853« šfev, V CELJU, čefptek 23. dec@mbra 1920. Poštnina plačana v gotovlnl, L&T0 HI. Ishajtt vaak tor«k, ö«ti»teb m ••boto. - Cmnm i Za celo ieto 80 K, M pol Ieta 40 kron, za četrt lela 20 K, sa 1 mcsec 7 kron. Posamezna fttovllksi »tan» I krono. Na pismenc naročbe brez pošiljafv« denarja »• ne moremo ozirati. Naročnikl n»J pnšujajo naročmno p« poštni nakaznici. ~ Reklamacije Ilede lista 8O poštnine proste. Ne- •nklrani doplsi se ne sprejemajo. Na doplse brez podplsa se nc ozlra. ¦Hü ¦¦¦) ^HS^. flHI ^BH aflHB ir>iBjr.?. -. - rJVVj-, 'JHUU^ flHHM Üx°adnl6tvo In wpravnlfctvo se nahaja v ZveznJ tiskarni v Celfu. Strosamajerjeva ullca st. S. Ogtasi &c računajo po porabl jenem prosiorn (n sicer: za. navndnc oglase po 80 v od 1 mm, za posiana, na- ¦nanil* obf.nih iborov, naznanila 9 amrti. ishvale ltd. KllOodi mit, la reklamnc notice med tekstom § K o4 vrste, Mall oglasi (na)več 4 vrtte) 19 K« Pri večkratnlh obiavah popi Rokopiaive n« rračajo. Ttlefon iti IZDAJA IN TfSKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. E3EE3 0DGGV0RNI UREDMIK VEKC8LAV SPINDLER. Cenjenim narocn&om! Dočin so vsi drugi lists leiošnje Ieto po večkrat zv!š:*1i naročiruo. sc ,ie naroč- Mina za »Novo Dofoo« leKoni tega leta zvfšala sanio cnkrat, vkljub teitiu, da so tiul: nas posledjee zvišanjla papVnMi cen In tiskarsk:h plae e::ako zatlelc kakor Urnge Tste. Ker so se tckoru züdnjega časa cene pap'rjii ponovno zvišalc, ne njoiemo vesi Izdajati lista za dozdajno ceno, anipak be stala »Nova Doha« od I. Jan. 1921 naprej: celoletno . . . K 120. - polletno.....K 60.— četrtletno . . . . K 30,— mesečno ..... K 10. - /;i r«ozemstvo . . K 200.—. Ako pomterino, da so cciie Ijubljan- sk'ni dncvirkom (razim »jutra«), k« iz- hajaio 6-krat v tediiu, 300 KRON za celo lcto, ]c cena za »Novo Dobo«, ki izhaja TR1KRAT v tedJii«, vkljub temn še zelo nizka. Zato upamo, da nam oslanejo vsi naši cenj. naročniki iutfi še v naprej zve- sti ter da nam bodo südaj ob Novein letu pridobili tud' Se nove naročn"ke. SOBOTN/V STEVILKA »NOVE DO- BE« se laliko lud; odslejj naročitju kot TEDNIK. Stala bo od Novcsa leta uaprei celoletno.....K 48.—, polletno.....K 2A.-, četrtlctno . . . . K 12.--, . mcscčno.....K 1.-~. UPRAVNIŠTVO »NOV.E DOBE«. IV. PREKORŠEK: Znamenje časa. - AM»4it v*i».- 4ji..p o vj. y r&ü 11 i h. v 01 i t - va)i v konstituanto je Coli^kä »Cillier Zeitung« sistematično sme^ila način volitev s krogiicami in bi!a je vsa srečna izida, ki je po njeni filozofiji bil pač tak, da je bila ž njim zadovoljna. V neminiih giavah nemirnih elemen- tov, ki stoje za celjskim nemškiin listoni, so že vstajale nove nade: re- pubJika, plebiscit, razpad. Vse je do- voije-iio misliti, čudili smo se pa, da je dovoljeno z nemško volilno »kišto« smeSiti volitve jugoslovanskee;:; naroda, da je dovoljeno to v Celju ljudem kro^ »Cillier Zeitung« v '• 1920. Ne bi iz- Siibljyli o tern niti be.stdico, da ni to sistem teh Ijudj, ki postajajo drzni čez rnero, ki poinirtjojo svojo maiij- šinsko jednakopravnost tako, da se smejo iz nas nekaznovano nordevati. Ne vodimo dancs na naši zemlji prav nikake?;a nacion&lnega bo|a, nitnarno ga s kom. ker smo nacionalna država, najmctnj nain je v mislih neinški recept nacionalnih bojev iz pretekiosti njih vladavine, ko zakon in postava ni ek- sisllraln; eno pa z^htevarno, da se na- Sih drža titucij od teh Ijudi nc smeS. , _,no. S »kišto« bi ceijski Nemci ne snieli sniešiti in žaliti nas in na§ega norodnega čustva, ker nas baš to preživo spominja časov njihove strahov'ade nied nami; ko so natn naš narod zaslrnpljali v nemških šolah, ko so skozi dolga desetietja gojili In učili nauk neznačajnosti in odpadništva. Boli jih danes, ker njhovo deio n» uspelo tako daleč kakor na Koroškem, boli jih, ker so sami od- padniške krvi, zato pa Se vedno ne razumemo, odkod jemljejo pogum, da nas tiajno izzivajo in žalijo. Bilo jt= tud* v teh volitvah v ustavo- tvorno skupščino, ko je imel vsak jugo- slovanski državljan pravico, da da z volilno kro^lico izraz svojega mišljenja o ureditvi svoje države. In zgodilo se je tako, volili so prosto po svoji vesti in volji zadovoljni in nezadovoljni Ijudje, Ijudje, ki državo ijubijo in taki, ki je ne Ijubijo, volili so Ijudje, ki vedo, kaj je država in taki, ki tega še ne vedo. Bilo pa je nekje na Sloven- skem, da vodja politične oblasti ni dal izraza svojemu migijenju, kaka naj bo država, ni se mogel povspeti tako vi- soko, da bi Se! volit. Bilo je tako v Sloveniji 1. 1920. ob voütvah v konsti- tuanto, dve leti po osvobojenju naroda. EM. LILEK: Ustava Švice — vzor moderne demokratske ustava (Konec). C. Katere določbe švlcarske ustave bi mogli sprejeU v nas'o ustavoy Kaj se iniamo učiti \% Šviorsklh ustavnih boib? Sprejeti bi mogli od Švicarjev sle- dečo lueobe njihove ustavo: I. Ncp: sredn> delovanje držav- Ijanov prl zakonod^j! na t.<-molju 1. zv. roforc-nduiria in inicijative. A'i v tern slučaju bi bilo priporočljivo, ua so pri- /na naSim državljanom aktivna volilna pravica še le s 25. letom starosti, pa- sivna pa s 30. letom. Brez tega so- delovania vrši volilec samo tükrat su- verono vlast, ko voli poslanca v na- J odno skup^čino. To je že Rousseau priznal v svojem spisu »Contrat social«, v katerem je napisal za njcga značilne besede. da je angleški narod svoboden samo 7a 6isa voiitev v pariaiiiPnt, po dokončanih volitvah pa je zopet su- ženj in nič druzega. Brez referenduma in ;iarodne inicijative je Č1. 