnega dima. V zraku je zadišalo po nafti.
Onič in Syl sta se prva prebudila iz omotice, ker sta bila najbolj oddaljena od mesta eksplozije. V ušesih jima je odmevalo neko oddaljeno grmenje. Onič se je po vseh štirih splazil k Syl, da bi ji pomagal pokonci. Okrog njiju so deževali kosi opeke, ki so padali z neba kakor toča. Onič se ni menil zanje, pognal se je naprej in s svojim telesom zaščitil Syl pred padajočimi ostanki nekdanje garaže. Padovani in policisti so še vedno ležali na tleh. Oniču so se zdeli kakor vsevprek razmetane cigare.
Nedaleč od sebe sta zaslišala korake. Bilo je, kakor bi nekdo tekel. Ozrla sta se. misleč, da prihaja pomoč. Oniču so se prvič v življenju naježili lasje. »Natakar iz tržaškega bifeja ,Venezia‘!« so v nemočnem strahu zašepetale njegove ustnice, ko je zagledal prvega begunca. »Lažni detektiv Fermente!« je polglasno vzdihnila Svl, vsa odrevenela od strahu, ko je uzrla drugega.
»Saharov! Nina Berger!« je izdavil iz sebe inšpektor, ki je pravkar prišel k zavesti.
Begunci pa jih niso ne videli, ne slišali. Preskočili so bližnjo živo mejo zimzelena in se izgubili v mraku, ki je že razprostiral svoja krila nad zemljo.
Ptički brez gnezda so jim ušli pred nosom!
Nenavaden pojav ameriškega finančnega mogotca in McCarthyjevega nasprotnika Christiana R. Barrymora na rimski policijski direkciji je popolnoma zasenčil tudi najdbo Parkerjeve osebne poslanice. S takim zanimanjem ni poslušal Padovani v svoji pisarni že dolga leta ničesar kot ta večer milijonarjevo pripoved o svoji ugrabitvi sredi Rima in ostalih dogodkih, ki so temu sledili v sobi nad zapuščeno garažo. Tudi tedaj, ko je vstopil eden izmed detektivskih pomočnikov in mu poročal, da je pripeljala policija na direkcijo okrog trideset rimskih deklet, ki povsem odgovarjajo opisu Nine Berger, za katero so izdali tiralico, in da slednje navzlic temu ni med njimi, je Padovani še vedno strmel v ameriškega milijonarja in poslušal pomočnikovo poročilo le z enim ušesom ali — kakor bi sam rekel — s polovičnim zaletom. Šele čez nekaj časa je dojel pomen njegovih besed.
»Recite ljudem, ki so sodelovali pri raciji, da so največji tepci dvajsetega stoletja,« je skoraj zarjul Padovani in udaril z roko po pisalni mizi, da so predmeti na njej poskočili v zrak kakor lutke. »Seveda, polovili so tri desetine rimskih prostitutk s črnimi lasmi, ne meneč se za to, da se morda dekle, ki ga iščemo, prav sedaj sprehaja po Corsu z lasmi a la Diana Dors ali Greer Garson. Nocoj je že prepozno, a jutri bomo morali pretipati obisti vsem rimskim damskim frizerjem. Sicer imajo tudi ti svoje poslovne tajnosti, toda če jih bomo prav prijeli, bomo jutri do devetih že vedeli, kateri je prebarval kodre te izprijenke in s kakšno barvo.«
»In če je pobegnila iz Rima? Zlikovci so očitno nekaj zasumili, sicer ne bi pognali v zrak garaže pred vašimi očmi,« si je drznil pripomniti pomočnik, bodoči inšpektorjev namestnik in morda celo poznejši naslednik.
»Navzlic temu jo bomo morali dobiti v pest,« je spet zarohnel inšpektor in ves posinel od gneva. To je bil že drugi neuspeh rimske policije, ki je bil tudi njegov osebni neuspeh.
»Ali veste, da je še tretja možnost?« se je nenadoma oglasil Barrymore, ki se je zdel vsem na moč podoben nekemu vodilnemu ameriškemu politiku.
