Pomurski V E S T N I K MURSKA SOBOTA, 14. JAN. 1960 Leto XII. — Štev. 2 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE VOLITVE VODSTEV OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL VOLILO 94,6 ODST. ČLANOV SZDL - IZVOLJENIH 1882 ČLANOV — NA DAN VOLITEV VSTOPILO V SZDL 10 21 DRŽAVLJANOV — SVEČANA O-KRASITEV VOLIŠČ - V PETROVSKO-ŠALOVSKI OBČINI KONČALI Z VOLITVAMI OB 12. URI Minulo nedeljo so osnovne organizacije Socialistično zveze v našem okraju volile svoje upravne in nadzorne odbore ter delegate za občinske konference, ki bodo predvidoma v drugi polovici februarja. Volitve so bile močan izraz politične zavesti članov Socialistične zveze ter hkrati tudi izredno močna politična manifestacija naprednik sil naših vasi in mest. Svečano okrašena volišča in volilno razpoloženje je pričalo, da člani Socialistične zveze dajejo volitvam vodstev osnovnih organizacij velik pomen, to pa predvsem zaradi pomembnih nalog, ki si jih je postavila organizacija, a njihovo izpolnjevanje bo predvsem odvisno od prizadevnosti vodstev. V nedeljo je vodstva osnovnih organizacij Socialistične zveze volilo 94,6 odst. članov, upravičeno (zaradi odsotnosti: na delu, pri vojakih, bolezni itd.) ni prišlo volit 4,87 odst., neupravičeno pa 0,53 odst. Volilna udeležba po posameznih občinah je bila naslednja: Beltinci 97 odst., G. Radgona 93 odst., Ljutomer 95 odst., Pe-trovci-Šalovci 94 odst., Murska Sobota 93,8 odst. in Lendava 93,5 odst. V upravne odbore osnovnih organizacij je bilo izvoljenih 1882 članov, od tega 858 ponovno. Po socialnem poreklu je v novih odborih 462 delavcev, 802 kmeta, 483 uslužbencev, 10 študentov (prej ni bilo nobenega) in 125 članov ostalih poklicev. Močno pa se je povečalo število mladine (od 151 na 213), članov Zveze bor- cev (od 89 na 137), Zveze komunistov (sedaj 315) ter žena. Brez dvoma pa je precej razveseljivo, da je več kot tisoč volivcev prav na dan volitev upravnih odborov osnovnih organizacij SZDL zaprosilo za sprejem v Socialistično zvezo. Tako je tega dne postalo 1021 volivcev članov SZDL. Ob tem brez dvoma lahko že vnaprej ugotavljamo, da bomo mnoge probleme, ki so se pojavljali pri socialistični preobrazbi našega družbenega in gospodarskega življenja, v bodoče mnogo laže in uspešneje reševali kot doslej. V soboški občini — Kramarovci prvi Že ob pol osmih zjutraj so izvedeli na občinski volilni komisiji, da so končali volitve v Kramarovcih ob 7.15. Člani Socialistične zveze so že pred sedmo uro prihajali v večjih skupinah na volišče, ki je bilo lepo okrašeno in v rekordnem času so bile volitve končane. Ob devetih so zaključili volitve že na 45 voliščih, v vsej občini pa je ob tej uri volilo 72 odst. članov Socialistične zveze. Po vseh voliščih so tega dne sprejemali v Socialistično zvezo tudi nove člane. Tako se je k dosedanjim 10.000 članom SZDL priključilo v nedeljo še 368 novih članov. Na prav poseben način so izvedli volitve odbora Socialistične zveze v Košarovcih, kjer so imeli tega dne tudi otvoritev elektrike. Za vas je bil to praz- nik in ni naključje, če so volitve zaključili med prvimi v občini. Ob deseti uri je zaključilo volitve že 83 volišč. V Selu so ljudje nestrpno pričakovali na končni rezultat volitev. V vseh osnovnih organizacijah SZDL so na nedeljskih volitvah izvolili precej mladih ljudi, kar daje volitvam še poseben poudarek in pomen. V akciji ob pripravah za letne konference Socialistične zveze je bilo v soboški občini sprejetih čez 1000 ljudi v Socialistično zvezo. Ob nedeljskih volitvah odborov Socialistične zveze se je pokazalo tudi to, da ni bila potrebna nobena propaganda za udeležbo na volitvah. Člani Socialistične zveze so pokazali precejšnjo politično zavest. To kaže tudi končni rezultat volitev v soboški občini: 94-odstot-na udeležba. Volišča je okrasila mladina