1 vSniod- lakovern ustavnern naürtu, ki se glasi: »Dcžavria vlast. pripada. slobodnemu narodu« in Protičev «ÜI. 38 (36 v na- čitu uiilavnc komisije): »Sve državne vlasti proističu iz naroda« samo prazna fra-'.r;. V n;ičrtu nstavne komisiie se sicer predla^a n.;rodno glasovanje v sluC'aju spremembe ustavc, ako bi ^a Icraij.+ii pa 1ÖOOOO voftlcer znhtevmff. Tudi dr. Sniodlaka je predložii priziv na narod, ako se vladar in narodna skupščina ne bi mogla složiti o kak- šnem zakonu ali spremernbi ustave. No v »Glavnih dcločbah vladnega načtta ustave«, ki jih je prinesla »Nova Doha« 11 decembra t. I. pa o 4em ni duha ni sluha. Takšno naiodno sodelovanie o zakonih in drngih predložen h pred- metih rroglo bi se pri nas spočetka zaradi tehničnih težkoČ in drngih raz- logov omejiti na glasovanje v občin- skih, okrajnih in pokrajinskih skup- ščinah in bi se imelo vršiti takrat, če bi ga zahtevala V3 volilcev, ali pa V3 pokrajin, ali pa narodna skupäcina, ali pa centralna vlada. KakSne koristi bi bile od tega na- rodnega sodelovanja pri zakonodaji in javni upravi? I. Državljani bi se priu^ili, da ss ne brigajo samo za svojo lastno ko- rist. ampak tudi za skupne narodne, državne zadeve, osobito za posle go- spodarstvene naravi. In tudi tu bi veljal izrek: več oči vcč vidi. 2. Narod ne bi zmirom godrnial na oblasti, ker bi bil soodgovoren za zakonodajo, in po- sredno tudi za javno upravo. 3. Delo- vanje javnih oblasti bi pustalo še ve- stnejše, ker bi bilo podvrženo tudi kontroli naroda, odnosno njegovemu popravku. 4. z uvrstitvijo referenduma in narodne inicijative v na^o ustavo bi zares stvorüi demokralsko vlaaa- vlno, če bi tudi ostala oblika države monarhična. II. Da člarii vlade (ministii) ne morejo biti obenem tudi člani zakono- dajne skupSčine, da v njej nimajo prava glasa, ampak samo pravo do stavljanja predlogov, in da njej dajo svoje nasvete. (ČI. 96 in 101). III. Da člani vlade ne smejo vrSiti nobene druge uradue siužbe in no- benega drugega poklica (ČL 97). IV. Cl. 49—54 in čl. 75 švicarske ustave, s katerimi se na eni strani določa popolna verska * in duševna svoboda in neovirano vršenje službe božje, z druge strani pa se hoče pre- prečiti, da bi se vera izrabljala za po- litični in socijalni boj, Dogodki v Bsogradu Nove tcžkoče v pogajanjih. Beograd, 20. dec. Danes se je pojavila v pogMj^njih med demokrati in radikaici nova težkoča. Pa^ič ne ob- vladuje situacije v radikalnem klubu. Rad'kalci ne koncedlrajo demokratom predsedstva v usiavotvorni skuoščini za to, da demokrati prepuste radikal- cem predsedstvo v vladi, ampak stoje na staliSču, da mora oboje predsedstvo pripaciati" eni sttanki. Paste je iruel po poldiie r&zgovor s Truiribictni. Pojavilo se \(i miienje, da se skuša najti izhod s postavitvo Trumbica kot kandid')t:i za predsedslvo konstitu?-nte. Paäld v.btopinjah ProUča. Beograd, 21. decetnb. Prot ičeva otrtiia v r&dikalnem klubu se silno trudi, da pride do sporazuma 2 Radi- Čevci, klerikale! \r muslimani, ter da v to^svrho zavleče sejc konstituante. Pašič se je, kakor je videti, udal Pro- ticu in je duties stav.il demokratom predlog, naj se scje odgode do 12, jan. Demokrati so predlog odl.;čno zavrnili, ker je proti poidovniku. Demokrstom so so pridruZili zemljoradniki in ko- munist'. Seja konstituante. li^i-^rad. 21. dec. V danasuji seji so se poslancem razdelila samo poročita verifikacijskega cdbora, nato jo je Pasič zaključil in določil prihodnjo sejo za jutri. Na dnevnem redu je po- ročilo virifikacijskega odtora o nc- spornih mandatih. Demokrati so ^ahte- va^f, da mora konstituanta pričeti de- lati in naj se predloži ustava. KUtUcpIcI tudi za nedelovanje konmiliwmte. • .y;rad, 21. december. Klerikalci gro/ie, da ne bodo priSH na sejo kon- stituante, Co so ne spremeni poprej po- slovnik: da bi zakrili svoje prave na- mene. se sklicujejo, da se mor? BožiČ praznovati. Zahtevajo odgoditev saj za tri tedne. Demokrati zalzvršenje konstitufranja in zaprisege. ^-»«rad, 21. decembra. Demo- krnti vztrajajo, da se jutrl izvrž; poleg verifikaciie mandatov kaprisega, da se izvoli predsedniStvo Ur .ustavni ocisek iii odsek zh reviz'jo poslovnika. Resno svare pred nadaljnim zav!ac!enjem dela, ki ne pomeni drugo, nega sabotiranje ustavctvouiega dela. Upati je, da pride v tern posledu med radikaici, demo- krati in zemljoradniki do sporazuma in da bo tako konstituanta še pred Božičem dobiia svoje predsedstvo in izvoüla vsaj ustavni odbor. »^lovenčeva« poročlla o poloyaju. Ljubljana, 21. dec. »Slovenec« poroc'ii iz Beo^rada: Nocoj se je poiavila nova'-kombmacija, po koteri bi pred- sedstvo vlade prevzel Pašič ali Protič, predsedstvo ustavotvome skup5(*ine pa bi dobi! demokrat. Ljubljana, 21. dec. »Slovenec« iz Beograda: Za jutriSnjo sejo kousti-. tuante vlada v političnih krogih veliko zanimanje. Zdi se, da je došlo do spo- razuma med raciikalci, demokrati in zemljoradniki.