»In ta naj bi bila?« je popolnoma mirno vprašal Padovani, ki se je spet obvladal.
MURSKA SOBOTA — od 20. do 22. februarja ameriški barvni film: »Naloga majorja Lexa«; od 23. do 24. februarja domači film: »Črni biseri«; od 23. do 26. februarja madžarski film: »Ujka iz Amerike«.
LJUTOMER - od 21. do 22. februarja ameriški film: »Med nebom in zemljo«; od 25. do 26. februarja ameriški film: »Leteči vragi«.
GORNJA RADGONA - od 21. do 22. februarja ameriški barvni film: »Pekel izpod ničle«; 25. februarja poljski film: »Kanal«.
LENDAVA — od 20. do 22. februarja francoska komedija:	»Sakra-
menska frklja«; od 24. do 25. februarja mehiški film: »Mladi Juarez«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 21. in 22. februarja italijanski film: »Hči polka«.
VIDEM OB ŠČAVNICI — 21. in 22. februarja madžarski barvni film: »Kvišku glave«.
ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI — 21. in 22. februarja ameriški film: »Na razpotju«; 26. februarja
jugoslovanski film: »Ni bilo zastonj«.
VELIKA POLANA — 22. februarja sovjetski film: »Dvoboj«.
VERŽEJ — 21. in 22. februarja mehiški film: »Meksiko v pesmi«.
PREKLIC
PREKLICUJEM besede, ki sem jih izrekla zoper Alojza DONŠA iz Gradišča.
Lojzka NEMEC, D-136	Gradišče
ROJSTVA, POROKE IN SMRTI
od 10. do 17. februarja 1959
Rodile so: Katica Vinkovič iz Radenec — deklico; Marija Semen iz Male Polane — deklico; Elizabeta Cigan iz Lendavskih goric — deklico; Hedvika Spilak iz Bratonec — deklico; Slavica Horvat iz Zenkovec — dečka; Antonija ž žck iz Dokležovja — dečka; Marija Barbarič iz Polane — deklico; Helena Gerenčer iz Pinc — dečka; Viktorija Erjavec iz Bakovec — dečka; Marjeta Smej iz Beltinec — deklico; Katarina Kavaš iz Beltinec — deklico; Helena Rejser od Jurija — deklico; Terezija Lukač iz Sratovec — dečka; Angela Špur z Mote — dečka; Slava Zalig iz Gančan — deklico; Marija Karaš iz Kroga — deklico: Pavla Puhar s Parič-jaka — dečka; Ema Železen iz SodiŠinec — deklico; Terezija Vercš iz Tropovec — deklico; Marija Sebjanič iz Stanjevec — deklico; Ema Smodiš iz Kroga — deklico; Judita Zerdin iz Lendave — deklico; Marjeta Maučec iz Puconec — dečka; Majda Šarkezi iz Črnelavec — dečka; Alojzija Novak z Murščaka — dečka; Marija Tivadar iz Lendavskih goric — deklico; Vida Sušeč iz Gornje Radgone — deklico.
Poročili so se: Anton Bokan, gradbeni delavec iz Bakovec in Jožefa Cvetko, kuharica iz Bakovec, Andrej Zemljič, dimnikarski pomočnik iz M. Sobote in Elizab ta Horvat, delavka iz Murske Sobote; Ignac Šarkezi, kleparski delavec iz Črnelavec in Majda Horvat, poljska delavka iz Črnelavec.
Umrli so: Franc Smodiš, star 83 let, iz Kroga; Ferdinand Kovač, star 85 let, iz Veščice; Štefanija Kosednar. stara 61 let, iz Rakičana.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki,
1-365
M. Sobota, številka 605—70
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
Trgovsko podjetje na malo »MERKUR« v Murski Soboti
prodaja naslednja osnovna sredstva
ELEKTROMOTOR 2 KS STROJ ZA REZANJE SUNKE in RAZNI TRGOVSKI INVENTAR
Cena po dogovoru. Interesenti se naj javijo na upravi podjetja, Lendavska cesta 22
0-146
Nudimo Vam poslovni uspeh!
