Ve s t n i k. Osobne vesti. G. lvan Okorn, nadučitelj na Setničar, nadučitelj v Ajdovščini, v 55. letu svoje ilvui-azrednici v Preddvoru. imenovan je drugim uči- starosti. V tn. p.! — G. Simon Zupan, katehet pri teljeni na deški šoli v TržiCi; g. Maks Šribar, uči-čč. nunah v Škofji Loki, postal je župnik nu Ježici, lelj-voditelj v Vavti Vasi pa učiteljeni-voditeljem pri na njegovo niesto pa je prišel z;i katebeta g. Feliks Beli Cerkvi. — Umrl je dne 24. tnal. travna g. Jakob Zavodnik, kapiteljski vikar v Novem Mestu. Iz zadnje seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Dovolila se je ustanovitev novih šol jednorazrednic i. s.: v Hrvaškem Brodu in v Telčjem v krškern okraji; v Starem Vinkelji in Čmem Potol;u v kočevsketn okraji; v Lešah in na Koprivniku v radovljiškem okraji; jednorazrednice s slovenskim in netnškim oddelkom na Travi v kočevskem okraji in jednorazrednice v Trbiji nad Škofjo Loko v kranjskem okraji, kje<pa ostane do zgradbe šolskega poslopja že obstoječa ekskurendna šola k dvorazrednici na Trati. Razstavo učil in šolarskih izdelkov obrtne nadaljeralne šole v Radovljici je povodom sklepa šolskega leta dne 30. rnalega in -4. vel. travna priredil tamošnji šolski odbor. Preskušnje učne usposobljenosti za Ijudske in meščanske šole pri izpraševalni komisiji v Ljubljani prično se danes. Nauiestu mnrlega šolskega svetnika Bl. Hrovatha jih vodi njega nainestnik g. profesor Fr. Kreminger. Imena kandidatov priobčimo v prihodnji številki. Koliko vojakov dajo posamičiii narodi v AvstroOgerski. Nemci dajo 227.000 mož, Čehi 174.000, Madjari 172.000, Hrvati in Srbi 78.500, Poljaki 75.000, Malorusi 74.000, Rumunci 47.000, Slovenci 27.500, Italijani 13.600 mož. Slovani dajo torej skupaj 430.000 mož, torej za 30.000 mož več nego Nemci in Madjari skupaj. Zreza med Čriiim in Baltiškim morjein. Ruska vlada se je začela pečati z načrtom inženerja Krilosa, ki namerava dovršiti prekop, kateri bi vezal Grno morje z Baltiškim. V to svrho bi se porabila struga Dvine in stari prekop, ki veže reki Oulo in Berezino, katera poslednja se steka v Dnjeper in se tako veže s Grnim morjem. Vse delo bi veljalo primerno raalo vsoto 12 milijonov rubljev. Korporal-učitelj. Človek bi res skoraj ne verjel da je sedaj koncem 19. stoletja ruogoče izobraženemu možu učiteljska mesta z onimi kakega sluge primerjati in vender je tako. Nernški državni poslanec podpolkovnik Ma)achowsky stavil je resen predlog, doslužene podčastnike po prestanem izpitu kot učitelje nastaviti. A če bi drzni ta reformer pedagogiko le tolifeo čislal, kolikor čisla vsak paragraf vojaškega pravilnika, ne bil bi nikdar zabteval kaj jednacega. Sploli je pa učiteljem-vojakom še predobro znano, da ne delajo g. častniki z učitelji nikakih izjem. J. H. Iz prirodoslorja. Učitelj: Povej nii, kaj so vrečarji! Učenec: Vrečarji so one živali, ki imajo na trebuhu vreče. Ueitelj: Ali veš, zakaj imajo te vreče? Učenec: Vreče iinajo za to, da se v nje skrijejo, ako jih kedo zasleduje. .1. H. Drobtiniee iz strokovnih listov. Fotograflje k prošnjam za učiteljska mesta. Magistrat mesta Gleiwitza je odredil, da bi na njegovo željo prositelj ali prosilka pridejala svojo fotografljo. ,,Narod a Škola". Nadzornice. Nekaj dunajskih učiteljic se je bavilo z mislijo, da bi za dekliške šole nastavljene bile o. kr. okrajne šolske nadzornice. ,,Narod a Škola". Na jDunaji so otvorili društvo, katerega naloga je razširjati igio med šolsko mladež.jo. ,,Narod a Skola". V Parizu je mestni svet zrušil šolski regiment ter mesto njega upeljal povsodi igre. ,,Narod a Skola". Odlikovanje narodnih učiteljev. Ftancoski učni minister je pozval vse šolske svete, da bi mu predlagali najbolj zaslužne ljudske učitelje, ker jih bode odlikoval z redota častne legije. To je najvišji znak zasluge na Francoskem. ,,Narod a Škola". Hig-ijenično predavanje. Na zdravniški fakulteti v Gurihu v Švici imajo priložnost utiteljski kandidati in