— V parlamentarnih kro- gih se srovori, da bo 7a predsednika ustavotvome skupStine izvoljen demo- krat, za podpredsednike pa en radikalec, zemijoradnik in mu.sliman. Dr. Trumbič odklonll predsednlštvo konstituante V . Beogifid, 21. dtcembra. V po- litičnih krogih se je razäirila vest, da je dr. Trumbič ponirden0 mu predsed- stvo konstituante odklonil. Stavka rudarjev v Sloven ji. Trbovlje, 20. dec. Delo počiva. Mir in ted vlada po vsej dolini. Sicer smo dobiü vojaško moč. a dosedaj nit še posegla v akoijo, kakor tudi nolicija in orožništvo no. Priznati se mora vod- stvu delavstva, da ima dosedaj šo va- jeti v rokah — a ne ve se, kako bo, ako začne enk'rat beda in lakota trkati na delavska vrata. Nihče ni tako za- ložen, da bi zdržai 14 dni. kaj še mo- goče 1 mesec. Voustvo delavstva je dalo nabill cklic, naj vsakdp vzdrži do skrajnosti, ker vlada in rudnik se mo- rata vdati njihovim pravičuim zahtevam. Najbolj zanimivo je dejstvo, da'delav- stvo stavi lUdi zahtevo, da se ne smejo pri povišaniu mezd tudi obenem po- viSati cene premogu, ker rudnik ima itak še vsako leto nad 100 milijonov Člstega dob cka. Ta točka zahtev je tudi odjemaicem premoga simpatična in tokrat se strinia tudi drugo ljudstvo v Trbovljah in okolici z rudarstvom. Oostilne so zaprte in pod najstrožjo kontrolo. Ob 8. uri zvečer mora jo biti vsa hISna vrata zaprta in nihče ne sme na cesto brez iegiMmp.cije od vo-j.?kega povelinika. Pred pogajanjIV Beograd, 21. dec. Na prošnjo Saveza rudarskih radnika ie odposlalo ministrstvo za šurne in rude v Ljub- Ijano svetnika dr. GostiSo, ministrstvo za socijalno politiko pa inšpektorja Štebija, da uvedejo pogajanja med trbovelisko družbo in ; tavkujočimi. V. Zakonska obramba proti škod- Ijlvcem narodnega zdravja in blago- stanja in proti razvratnim elementom. Glej dotične revizije švicarske ustave!) VI. Enotnoprivatno (in kazensko) pravo. Vil.Ceiitralizacija uprave, zakono- daje in sodstva, kjer se z njo v večji meri doseže obči napredek, kakor z avtonomijo poiedinih pokrajin in z atomiziranjem državnega gospodarstva. VIII. Da se vrši tudi upravna ob- last v centrali po mogočnosti kolegi- jalno. IX. ČI. 118, ki se glasi; »Zvezna ustava se more vsaki čas spremeniti v celoti ali pa v posameznth delih.« Politične, verske, gospodarske in sor.ijalne borbe Švicarjev pa nas naj učijo, da se rni Jugosloveni pri reše- vanju enakih sporov ne držimo njihove prejšnje metode, ki je apelirala na silo, ampak njihove sedanje, ki računa na popustljivost, spravljivost, razsod- nost in pravno čustvo svojega nasprot- nika, ki bo se, ako ima gornje last- nosti, mirnopokoril razsodbi pravičnega razsojevalca. Njegovo ulogo ima sedaj pri Svicarji'h mnogokrat vršiti celi po- litičnl narod, ako ga stranke ali oblasti pokličejo na p.omoč. Tudi pri nas naj pridejo zopet do veltave sodtiiki iz naroda, t. zv. »dobri Ijudi«, ali pa vsi državljani z voliino pravico, ako se t'ce va?nih interesov cele države. Da se mirno rešijo naši notranji spori in naše različne težnje, naj tudi za nas velia opomin v us.avi »liclvetske re- publike« h 1. 1798, ki se glasi: »Od- povejte se vsaUemu sovraStvu In vsaki puhlosti ter negujte zmirom samo sladko Ijubezen do našega brata !« Potitične vesti« Verlfikacijsk« odbor ie do 20. tm. pr znal 343 mundatov kot nespcrnih. Iz Demokratskega kluba. Ustavni odbor Demokratskega kluba je sprejel k čl. 1. ustave predlog, naj se naSa država 'imenuje »Kraljevina Srbov, Mrvatov in Slovencev — Jugoslavia«; k tl. 3 pred- log, da bod; državn; jezk »srbo-lirvat- sko-slovenskl«. Klub so ie zrettel za par- lamentarno monarh jo. Dredtev pokra- j'.nske uprave naj ho organ zirana po enotirnem s.steniu, t. j. da sin/ eden in 1st; upravn; aparat državni admin stra- o ji in pokrajinski upravi öifaii t. iHiOVÄ v 0 ö A« Stev. 153 Crnogorci s.roij apaiiažt razkralja Nikita. Mcd črnogorslvm'; poslanc. je iz- zval sklep vladc, da se razkraljn Nikiti da lelna apanaza 300.000 frankov, velko ogorčonjc, kef se N.k'.ta s> nj odrekel prestolu in vslcd tena tudi ne nadaljnemu rovarenju v Crni koi\. Za to izdajalsko rovarenje pa ^a naj naša viada še plača, das-i ga je vel kn narodna skupšč\na v Podgorci vrgla s pivstola 'u zaplenila njegovo iinetje. Kako nilsli narod v Crn- gor1, kaže dejstvo, da je od 16 črnogui- skih poslancev v nstavotvorni: skupščiii: 9 demokratov, iorej vec na, in t\u so vo- litve zmaga nad prot vnikl narodnega ediinstva. Bauske posle na Hrvatskein je pre- v/el banski svetn,k dr. Teodor Bošnjak. Glavnl odbor Kadčevt stranke se sestane 8. jan. 1.921 in bo sklepal, all poj- dejo strankin' poslanc; v Deograti al; nc. Naše poslaništvo v liaagu je vsleu spora s holandsko vlado odpravljeno. Protest prebivalstva otokov Krk in Rab. Z obeli otokov pr;liajajo Se vedno nove vest: o terorjn u' Annmizijevh ban- ditov. Oblast je zaplemla vse čolne, da ft\ prebvalstvo ne imelo zve/ z Jugoslavi- jo. Arditi so so nastanli v najlepš.h po- slopjili in izt.rali iz nj h nasc ljudi. Na- rodna svcta obeli otokov sta poslale br- zojavke "talijauskcinu kralju n ministr- skemu predsedn ku Giol.tt;ju, v katenh protest1 rata proli neresnicam samozva- nega naeeln'ka Potrisa in izva/.ala po- novnp nezloinljivo voljo preb.valstva, da se združi z Jugoslav jo. lUliJanski senat je v svoji sej 11. tm. z 219 proti 29 glavSovom spreiel ra- pallsko pogodbo. Ob priliki razprave je 'imel znnanji minister grof Siorza govoi. v katerein je povdarjal, da bo Italja v svojih novili deželah vodila trezno politi- ko, da se Izogne iredentizmu. Odloeno Je tud; zavrn 1 one elemente v lta.llji, ki ra- čnnajo na razpad Jugoslavjje. Veruje v trajno prijateljstvo Jvigoslovanov in Ita- rijanov. Italijanskj kralj je sankcijoniral ra- pallsko pogodbo. General Cavigl.a h po- zval d' Anuunzi.vi, naj se nkloni volj: do- movinc. Ultituat ci* Aiuuikizlju. ticneral Cavig- Via jc poslai Ü' \nniur/.:iu uWmivt, v kate- reni zahteva: J. Izpraznitov otokov Ra- ba in Krka ter dru&h kraj'ev, k; pc ra- pallski pogodbi pripadcjo J ugoslav-ij;; 2. prost odliod lad j llaljanskc vojne mor- narice iz reSke lukc tor povralek ladij in torpedovk, ki so se pri proglasitvi bloka- de podale v Keko; 3. razpust .:n odhod oboroženih s'U, lei n.so sestavljene iz re- šk h mcščanov. I.)' Annunzöo