Sporočite nam svoje želje na naslov
REKLAMNI ODDELEK ČZP
POMURSKI TISK
MURSKA SOBOTA
GRAMOFON — novi »Telefunken«, avtomatični menjalec desetih plošč, s 50 ploščami nemške zabavne glasbe, prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV.	M-140
PREKLICUJEM izgovorjene besede zoper Vlaj Ludvika, strojnega ključavničarja v Murski Soboti. Štefan Štefanec.	M-141
BARAKO — leseno, dvojno, v Beltincih, primerno za čebelarje ali prodajo zelenjave, prodam. Zglasiti se: Ljutomer, Stari trg 10.
NI-142
POSESTVO, 2 ha z leseno stanovanjsko hišo prodam. Frančiška Lukman, Murščak 74, p. Sl. Radenci.
M-143
LEPO POSESTVO 4 ha (njive, sadovnjak, travnik, vinograd, gozd) oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Gospodarstvo je v dobrem stanju. Jožef Kreft, Grabonoški vrh 49, p. Videm ob Ščavnici.
M-144
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, vrtom in sadovnjakom v Mlajtincih, 1. j. v bližini Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista.	M-145
POSESTVO VSEH KULTUR, 4 ha, prodam. Martin Kovačič, Strmec 24, p. Vel. Nedelja.	M-147
DRUŽINA ODRASLIH OSEB išče zanesljivo in stalno gospodinjsko pomočnico, veščo pranja, likanja, nekaj kuhanja in opravljanja 1 krave, 1 svinje in vrta. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Stalna-poštena«.	M-154
AGENCIJA v Ptuju nujno išče različne rabljene mlatilnice, traktorje, pogonske motorje, motorna kolesa in vsakovrstne druge stroje privatnega lastništva za Srbijo, Makedonijo itd. PRODAJALCI, pošljite ponudbe s točnim opisom.
M-152
NEDOGRAJENO hišo v Murski Soboti ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku PV.	M-119
HIŠO z 2 ha in 20 arov zemlje prodam. Vprašati: Polana 26, p. Puconci.	M-134
ŠIVALNI STROJ znamke »SINGER« ugodno prodam. Informacije: Stefana Kovača 5, Murska Sobota.
M-135
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v debrem stanju do 1 ha zemlje na ravnini glavne ceste ali železniške proge proti takojšnjemu plačilu kupim. Karel Snop, Sebeborci 93, p. Martjanci. M-138 38 arov ZEMLJE na črnelavskem polja prodam. Marija DUH, Murski Črnci 2S.	M-139
Mladoporočencema Andreju ZEMLJIČU in Elizabeti HORVAT iskreno čestitamo.
Družina Horvat D-137	iz M. Sobote
Komisija za imenovanje in odstranitev direktorjev podjetij pri ObLO Lendava razpisuje na podlagi 2. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto
POSLOVODJE
OBRTNEGA PODJETJA »VALJČNI MLINI« LENDAVA
Pogoj : kvalificirani mlinarski delavec z najmanj 5-letno delovno dobo v mlinarski stroki
Kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti je vložiti pri ObLO Lendava do 28. 2. 1939
0-155
Upravni odbor in komisija za sklepanje in odpovedovanje
delovnih razmerij pri Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, p.
Murska Sobota, razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	REFERENTA ZA GOZDARSTVO PODJETJA
2.	UPRAVNIKA DELOVIŠČA MURSKA SOBOTA
3.	UPRAVNIKA DELOVIŠČA TEŠANOVCI
4.	FINANČNEGA KNJIGOVODJO
Pogoji:
a)	za delovno mesto pod L: gozdarski inženir s triletno prakso ali gozdarski tehnik s petletno prakso v gozdarski proizvodnji;
b)	za delovni mesiti pod 2. in 3.: kmetijski tehnik 6 triletno prakso ali visokokvalificirani kmetijski delavec s petletno prakso v proizvodnji;
c)	za delovno mesto pod 4.: srednje strokovni uslužbenec s triletno prakso v knjigovodstvu.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja- Nastop službe 1. marec.