učitelji pnslušati anatomično, flzično in higijenično predavanje. ,,Narod a Škola". Z žico ve/ani sešitki so bili prepovedani v šolah v Norvegiji. To pa zaradi tega, ker je jievarno, da bi se otroci upraskali. ,,Narod a Škola". V presledku ob 10. uri pazimo, kaj otroci jedo. Vzlasti bodimo pozorni, da si otroci pred obeduin ne kazijo želodca s sladkarijami ali drugitni neprebavnimi in škodljivimi rečrai. nNarod a Skola". Pokončna pisava je sedaj uradao vpeljana v Karlsruhe po stopnjah po vseh šolah. Zato je Karlsruhe prvo mesto, kjer je zagotovljeno tej novosti trajno mesto. ,,Narod a Skola". Pomanjkanje učiteljev. V Galiciji so rnorali 300 šol zapreti, ker inanjka učnih močij. Na Nemškem tudi manjka učileljev, tako v okraji Arnsbergskem 170 in v okraji Merseburškein 65 uoiteljev. ,,Učitelske Noviny". Na Češkem so kupili od prof. Spohrerja rokopis Komenskega za 600 gld. za eeški muzej. ,,Učilelske Nooiny". Proti petji po notali. ,Scbweizerische Lehrerzeitung" se pritožuje, da petje zgineva pri ljudstvu od te dobe, odkar je bilo uvedeno v Ijudskih šolah petje po notah. Casi učili so se otroci v šolah peti po posluhu in tudi pevali nove pesni, ktere so se od starejših Ijudij lahko naučili po posluhu. Sedaj pravijo, da brez taktiranja učiteljevega jim ni mogoče peti. ,,Uiitelske Noriny". Proti pokončni pisavi se je izrekla koinisija, katero je poklicalo kr. ministerstvo v Virtemberškem. „ Učitelske Noviny". Knko se uspešno čisti šolska tabla. Goba, s katero stiramo s table kredo, ni dobro čistilno sredstvo, ker se kreda zinaže in na tabli ostane tnnogo sivobelih madežev. Kredo je treba s table spraviti najprvo s suho cunjo. Krednega praba je zmerotn veliko na tabli, zlasti ee je lik krapav, teman. Opotnnim, da ni vsejedno, kako se ztniva. Smer je določena in to od leve strani k desni in nazaj. Nikoli od zgoraj doli in nazaj, ker bi voda po celi širjavi table se stekajoča prah s seboj vzela. Potem usuši se tabla s sprano in vžeto gobo. Cunj ni treba nikoli močiti; zunaj šolske sobe se strepljejo. ,,Narodni Učitel". J. Praprotnikova. Zahrala. Slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice je blagoizvolila zopet za tukajšnje revne otroke vsoto 10 gld darovati. Za ta dobrodelni dar se podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo najprisrčneje zahvaljujeta. Krajnižolski svet v Šmariji dne 16. mal. travna 1893. Ivan E. Borštnik, preJsednik in šolski vodja. Zahvaln. Slavna ,Kmetska posojilnica Ijubljanske okolice" je naklonila za ubogo mladino naše trirazredne šole znesek 10 gld., za kateri dar se toplo zabvaljujeiuo. Studenec, 21. sušca 1893. .7. Gams, F. Ks. Trošt, 2)redaednik k r_ j. šol. sveta. nadučitelj. Zahvala. Slavna .Narodna šola" je poslala za tukajšnjo šolo obilo šolskega blaga, za katero se pod- pisani v imeni šolske mladine prav prisrčnp zahvaljuje. Vodstvo trirazredne ljudske šole v Smariji, dne 16. mal. travna 1893. Iran E. Borštnik, voditelj. Zahrala. Slavnemu odbotu ,Narodne šole" izreka podpisuno vodstvo v imenu svojem in šolske mladine za dvojno pošiljatev raznovrstnegn šolskega blaga najtoplejšo zahvalo. Šolsko vodstvo prijetno iznenadeno po slavni .Okrajni posojilnici v Katnniku" z darilom 5 gld., izreka slavno-isti za neprieakovani dar najsrčnejšo zahvalo v iriTeni učiteljstva in mladine. Š^ol. vodstvo v Doinžalab, dne 15. mal; travna 1893. Fr. Pfeifer, voditelj. Zahrala. Podpisano šolsko vodstvo šteje si v prijetno dolžnost, tein potom izrekati zahvalo ,Posojilnici" v Črnomlji za darovane štiri knjige iz knjižnice .družbe sv. Cirila in Metoda" za tukajšnjo šolarsko knjižnico. Vodstvo ljudske šole v Adlešičih. Ant. Kadunc, šol. voditelj. Zahvala. Slavno društvo .Narodna šola" je poslalo za malo novcev primeroma obilo šolskega blaga tukajšnji šoli. Podpisano vodstvo izreka tem poteni najtoplejšo zahvalo prekoristnemu društvu. Vodstvo šole v Št. Lambertu, dne 5. mal. travna 1893. Fort. Lužar, šol. voditelj.