b. moral da- ti odgovor do 21. tm. zvečer. Dve Jzjavi grškega kralja. Ko se Je voz'l gršk: kralj Konstantin na ladji v Atene, jc na vp-raSanje, all namerava od- stopti, to odlociio zan;kal. Prpomn 1 je, da se podvrže samo volj I svojega naro- da. — Ko je zasedel zopet grški prestoi, je i/.dal na narod proglas, v kalerem na- vii med drug m, da sc bo y zunanj politl- k| držal dozdajnh smernic. Potrud':) se bo utrdti dobre odnošaje z zaveznšk.mi velesilami in ojač:ti zvezo z junaSko za- vezirco Jugoslnvijo. Na Slovaškem je stopUo v slavko tud: poljedelsko ddavstvo. Poskušan Je b'l tud/' koiinin;st-čen puc z zasedbo rar- nih državn h oblasti. Večje šievilo komu- n stčnih vod teljev je aretiranih. Iz fieškoslovaškega padamciua. V sejü poslanske zbornice I7, tm. so Ncmöi upr.zorli obstrukejo proti vladncmu predlogu o podržavljeuju zasebii'li želtv,- n'ic. Razdejali so klop. in večkrat navalili ria češke poslance. Posredovat' je mora- la straža. Vee nemšk.h puslancev je predsednik izključil za 5—20 sej in j'h bo tožil zaradi poškodovanja državnega iinetja. Vladna predloga je bla seveUa sprejeta. — Vlada ic predlož la zbornici tudi trgovsko pogodbo z Jugoslavijo. Albania ie b:la v seii skupščneZve- ze narodov 1^- tm. sprejeta v Zvezo. Grški kralj Konstantin je v nedeljo z rodbno dospel v ^tene in b'l slovesno sprejet. Za okrožje Vilne ie svet Zveze na- rodov sklen 1 izvedbo ljiulskcga glaso- vanja, all naj pripade okrožje Poljski ali Iitvanski!. Iz Korotana. Surovi nemSki orožnikl. Iz OuStanja poročajo: Dne JO. tm. ob 15. un je orož- nik Anton Ottowitz v h Si pd. pri ^rastu pozval Jurja 01 n ka, naj gre z njim na . oružniško posiajo v Mrastu. Olinik jc pu- stii delo in se odzval pozivn. V Hrastu ga ie orožn.k Ottow'tz predstav;i tamoS- ! njeinu okolskemu nadzorniku v službe- nein lokalu. Ta gn je v skrajno surovem i tonu vprašal, kako se je na predveeer v j gostilni 2ulezii'ik v L.bueah izrazil glfdc ! »Priigelbande'< v Jmarjet; in o grožnjaii | napram orožjikom. Olm.k jc hotel ]>ojas- n'ti zadevo, toda že po prvih besedaii mu je okrožni nadzonnk dal klofuto, nato pa še pet. vse to v shižbeiiem lokalu, kjer so b'l; navzoei še tr.'je dnig, orožniki, med njinii Ottovvtz, ki pa so vsi molcali. OJ - nik n; pr.šel več do besede, sarno dcjal je, da ga orozn'k nima pravice kloiutat-. Nato mu je okrozni nadzornik dal šc dve klofut; n zavp'l: »AWseh hinaus, Sie Mistkerl!« Pri tretji kloruti j-j Olin'k za- i čutil, da je na desnem ušesu zgubl sluth j Zan'mivot Ko je prev/.Ha cono A | avstrijska uprava, je seveda takoj uvetl- la karte za moko in sladkor, česar preb'- valci cone A skoro ves čas jugosiov. uprave n so pozual. Da bi jim to razlko vsaj nekoliko onii'ldli, pustijo Avstnjei Ce- lovčane Š2 naprej stradat:, da sc pr kup'- jo slovcnskemu preb.valstvu v coni A. Tako dobijo Celovcani za H dn; vsega skupaj tri eetrt kih.grama moke n en četrt k lograma koruznega zdroba na | osebo, doč:m dob'jo v coiiii A navadii! j konzumenti pol klograma krušne moke. I pol kilograma bele moke St. 0. 60 dkg ko- ruznega zdroba .n SO dkg koruzne moke na osebo na teden, težk delavci pa 1.60 kg krušne moke, pol klograma bele mo- ke št. 0, 90 dkg koruznega zdroba in 1.20 kg koruzne moke na osebo na teden. Seveda, saj imajo, l.iub, Avstrjjci Zato pa jim na Dunaju innirajo olioc^ -in ženske lakote na ulicah. in avstrijska kroua stoji tako siijajno! iVSariborske novice. Podružnico »Pravnika« so ustanovili m nulo soboto slovenskj jur'sti v Mari- boru ob eastni udeležbi iz vseh strok. • - Zborovanje je otvorl ocivcinik dr. Rosi- na, ki je utemeljil potrebo in namen dru- štva. Predseduikom podružnice je b:l so- glasno izvoljen z vzklkom dvorm: svet- n.k Levee, v odbor na: vcxlja drž. pravd- ii.štvd (Ira.selJi, dr. .icuc č, sodii. dr. LeS- nik, vladii; tajn.k Mulacek, dr. Valjavec, dr. Lipold, fin. Praktikant Leskovec, dr. Rosina; namestri.ki: dr. Senior, dr. Re;s- man, not. kand dat Sevnik. — Po volit- vah se je razv.la zivahna debata o nalo- gah društva, /last; o vprašanju odvetni- štva. Podružnca bu prired lu kmalu Ca- sovna jurid.čna predavanja, na pomlad pa tudi skupnc i^letc. Od stafiovanjskc komisi.ie v Maribo- ru. Odstop. 1 je dozdajui predsedn k sta- novanjskc komisije dr. .'uvan. Z zaeas- nm vodstvom poslov je poverjeu pror. Pirc. Najbrže se ustanov; v Mariboni stanovanjski urad po ljubljanskem vzor- cu. 170.000 K poneveril in z denai jem v Avstrijo pobegnil je računovodja delav- nic j. ž. v Mar.boru Štravs. V Mar;bom je pustil ženo n dva otroka. Qerentstvo občine Kröcvina je skits nilo, da se dozdajni nen^k; napisi na ob- ö'nskih iavnih tablah izpremene v slo- venske. Skup'na hiS od dr. Turnerja do Badlove vie na severnoznpadiiem kon- cu mesta se imenuje odslej »Petrovo se- lo«, skup'na Irš od poslopj barona Twickla do Wellejeve tovarne pa «Pod P'ramido«. Ulica od V.narske ulice vz- hodno od vinarske sole proti seven« sc imenuje Turnerjeva ulica. Mariborski vladn! komisar, klerikal- st1: advokat dr. Leskovar, ie koneno ven- darle podal ostavko. Mariborsko niestno kcpališčc ostane od 22. tm. naprej za nedoločen čas zarad'i pomanjkanja nretnoga zap.rto. Vodstvo dclavn'c južiie želcznice je prevzel 16. tm. po odredbi gencralnega ravnatcljstva na Dunaju glasom poročl mariborsk ii ljstov rencgat Dol nschek, ki se jc uradnikom predstav 1 kot Ncmec. Celjske novice« Celjski mestni šolski svet. S 1. janu- arjem 1921 prevzame kr. okr. glavar- stvo v Celju del agend, ki fih ie doslej vod 1 mestn; magistrat kct pol.tična oblast