Rok prijave do 25. februarja 1959.
0-151
Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota razpisuje mesto
ŠEFA POSREDOVALNICE ZA DELO pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota
Pogoji : dovršena srednja šola, večletna praksa v upravni službi ter strokovni izpit
Prošnje z zadnjim šolskm spričevalom lin življenjepisom vložite najkasneje do 20. februarja 1959	0-149
GRADBENO OBRTNO PODJETJE »ZIDAR« M. SOBOTA sprejme s 1. marcem 1959 VEČJE ŠTEVILO
KVALIFICIRANIH
ZIDARJEV
ZA GRADBIŠČA V MURSKI SOBOTI
Osebni prejemki po tarifnem pravilniku
0-150
VREMENSKA NAPOVED za čas od 20. febr. do 1. marca
Nekako do 24. februarja še ne kaže na večje vremenske spremembe. V nadaljnjem poteku, a najkasneje okrog 1. marca, je računali z izdatnimi snežnimi padavinami in močno ohladitvijo.
POMURSKI VESTNIK, 19. febr. 1959
15
Piše vam kolektiv „Zvezde“
Ta pomanjkljivost, kot kaže, bo z letošnjim letom, ko bodo urejeni novi tarifni pravilniki tudi primerno urejena, vendar tudi samo to ne more biti izgovor za to, je postrežba v lokalih gostinskega podjetja hotel »Zvezda« še vedno nekoliko preveč pogosto grajama zlasti od tujih gostov. Z nekoliko več vztrajnosti in volje bi bilo mogoče doseči tudi primernejši odnos med gosti in strežnim osebjem, ki je (kot je to značilno za manjša mesta) nekoliko prežeč familiaren in kot tak — škodljiv za nivo postrežbe n boljši vtis.
Hiter razvoj podjetja, ki je predviden v letošnjem
V MURSKI
V
poslopju, ki je bil nekoč »hotel Krona« v Murski Soboti, tam kjer se steka Titova ulica v Trg zmage ,je zdaj gostinsko podjetje hotel ZVEZDA! Ta hotel je po nekaj letih, ko je bil uporabljen v druge namene, sprejel svoje prve goste 1952. leta. Gostinsko podjetje hotel »Zvezda« je životarilo leto dni podobno kot večina gostinskih podjetij, ki so nihala med rentabilnostjo in nerentabilnolstjo. Izmenjalo se je več upravnikov in več osebja in je naposled vendarle izkazovalo zgubo. V naslednjem letu poslovanja tega gostinskega podjetja je prevzel posle sedanji upravnik Karel Černjavič.
Tedaj so takoj začeli pripravi jati načrte za ureditev vodovoda in zlasti preureditev hotelskih sob. V naslednjem letu so bila ta dela v veliki meri že izvršena. V prvem letu se je to že poznalo tudi v poslovnem uspehu: promet se je povečal od 6 milijonov dinarjev na 9 milijonov dinarjev. In ta porast prometa se je v skladu s splošnim prizadevanjem v podjetju tudi še večal. Dandanes govorimo o gostinskem podjetju hotel »Zvezda« v M. Soboti že o 30 milijonih letnega prometa. K temu je delno nedvomno prispeval
tudi razvoj mesta in od tod naraščajoče potrebe in prav to, da je kolektiv pravočasno dojel nujnost skladnega razvoja podjetja z okoljem, je privedlo do pravega in popolnega uspeha.