Mrzeli veter je zavijali med drevjem po goričkih sadovnjakih. Kljub mrazu, ki je to zimo prvikrat pokazal svoj pra-vi obraz, so prebivalci — člani SZDL iz Boreče, Marinja, Lucove, Hodoša ,in Budinec ter drugih vasi zjutraj pohiteli na volišče. Volišča v petrovsko-šalovski občini so bila vsa lepo okraše- na. Mladina jih je okrasila; najlepše okrašeni sta biji volišči v Ženavljah in Čepincih. Do osme ure predpoldan so bile volitve končane na 11 voliščih, ob dteseiih na 19 voliščih, opoldan pa so bile volitve zaključene v vseh 24 voliščih. Ob volitvah pa so nekateri prebivalci pristopili v članstvo SZDL. V Krplivniku je bilo novih 9. Vprašali smo volivce. ki so pravkar odhajali z volišč, kaj pričakujejo od novih od- borov: V Petrovcih bi radi, da bi skoraj nadaljevali z deli na šolski zgradbi, volivci iz Ženavelj, Naradnovec in Šulinec pa bi bili zelo veseli, če bi letos dobili cesto, ki bi jih povezala z občinskim središčem. Seveda so pripravljeni sami pomagati s pramovoljnlim delom. Želja Petrovčanov, Stanjevčanov in vaščanov iz okoliških vasi pa je, da bi letos začeli graditi cesto Mačkovci—Šalovci in pravi-jo, da bodo tudi sami pomagali. N a voliščih je bilo že o zgodnjih jutranjih urah živahno V beltinski občini 115 novih članov Tudi v beltinski občini so odšli člani SZDL volit že v prvih urah. Najprej so končali volit-ve v Srednji Bistrici in sicer že ob 10. uri. Volili so stoodstotno. Ob 11 uri so bile volitve takorekoč že končane, saj je do tega časa volilo že 95 odst. vseh članov SZDL v občini, Želje in pričakovanja, ki jih imajo volivci v beltinski občini, so različna. Vsi pričakujejo, da bodo organizacije SZDL na vaseh poživile politično delo, postale še močnejši organizator naprednega razvoja vasi ter izboljšanja življenjskih pogojev. Beltinčani posebno, pa tudi drugi prebivalci občine, že težko pričakujejo novi zdravstveni dom, ki ga bodo začel' graditi spomladi. Vaščani vseh treh Bistric pa najbolj želijo novo šolsko zgradbo, ki jo tako zelo potrebujejo njihov: otroci. Pripravljeni, so tudi sami pomagati. Tudi v lendavski občini niso hoteli biti zadnji Delavci, zaposleni pri podjetju »Nafta«, so odšli volit še preden so šli delat. V Trimlinlh so bile volitve končane ob osmi uri, me pa skoraj niso za-ostajali v drugih vaseh. V nekaterih vaseh so ljudje prihajali na volišče v skupinah, pa tudi v DoIgovaških goricah so volitve kar dobro pomikale, pa čeprav so hiše raztresene po hribih. Volišča so bila vsepovsod okrašena, v Lendavi pa so bile izobešene zastave. Ko smo prišli v Čentibo, so bile volitve že končane. Odborniki so nam povedali, da bodo še letos zgradili gasilski dom, saj zelo potrebujejo prostore, kjer bi se sestajali stari in mladi. Upajo, da bodo skupaj z novim odborom vaške organizacije SZDL uspelih tudi novih članov je bilo precej na volitvah. V Dobrovniku kar 18. Večja politična aktivnost osnovnih organizacij SZDL Od 1. oktobra 1959 pa do konca nedeljskih volitev se je Socialistična zveza delovnih ljudi v našem okraju povečala za 2134 članov, od tega pa samo na dan volitev upravnih odborov osnovnih organizacij za več kot tisoč članov. Ta skromen podatek nam ne kaže samo številčnega razširjanja organizacije, temveč nam priča tudi o čedalje večji zavzetosti naših delovnih ljudi za še hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. Očitno pa je, da ta zavzetost in spoznanje, da so dosedanji veliki gospodarski in družbeni uspehi potrdili pravilnost naše poli socialističnega razvoja ter iz spoznanja, da bomo prav s tako potjo našega razvoja premagali težave, ki so ostale kot posledica gospodarske in splošne družbene nerazvitosti našega okraja v preteklosti. Povečanje števila članov SZDL pa ima še drug velik pomen: stopamo o predkongresno obdobje in zato je potrebno, da v tem času, o času priprav