prve instance. Izvrš; se to v smi- slu sklepa mestnega sosveta. Ne pozabS mo pa pri tern, da nam je klerikalna ljub- ljanska vlada svojčas v zvezi s tern po furtimaško odvzela našo važno kulturno instiituc jo: Celjskii mestni šolskj svet. - Brez odloga zahtevamo in poz vama mestno gerent.stvo, da nemudoma stor v Ljubljanj vse k.)rake, da dobi nesto Celje zopet svoj mestiiii šolsk; svet, ki nam je bl iz strankarskopol;p"čn:h moti- vov brez vse motivac je odvzet. Kurz za mouentc pleac otvori ^ kratkem g. Anton Peiginann v nial; dvo- rani hotcla Union. Olej oglas! Obrtnišk! pies v Cclju. Prvokiai se je prired;! slovenskj obrtn'sk pies v Ce- lju 1. februarja tl., ki sc je obnesel U-ko dobro, da je še danes vsem posetn/kom v spom im kot najprijetnejša zabava iz lanske zi'mske sezone. Celjski obrtniki so si zaradi tega tudi za kodoče prisvoj li 1. februar kot svoj-dan in prired jo tudi to z mo na ist clan vel ko predpustno za- bavo v prostor h jNarodnega doma. Da- me in gospodjc pn:pravlj[ilnega odbora so že pridno na delu. Ce se sm;.:mo zana- šat: na vest', k: smo jih dozdaj spieje?, bo (a prircd'tcv zopet c-ki najIeps'M in najpr jetnejš;h. Opozarjarno na plesne vaje, k se vrš jo žc nad en mesec. Kdor se žel plesa udeležiti. naj prihaja k va- jam in se prijav; takoj v br'vn'oi gospoda Ivana Kapusa. Za uboge otroke. Uslužbenci jetnis- n'ec okrožnega sod'sca v Celju so daro- val mesto venca na grob ^ospe P'ne dr. Kotu kove znesek 310 K z namenom, da se denar porab; za uboge otrc-ke. Znesek' se je enakomeruo razdel'l na 4 tukajsnjc osnovne ljndske SoK», ki prirede boz'cn-- ce z obdarovanjem revn li otrok. Za obdarovan.ie i evnih otrok iz dfC- je stanicc v Oaberju na Miklavžev dan se je nabralo 3258 K. Od tega so darö- vali: Trgovsk»: grennj iOOO K, g. Westen 400 K. g. Majdie 200 K, Ne"tnenovani 200 kron, g. Kud š 100 K, obč na okoLica Ce- lje 100 K. Na polo so nabrale: ga. Oobec 866 K, gde. Pušnk in Poglajen 392 K. - Vodstvo ^dcčje stanice se v 'menu revnc deee 'skreno zahvaljnje vsem daroval- cem in damam, ki so pomagale nabirati in gdč. Štefaneč za dvorano, kamor je pr>- se) sv. Mjklavz. ••- Mara PogJajenova. Za C'ril-Metodovo druzbo. Prejel smo: Delovanje za družbo sv. C. n M. se je v Celju ii okotici popolnoma opti- stilo. Ker na kako pKrcd'.lov ni iiiokoCo misl t;. jc sklenil odbor podružirce drn- žbe sv. Ciria in -Victoda za Oaberje, da bo zbiral v ta namen. Ccnjeno občinstvo se uljudno pros:, naj upoSteva to težko nalogo odbora in ga pr; tern podpra ter kol kor niogoče darujc za tlružbo sv. C :nM. Z mestne osnovne sole. Za Miklav- ževo je bilo letos obdarovanih v Narod- nem doinn uad 200 ubogh šolskih otrok s pecivom n nekater niii šolskimi potreb- ščinam". Z nabran*'m denarjem v znesku 6.598 kron se je nakup la najpotrebnejša obleka in obuvalo. Throve je na Aliklnv- ževo v Narodnem domu kako* tudi vee- raj na soli razdeljcvala znana dobrotir- ca ubogili ^olsk^h otrok gospa M:irica dr. Sernečeva. katcra je mesec dnt poprej nab'.rala m'lodare od hiše do h $e in sc tudi m ustrašla dolgcga pota v (Iradec. samo, da je inogh obdarov^ti tern večie štev lo uboff'h otrok. z obleko ciziroma obuvalom. Obdarovairh je b'lo vecraj 54 dečkov in 49 dekl'c. Podp'sana solska vodjtelja izrekata tern potom požrtvoval- ni gospej Mar ci dr. Sernečevi v imenu s roinašne šolske mladinc najglobokcjšo zahvalo. Istočasno sc tudi zahvaljujcta vsem darovalcem. hnena večj h dobrot- nikov sc bodo hvaležno zabcležila v sol- ski kron k'\ - Joško Biziak, Srečko Exel. Celjsko pevsko društvo Javlja. da se vrs'jo pevske vaje ?a »Sllvestrov veccr« v naslednjem redu: danes ??. dec. za mo- ski zbor, v pondeljek 27. dec. :i\ sredo 29. dec. pa za niešam zbor ob 8. uri zvečer. Prldite vši! Za mestne reveže je naše občinstvo radcvolje prspevalo, da se j m za boz'.c- rrco naklon: premog, drva in drugo. — Vsem, zlastii g. Pertinaču za darilo 5«"0 kron, se toplo zahvaljujcta —• Jos. Zu- panek, okr. šol. nadz. v P- ir> -Tos- Zabu" kovšek, kroj. mojster. ubožna očeta. Razglas slede prjav in odjav strank. Povodom ure^ltve prjavnega ura- da i'u rcklamacij pri zadnjih voltvah ie pr'sla pol c ja razn m gospodarjern h"§ na sled, k)i niso prijavTi prav Ino tujcev n strank pri' pole j, koji so se nasel'.li v nj;h Hlšah. Za to brezbrižnost so b:l" dofčnl kaznovan:. Radi tega sc obč nstvo po- novno opozor", da ima tekorn 24 ur vsa- ko novo došlo stranko prijavltl in istota- ko odjav.i -¦.¦saiio oüpoiujoeo sirauko. - — Nadalje sc opaža, da se izpolnjujejo to- zadevn prjavriii in odjavn» l'stki Ie po> vrSno ali pa iežko čitlj vo. Talc; 1 stkj se bodo odslej naprej zavrnil:' ter bode mo- rala nositi stranka saina tozadevne stro- ške. PovrŠHost v zadevi prikr je ali vsaj otežkoči zasledovanjc oseb, koje pol'cija išče. Prav;ine in pravoeasne pr'jave so radii tega za varnostno oblast velkega pomena 'in tudi za stranke same, ki rab- jo slej ali prei točno poroč lo o nastanitvi v Celju, kojega pa zglasihti urad ne ma- re izdati, če stranka ni pravilno zglaše- na. — Istotako ne more zglas Im urad cni al drug!", straiiki postrečii z naslovom ene ali druge osebe, kojo išče, če ni vsakdo pr; zglasilncm uradu pravočasiK^ >n pra- viliH) pr^laSen oz'roma odjavljen. Češkoslovaška repubiika v luši statistike, (Konec). 