V šestih letih petkratno povečanje prometa je privedlo do še večjega zaupanja v lastne moči in sposobnosti — torej do še večjih načrtov. Komaj so končali dela okrog urejanja lokala, kar so opravili lani v doslej največjem obsegu, že mislijo na nadaljnje urejevanje podjetja. Lani so pridobili z zazidavo hišnega hodnika dva nova prostora, uredili in opremili so sodobno točilno sobo, že nekaj let ima-
jo poleti močno obiskan vrt pred restavracijo . .. Vse to potrebuje opremo, ki je pa (poleg ostalih del) zahtevala tudi precej denarja. Za prva dela okrog vodovoda in hotelskih sob so dobili
kredit v znesku 2,800.000 din, toda lanske  investicije so krili z lastnimi sredstvi, ki so jih porabili v znesku 3 milijonov din. Še posebej pa so samo za opremo vrta porabili še 400.000 din. Letos pa je podjetje najelo 1,700.000 din kredita za nadaljnje nabave opreme. Seveda so v skladu z razvojem podjetja nastale večje potrebe po strežbi, zaposlili so še šest novih ljudi, med tem ko so imeli vedno na praksi tudi nekaj gostinskih delavcev, ki so položili izpite za polkvalificirane delavce. V točilni sobi so na nov način uredili delo za točilno mizo, zaradi česar so uvedli tudi blagajno in prodajo na osnovi blokiranja, a nabavili so tudi novo register, blagajno. V splošnem so se lotili plačevanja po delovnem učinku, ki pa je še pomanjkljivo, ker je urejeno še vedno na skupinskem in ne na individualnem sistemu. V kuhinjo pa so dobili veliko hladilno omaro, a uredili bodo tudi hladilne naprave v točilno mizo.
Plačilna zmogljivost podjetja je, podobno kot v vsem Pomurju dokaj slaba in zategadelj podjetju ni uspelo dobiti tako dobro izšolanega osebja, kot bi bilo za razvoj podjetja potrebno.
letu, bi vplival tudi v tem, da bo izboljšanje vidno zelo kmalu. Za letos so namreč predvidene znatne investicije. Najprej nameravajo urediti nov vhod in s tem omogočiti boljšo povezavo med prostori. Združiti hočejo veliko in malo dvorano in tudi doslej neizkoriščen hodnik in ustvariti velik prostor, primeren za najrazličnejše prireditve. Prav to je tisto, kar je M. Soboti najbolj potrebno! Na dvorišču, kjer so stare hleve in podobne odvečne stare stavbe že zrušili, pa bodo uredili velik vrt, ki bo lahko sprejel najmanj 400 gostov, razen tega bodo zgradili tudi prijetno stekleno dvorano, dvostezno kegljišče in nad njim še stanovanja za osebje, za kar imajo že opeko in les. Poletu bodo skrbeli tudi za godbo. ki bo vedno na ravni velikih mest in bo s tem zadoščeno tudi najbolj zahtevnim prebivalcem mesta. Boljše bodo opremili podjetje tudi s stroji; tako bodo nabavili pralni stroj, v kuhinjo pa stroj za šunko, salamo in kruh.
Zlasti važno je vprašanje sob za osebje, kajti z gradnjo stanovanj za zaposlene bodo sproščene sobe za tujce ,ki včasih v Soboti ne
najdejo prenočišča in ga iščejo v Radencih in celo v Mariboru.
Tako bo to podjetje, ki je lani prevzelo pod svojo upravo tudi pasivno kavarno »Mura«, postalo celota, kakršne v Pomurju gostinstvo še nima. Vsekakor bo to zelo močno vplivalo tudi na turistični pomen mesta Murske Sobote, ki prav s tega gledišča premalo stori za reprezentančnost v Pomurju. V takem podjetju bodo z veseljem iskali zaposlitev tudi tisti gostinski delavci, zlasti natakarji, ki iščejo zdaj še vedno zaposlitve v letoviški poletni sezoni vzdolž naše jadranske obale. Kot je že zdaj, pa bo potlej še bolj pomembno to podjetje tudi kot vzgojno mesto za strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra.	c
Zgornja slika (levo) prikazuje detajl iz velike dvorane gostinskega podjetja »Zvezda«, ko je pripravljen sprejem izseljencev ali kakšno podobno slavnostno kosilo. Desno je Verica, ki je po uspešno opravljeni praksi v gostinski službi pri »Zvezdi« našla tudi primerno zaposlitev — ker je marljiva. V sredini je prizor ob kosilu abonentov, ki ga imajo v prikupni lovski sobi. Levo spodaj je pospravljena kmečka izba in desno spodaj fasada hotela »Zvezda« s kioskom v ospredju.
POMURSKI VESTNIK, 19.febr. 1959
16