na V. kongres SZDL, ki bo po sklepu X. plenuma Zveznega odbora d drugi polovici aprila, temeljito proučimo dosedanje delo in hkrati tudi nadaljnji razvoj Socialistične zveze, prilagojenega potrebam sodobne prakse. Se bolj kakor ti podatki o rasti števila članstva pa pričajo o krepitvi osnovnih organizacij Socialistične zveze zadnji letni občni zbori in nedeljske volitve. Če občne zbore primerjamo s prejšnjimi, lahko ugotovimo, da so člani razpravljali o številnih problemih, ki jih prej ni bilo zaslediti na sestankih organizacije. V mnogih osnovnih organizacijah Socialistične zveze so temeljito razpravljali o socialistični preobrazbi kmetijstva in pri tem je bilo opaziti mnogo večjo zainteresiranost za pogodbeno sodelovanje, za oddajo zemlje n zakup, ustanavljanje zadružnih ekonomij in krepitev zadrug, da bi se kadrovsko in tudi materialno čimprej uveljavile kot organizator naprednejše kmetijske proizvodnje. V mestnih osnovnih organizacijah pa so člani razpravljali o raznih komunalnih zadevah, stanovanjskih skupnostih, niso pa zanemarili tudi družbenega upravljanja v raznih ustanovah in delavskega upravljanja. Vse to dokazuje, da se je dejavnost Socialistične zveze izredno razširila. Če smo za prejšnja obdobja ugotavljali, da so bile osnovne organizacije nekaki pomožni forumi predstavniških organov, pa danes že zapažamo, da mnoge začnejo voditi družbeno-poli-tično življenje na svojem območju ter v določeni meri tudi vplivati na delo predstavniških organov in nadzirati, kako uresničujejo družbeno politične smernice. Tak razvoj dela naših osnovnih orga-nizacii je brez dvoma nujen. Državljani, ki sodelujejo v raznih komunalnih organih, stanovanjskih skupnostih in drugih organih samoupravljanja, potrebujejo pri svojem delu jasno perspektivo glede urejevanja določenih proble-mov, potrebujejo forum, kjer si lahko razjasnijo pojme in poglede ter izmenjajo izkušnje in se tako politično usposobijo za uveljavljanje naprednih hoteni v organih, kjer sodelujejo. Tak forum mora postati Socialistična zveza. Težnje po takem delu je bilo zaslediti tudi na minulih občnih zborih, saj so se člani zavzemali za širše idejno-poli-tično delo in tudi v težnji po večji politični dejavnosti organizacij. Če smo prej za naš okraj ugotavljali, da imamo majhen odstotek volivcev članov SZDL, nam zadnji podatki kažejo, da bo število članov nenehno raslo in da bodo morale osnovne organizacije poleg skrbi za rast števila članov, kar bo še vedno ostala ena izmed osnovnih nalog, predvsem okrepiti deloo osnovnih organizacij in družbenopolitično aktivnost. V radgonski občini — največ volivcev med sedmo in deveto uro Kljub precej mrzlemu vetru, ki je pihal ves dan, so se žc ob sedmi uri zjutraj pojavili na neštetih voliščih radgonske občine prvi člani Socialistične zveze. Pri Negovi in na nekaterih voliščih v Apaški dolini so imele volilne komisije največ dela med osmo in deveto uro. Ob devetih je volilo pri Negovi že 72 odst. vseh članov Socialistične zveze. Ko smo mimogrede povprašali člane Socialistične zveze, kaj želijo, da bo novi odbor, ki ga volijo, v prvi vrsti obravnaval, so kar po vrsti odgovarjali: »Zdravstveni dom in dvorana!« Da, to je trenutno pri Negovi najbolj aktualno. In če bo novi odbor krepko pričel, ne bo dolgo, pa se bo uresničila tudi ta želja Negovčanov. Nekaj pred pol deseto uro je prejela občinska volilna komisija razveseljivo vest: Se- govci, Podgorje in Žepovci končali volitve — udeležba stoodstotna!