10. Izvoz in uvoz. V prvi poiovici leta 1919 je zna§al uvoz 2,110,260.727 čsl. kron, izvoz 1,437,282.654 čsl. kron, razlika — 572,978.173 čsl. kron. Uva*a se največ: iužno sadje (13.233.625 čs!. kron), žito, slad, mlinski izdelki in riž (621 mil.), kruna (nad 133 mil.), jest- vine (krog 70 mil.), rude (20 mil), bar- ve in tanin (nad 21 mil), Ian, konoplje, juta itd-, volna in volneno blaRct (5Me m hrzojav 269 743 000 K č, m-n ustva . žtlez- nice 1.603 254.000 K , minist ->*a za poliedelstvo 139.259 000 K .-, ' nistr- stva za javna dela 506,197 000 K Č.. :.¦>(L v. 'i 53 ii\ O V A ii O B A • Sfrtn c. ministrstva za soc. politiko 988,182 000 K Č.. ministrstva za narodno zdravje 45,922.000 K Č. Parlament stane repub- likc letno 6,522.000 K Č., predsednik republike ima letno 1 mil. K č\ po pro- računu, pisarna in dvor predsednika pa 8,568.000 K Č. Prosveta. MESTNO OLEDAUŠČE V CFXJU. Danes četrtek, tine 23. dccembra 1920 predstava veselo.grt »V Ljubljano jo dajroto!« Začetek ob 19 in pol, konec okroK 22. ure. ABONEMENT! V uedeiio, due 26. deccinbra 1920. »V Ljubljano jo diijmo!«. Popokianska predstava ob ziržan li cenaii. Začetck ob 16. in pol (4K»), konec okrog 19. (7. ure) na kar opuzarjanio zlast delavstvo -n okol'.cane, kür majo zveze z vlaki. V četrtek, «sue 30. decembra 1920 pa !¦»>¦<—»^-~- a Jurman (O.šper Srebrin), g. Bratina ihiapec Pavle) in gdč. Testenova (Ma- rica) so v kreiranju teh tipov narav- nost. r-edosegljivi. Oripnalnost vsakega posamezne&a v nnjtežjih situacijah je bila na višku. Vsako gledališče je lahko ponosno na tako spretne moči, ki se znajo tipično zamisüti v svoje uloge. G. Jurmana smo v tem milijeju vsikclar ocikrito veseli, g. Bratina je izrednoi.-pre- ten režiser, v igri umetnik, gdč. Teste- nova s svojim temperamentoni, s si- gn rnim nastopom, z redko iznajdljivo- stjo in ljubkostjo že danr-s k>hko kon- kurira z inarsikat^ro dobro igrnlko po poklicu. Novi g. režiser je takoj spoz- nal njen talent in jo postavil na pravo mesto. Mnogo zaslug, da je občinstvo igro burno aklamiralo, imajo tiidi ostali igral- ci. Odč. Čcrnetova je bila skrbna Sre- brinova mamica, ki Ijubi svojega otro- ka, se po slovenski kmečki navadi ra- da podreja svojemu rnožu, a zastavi v primernem ironolku pri očetu ves n- pliv za blagor svi)jega otroka. Gdč. Junnanova je spretno svetohlinila in bila prov dobra Pavletova partnerica in g. Pfeifer je pokazal v ulogi giudenta Mirka, da zna biti tudi v Ijubimskih ulogah naraven in zelo prikupljiv. G. Lipovžek (notar) in obe pviči (g. Mla- kar in Kosič) so pomagnli srečno za- ključiti zadnje dejanje. Med občinstvom je vladalo ves čas v dobro zakurjenih prostorih izredno veselo razpoloženje. Mnogo jih je pvav posebno simpatizt- ralo 2 vinskim bratccm Pavletom, drugi so zavidajoče sukali svoje oči na sva- tovsko mizo. Želeti je, da najde po- Žrtvovalnost igralcev pravo razumeva- nje med občinstvoni. Celj'e lahko da- nes napolni gledališče pri dveh teden- skih predstavah do zadnjega kotička __________________________ — VU — ' Turistika in sport. Planlnskl pies. Celjski odsek sav. podružnice Slov. plan, društva priredi sv°j II. planipski pies v soboto, dne 15. prosinca 1921 ob 8. uri zvečer v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Celju. Ta prireditev obeta kot lani radi neprisüjene zabave biti ena naj- lepših letošnjega pusta. Sport. St. 26. prinaša članke: Zimsko-športne prireditve na VII. olim- pijadi. — Smuški 5port. — Smuška terminologija. — Polrg tega veliko i5revilo notic iz gportnega življenja. Dalje slike: ameriškega atleta P. Ry- jana, znamenite smeriSke plavalke Boyle, sodnikuv odloČUnih tekem na olimpijadi (Brown, Kevis in Kinghi), dunajskega nogometnega možtva »Ra- pid« lid. OMEVN0 KOVICE, Na Kosovem polju nameravajo naseliti 7000 donskih kozakov z dru- žinami. .Pegastl lejfar se jo pojavil v Zagiebu. Do 20. tm. je zbolelo 11 cseb. Obhist je Likreniia v>e, da so bolezen ne razširi. Odllkovanje. Z ledoin Sv. Save III. razr. je bil odlikovan g, dr. Ivan Oražen, 5es zdrsvstvenega odseka za Slovenijo in Istro. Tehnlčna srcdnja Sola v Lju- bljaiJj. Tako so bo s pofeJkom 11. te- čaja 1920/21 iinenovala dozdajna dr- žavna obrtna Sola v Ljubljani. Narodno gospodarstvo. Socijalna politika. HMELJ. Žatec, 18. dec. 1920. TukajSnji tig brez vsake kupčije; cene le nomi- nelne, 4000—4200 K č za 50 kg. D.uies so se na krnetih prodale tri bale po 3500 K č za 50 kg. Zagreb: Dolarji 143—143.50, avstr. krone 0 -25,.rublji 80-85, franc, franki 0- 880, napoleondori 460-465, nem. marke 198 -201, roin. lcji 180-190, italj. lire 500—518, tuiške lire 515-52S, češkosl. krone 160-170. Praga: Dinarji 211.40, marke 11.9.75», švic. franki 1339.50, lire 303.50, franc, franki 5-.2i.5O, funti 307.25, dolarji 88.50, avstr. krone 12.60po!jske marke 12.25. Cu r i h : Berlin 9.50, Newyork 657, Lon- don 23.10, Pariz 39.10, Milan 22.70, Praga 7.40, Budimpešta 1.17'/a, Zagr?b 4.10, Var- šava 1, Dunajl.5/», avstrij. krone 1. Dunaj: dinarji 1629—1649 dolarji 646 —650 francoski franki 3855—3895, Svicarski' franki 9950--10.000. Ccškc krone 745-751, madžarske krone '14 116. lire 2190.....:V>10, Obrtni vestnik. Obrtna razstava 1922 v Cc'iju. Občeslovensko obrtno društvo v Celju je sklenilo v proslavo svoje 50-)etnice 1. 1922 prirediti v Celju veliko obitno- industrijsko razstavo. Prvi pripravljalni odbor je sestavljen in se je vršila v poncieljek 20. t. m prva večja seja za- stopnikov najvažnejSih.strok, kat.^ri so piisöstvovaii tudi prijaielji osialih me- Sčanskih krogov. O sklepih bo mo še poročali. To obeta postati velik korak naprej v pokrdu slovenske industrije in obitK Ker je treba za podv/.ctje pravocasno zainteresirati širšo javnošt, pričakujemo tozadevnih razprav v nasih iistih. Šmarje prl JelSah. V naši žup- niji je še v navadi, da hodijo kaplani z orgljavcem ali cerkovnikom po hi- šah «kropit« ozir. blagoslavljat kruh. Pravzaprav je to posebna vrsta berje, ker tisti ofenaš, ki ga zmoli knplari navadno že precej slr.dko ginjen, ni- ma nc-bene vrednosti. Ker sta sedania kaplana za nnnulih volitev hujskala in zabavljala čez vse, kar ne trobi v farovškj rog, je umcstno, da napravi- mo tej beračiji konec s tem, da se zahvalimo kapianoina vnaprej za njun blagoslov in za niune očenaše, ki jih izgovarja samo jezik. Kar in kolikor smo doslej dajali kaplanoma vdenarju in naturalijah, poklonimo letos in za- naprej v prosvetno ali dobrodeine na- mene n.pr. za »Sokola«, revne otroke ali občinske reveže. lsto naj store po deželi tudi oni kmetje, katere je duhov- gčina med volitvami na nečuven način grdila in obrckovala. To bo zaslužno in koristno. Vransko. (Zahvala.) Odč. Julka Zorko izročila je šolskemu vodstvu na Vranskem 200 K kot volilo rajne blage mamice KaiarineZorko za uboge sülarje na Vranskem. Za ta dar izreka imenom obdarovanih najtoplejo zahvalo ivanKra- mar, šolski vodja. Sporazuma še ne bo kmalu. Beograd, 21. dec. V političnih kropih prevladuje mnenje, da glede nove vlade še ne bo kmalu sporazuma. Pašič je povabil za danes pop. nnčel- nike klubov k posvetovanju. Raxprav- Ijalo se je o prisegi. Demokrati In ra- dikalci se hočejo točno držati poslov- nika, da se položi prisega, ko bo o- verovljenih nad pulovico mandatov. Demokrati so za to, da sc po!o;v:i pri- sega v sedaj določeni obliki. Konni- nisti ne pristanejo na položitev prisege. Za jutri ob 9. uri dop. (pred sr-jo kon- stituante) ie sklicano novo posveto- vanje načelnikov klubov. Namen je, doseči sporazum med radikalci in de- mokraü, da se. po razpravi o poroüilu verifikaeijskega odbora izvrši zapri- seženje in voiitev predsednika. Demo- krati 'kandidirajo dr. Ribarja. Izveciba rapaSisk« pogodben D'Annun?.io se ne uda. Predsto- ječa blokada in ke listine se bodo izmr.njaie v Rimu. Jugoslovanski pp- slanik je že spicjel pooblastilo za iz- rnenjavo. Vojaška uprava v Zcidru je izm^ujaua z oficijelno upravo. Admiral Mülo je odpokücan; upravo je prevzel dosedüjni pref^kt v Vidmu don Fanti Linare. Millo je včeraj predal upravo in sinoči zapustil Zader. Trst, 21. decembra. Predno je bi;o d'Anuunziju dostavljeno oficijelno ob- vestüo o sankeiji rapallske pogodbe, mu je genera! Caviglia pisal pismo, v katerem ea je vabil, n^ se podredi volji vlade. V odgovoru je d'Annunzf© izjavll, da ostane üeomejüo ini svo- jem odloku, da ne prizna rapallskega sporazv.ma in ria je odločen na odpor. —,—&»t«, 21. dec. »Agr. Stef.« poroča: Po poročilu generala Caviglije poteče rok za odgovor d'Annunzija danes ob 18. uri. Ako odgovor ne bo zadovoljiv, odredi Caviglia efektUno blokado Reke in od d'Annuuzsja zasedenfh otokov "Raba, Kika in Sv Marka. V novi blokadi bo vsak promet preprečen in blokirani kraji popolnoma izolirani. Trst, 21. dec. Tukajšnji list »II popolo di Trieste« poroča iz Reke 19. tm: Kakor se zagotavljn, je oficijeJno določeno, da prično 22. tm. oienziva generala Cavfglije proti reSk-*m upor- nikom. NeresniČne komun-etične vesti. Beograd, 21. decembra. Presbiro objavlja iz ministrstva za not ran je za- deve: »Radničke novine« prinaSajo iz raznih okrožij poročila o teroiju okro2- nih načelnikov in komitašev. -Ügotavlja se, da so vse te vesti tendencijozno neresnične. Več aretacij se je izvršilo edino v kumanovskem okrožju, in sicer na odredbo višjega sodiSča, ker je bila odkrita bolgarska protidržavna organi- zaeija. Ustavljeni vlakl radJ rudarske stavke. Beograd, 21. dec. Radi rudarske stavke je ukinjenih veüko število vla- kov v celi državi. Na vseh progah zagrebškcga žel. ravnateljstva vozita do nadaljnega s?.rno po en osebrii in mešani vlak. Od direktnih vlakov na Dunaj in v Prago vozita samo vlaka 3 in 4. Edino simplonski oriient-eks- pres vozi še nadalje redno. Stavka državnih uslužbsncev v Juüjski Benečiji. Trst, 21. dec. Že deseti dan traja stavka srednješolskih učiteljev. Vse srednje šole v Julijski Benečiji so za- prte. Stavka je danes v odločilni dobi. Pogajanja med vlado in zastopniki stavkujočih so bila dozdaj sicer brez- uspešna, vendar se niso razbila. Pred splc.šno železničarsko stavko v Avstrij I. Dunaj, 21. dec. Osobje južne že- lezuice je izročilo zahtevo po božični nagradi in več drugih zahtev. Rok po- teče v sredo. Pogajanja se vrše. Brzo- vlaki v Zagreb, Trst in Budimpešto so danes odpadli. Na urodoj je ena breja, molziia kiava, mlado tele in 1 leto star junec. v Celj«^, Gaberje štev. 21. J621 1 Proda se stara suknja iz usuja in ena stara črna moška palerina iz gumija. 1 Vw««^1!! se Je na kolo- AlgllDll dvoru v Celju p3s foxtarrier bei s črnimi lisami, sli§i na ime Leo- Najclitelj naj se zfrlasi v Razlagovi ulici štev. 7. 1619 2—1 Frnh-suhnja se nova, so po nizki cern ; roda. VpraSa se pri tvrdki J. Wt«skp, prej Wambrechsamer Ceije, A!ek- sandrova ulica. I Našim cenjenim ^Zr^Yöi odjemakem voščitno ^(C/ | vese/ebož/čnepraznike in srečno Novo leto \ mcsiirji-stojničarji ter nuznanja- i mo, da se dobi na stojnici prav i lepo in okusno meso po 18—20 K. \ S spoštovanjem 1611 2-1 ^^z&^ na- stojnici. zirnska suknja, frak, čevlji, klobuki, tudi hišna in gospodarska oprava, v Oosp. ulici St. 4. 1614 1 pri Maks Zabukovšeku, Cankarjeva c 2 salonski sukuji, 1 nova smoking-ob- leka, IJaket z hlačami, 1 nov vojaški pla§č, 1 nov frak, 2 para škornjev St. 42 1616 1 SMenonDohišfveno mizarstvo Jožef Mihalič, Celje, Maipibo^ska ceafa 3 (zaya Jarmer) nyznanja p. n. ob- činstvu. da izdeluje vsa v svojo siroko spadajoča dela. V zalogi gofovo pohištvo kakor tudi kuhin^ske opremsi Stavbena dela in popravila. urar If" Celje, Glavpi trg št 4 \ prej F. Pacchiaffo priporoča svojo veliko za- logo ur, srebrnine in zlat- nine. — Najlepša božična dariia. Lastna delavnica 1617 za popravila ur. 2-1 nil I. iiiJljiilai Proda se 1 par lepih lahkih konjev in 2 lahka voza. Naslov v upravništvu. 159* 1—1 VINA črez ulico za prazn'ke po znižani ceni pri tvrdki BRATA MOLÄN CELJE PreSernova ulica 12. CliLJE 1606 tik nemSke cerkve 2—2 fciRIL SITAR ) i \« UUBUANA #J - Stran A. >N 0 V A D Q B Ä< Stev. 133. «Podružsiica _____ LJublJaitske Rrediftie banke v Celju DelniÄka glavnioa 50,00^.0019 kron. | | Bezeryni fondi nad 45,000.000 krön. GENTRAL.A V LJUBLJANI Podružnioe v $gyLi&u, TVsiu, Sarajevu, Cio^ici, Marsbaru, BctrovBjah rn Pfuju« Sprefema VlOge na Kltjfžlce in teKOČf JffjJHJ Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račUH protl ugodnemu obrestovanju. 8^S#^S valut in dovoljuje vsakovrslne krediie. _____________________ 2% —36 Edlna slovenska specljalua trgovJna z barvaml in lakl. Agentura In Koinl- sifsko podjeffe. Iv. «Ferležs Celje j 447156-91 -Na.i»o«l,i--i dom I Trgovlna z lesom in drvmi na drobno In debelo. : Kupuje jamski in ostali les \ po najviSjih dnevnih cenah. Regisirov. kreditna in •tavbena zadrugazom.acav. __*____,¦¦¦¦ Preiernova ul. 15 ** WeiJ« "LASTNI DOM" Sprejema hpanilne tvloige in jih obi>e*tu]e po #____¦_ II °l \. fttii-i in pol ad «to \** |2 |o# Rezervni zak?ad 80.000 K. 401 156-92 Denarni pro met 60*000.000 K. Midi. podgane, sfe- nice in Sčurki = ter vea mrces !i:orn poginiti, tie se vponxbljajo Tnoja prej^- kuSenonajbolišain povsod hvaljeiia srodstvg, kakor: Za poljske inlži 10 K, za podgaau- in mi$i 10 K, ščnrke posebnu močtia vrsta 20 K, posebno močiia tinktura laslenice 12 K. tinif.Iec srso'jevlOK, praSak protl inr^esom 10 In 20 K. ilnktura proti uSein prl Ijvideb 5 in 10 K/ntäzUo za u&i pri Ž1- vinl 6 in 10 K, praSek /a us? v obleki In ptHtu 10 In 20 K, tinklura prol! «jirčes« na sadin in /eli'iyjadi (us JCevalec r?stlin)-10 K. prasek proti mravljam 10 K, mazUo protl garjam i2X- PoSüji? ps> »ovzeUu ÄJivcvd M.JßnKer, XaKrelD $7» *>©Xr?,'>f8Ktt ni»«A 3. 465 41 Pohištvo I Izdelujem vse vrste pohištvo Z2 spalne, jedilne, gosposke sobe in salone, ku- hinje ter predsobo najsolidnejše in v vsakem slogu. Imam v zalogi vsako- vrsten les, kakor javorjev, jesenov, čreSnjev, brezov, hrastov, orehov, rna- hagoni, polisandler, rožni in tičar. E!e- gantne spalne sobe imam vedno izgo- tovliene v zalogi. pycv/.'/iW-m vs-s nz- ročiia ter isla izgotovim najhitreje in v popolno zadovoljnost naročnikov. Naati na razpobgo. Cene 50% nižje, kakor v mestih. Za obilna naročila se najtopleje priporoča Frawjo ÜHTcL^xiex», mi?aia Sv. «Ji*i?ij olb Taibojpia pri Celju. 1580 10-6 L-judeuit Junger Prekajevalnica in izdc- lovalnica klobas. Elekt- ricni obrat. Lastna hla- dilnica. Eksport se toe- _____no izvršuje___-__ 1307 14-13 Za gostilničarje in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in bela clalnidlinska katera so vsled svoje visoke gradacije in dobrega okusa tudi najprikladnejSa za zboljšanje slabejših vrst vino. 37 Evan Maskoyicy z^loga da!maiinskih vin Glavnl trg 8 Cßljß GSavnl trg 8 * ^amo n& debelo, 1 He Mite j ¦^ si ogledati veli- ;- >-S ko božično in § •i novoletno pro- c Z dajo vsakovr- | 1 stnega manii- a 4 fakturnei?;abla- o "So ga po zelo zni- S ___ žanih cenah. _i Zu obilen obisk se priporoča Aiojz MrnJR, Celje - pri ,.Solncuf( - Glavni trg. jVafterfefnej» božična in noVolstna darila so prvovrst. HUM stroji, Hafere pripcrocata jYi. ){W\% — Boro^ič, 1610 C«lj«, H^aija Petra csjta It. 33. 2-1 Dame in gospodje! Podpisanec otvori v nila Jbel«atr>istlčr_lhi lcnjigr v vseh Jessikih v elegantnih vezih. Goričar Äs Leskovšek, Celje. 1461 "TBS-T"-¦_--_* —r-__ —_-<¦_ -h^~i«c___ *T3* katera trajtuo v«- t 11—4 JCS_IJKJL9nL (WLJ_."at«i «• aaljo po«zro«aT ." Silt! 'vain! Nikelnasta, po vsaki ccni in presene- čeni bodete! Tudi vcrižice, prstane, uhane. zapestnia, stenske ure, za- pestnicc z urami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: Sk;trje, nože, doze za cigarete, nažigalnike, britve, de- narnice, jedilno orodje, tazna daiila za krste, imendane itd., kakor tudi velika zaloga vsakovrstnih zlalih in srebrnih predmetov. V-e dobro in ceno! 1461 Zalitevajte cenike od 11 — 1 H Sllttner, Ljubljana St. 983. ' - - - - — -m i_. n_ nin nri I ¦¦ ir> . —crii <«r pristno norvesko ' najboljše sredstvo proti slabokrv- nosti se dobi v drogeriji 14—10 SANITÄS, Celje. Lepa božična darila ——== se dolbe _aic»i ' -..: Oelje, ICs^aljei JPetjr»a cesta. ,¦ O0lejte si ixlozlbo. =38= Ofislejte si izložbo. , Rudolf Peirec, „ tx»govec ^ IVIozii^jvi je otvori] svojo podružnico v BeSki (Srem) v bližini Beo^rada in Novem Sad j ter bode v položaju najceneje in najkulantneje postreči ceii Sloveniji s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsem, moko, vsa- kovrstno slanino, mastjo, svinjami, vinom (karlovško in banatsko) vse najceneie po dnevni ceni. Naročila se naj pošiljajo direktno na tvrdko: RudoSf Pevec, v Beški (Srem). Naslov: Pewee, Beska (Srem). Nakupoval bodem direktno od kmetov, ter bodem mogel z vsako drugo tvrdko konkurirati. Obenem boden tamkaj prodaial deske, les in droge. Slovcncem se bodo dajale brezplačno eventuelne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča RXJI>O1_F PEVEC, . prvi slovenski trgovec v Sremu.