« V Radgoni je ob deveti uri volilo 65 odst. članov Socialistične zveze, v Stogovcih 64 odst. itd. V Apačah smo srečali skupino mladincev in mladink. Bili so med njimi tudi taki, ki doslej niso bili člani Socia listične zveze. »Mi pa smo še premladi«, so se nam nasmi-hali. Bila pa je le bolj šala. In na obrazih se jim je videlo, da so nas prelisičili, kajti prihajali so že z volišča. Na mnogih voliščih so tega dne sprejeli večje število no vih članov. Ponekod bi lahko trdili, da se v tem odraža dobro delo dosedanjih odborov Socialistične zveze, ki so volivcem z delom dokazali, da je SZDL organizacija delovnih ljudi. Kot ob vsakih volitvah, so bila tudi tokrat volišča primerno okrašena. Najbolj prizadevni so bili pri tem volilni odbori, pomagala pa je tudi mladina. V BODISLAVCIH NISO HOTELS BITI ZADNJI Osnovna organizacija Socialistične zveze o Bodislavcih se je že dalj časa pripravljala na volitve novega vodstva. V nedeljo zjutraj je bilo o vasici posebno živahno. Vse je bilo praznično. Volišče je lepo okrašeno pričakovalo prve volivce, ki so začeli prihajali že pred sedmo uro. Kakor da bi tekmovali, so se zgrinjali od vseh strani. Vsem se je mudilo. Tudi starejše »korenine« niso hotele biti med zadnjimi. »Pri nas že dolgo ni bilo tako živahno«, so pripovedovali nekateri. In res nekaj po sedmi uri je volila že skoraj polovica članov, na volišče pa so še vedno prihajali. Na volišču je bilo čedalje bolj živo. Vrata so se nenehno odpirala in za pirala. Prihajali so ljudje nasmejanih in zadovoljnih obrazov. Komisija se je trudila, da bi kar najhitreje opravljala svoje delo. Skrinjica se je hitro polnila. Nekaj pred osmo so zopet prešteli. Manjkalo ie le še nekaj odstotkov. »Čeprav smo daleč od občinskega sedeža, nočemo biti zadnji«, so go-vorili. Ura je bila osem Ljudje so vse redkeje prihajali, na seznamu pa je ostalo le še ne- kaj članov, ki so zmanjševali odstotek. Komisija je ose bolj nestrpno pričakovala in o naglici še enkrat računala. Ura je bila osem. Potrebno bi bilo poslali poročilo. Odločili so se, da bodo še malo počakali. Na : raiiču je postalo tr ja pa 'je nestrpno čakala ... Ni minilo dosti časa, ko je na sedežu občinske volilne komisije v Ljutomeru zazvonil telefon, kmalu nato pa se je slišalo sporočilo: »V Bodislav-cih so volitve končane ob 8.15, volilo je 75 članov Socialistične z veze«. Ali je to mogoče, so pomislili. Nekoliko neverjetno, vendar je bilo res. Kmalu nato so poročila iz volišč kar deževala. V Bodislavcih niso bili prvi, bili pa so med prvimi. dasiravno je vas na precej hribovitem terenu. Ne samo v Bodislavcih, tudi o drugih organizacijah se je na voliščih oglasilo precej ljudi, ki želijo biti včlanjeni v Socialistično zvezo. Ponekod so jih takoj sprejeli, drugod pa bodo po volitvah poskrbeli. da jim željo čimprej izpolnijo. Tako se bodo organicije s podkrepljenimi vrstami laže spoprijele s postavljenimi nalogami na naši vasi. -ko Volišče III v Ljutomeru je zgodaj končalo volitve Razgovor z ljudsko poslanko Marijo Vildovo, članom odbora za gospodarstvo pri Ljudski skupščini Slovenije ŽIVAMA RAZPRAVA 0 PREDLOGU REPUBLIŠKEGA DMUŽBENEGA PLANA Pretekli torek in sredo je odbor za gospodarstvo pri republiški Ljudski skupščini razpravljal o predlogu družbenega plana za leto 1960. Zato smo zaprosili članico tega odbora Marijo VILDOVO za krajši razgovor o nekaterih najbolj aktualnih vprašanjih, ki so jih obravnavali v razpravi. Na splošno je bila razprava zelo živahna, je dejala tovarišica Vildova, predvsem glede določanja prispevkov v okrajne sklade za zdravstveno zavarovanje kmečkih prebivalcev. Po daljši razpravi so ob predlogu o enotnem prispevku v ta sklad — za ta predlog so se potegovali najbolj člani odbora iz izrazilo kmetijskih predelov Slovenije — sprejeli nov predlog, ki določa, da bodo plačevale posamezne politično teritorialne enote v ljubljanskem in kranjskem okraju 80 odst., v celjskem in mariborskem okraju 100, v vseh ostalih okrajih — tudi v soboškem — pa naj bi plačevale občine v ta sklad 125 odst. od splošnega prispevka, ki ga bodo plačevali kmetijski proizvajalci. Vsekakor bi bil za izrazito kmetijske predele bolj ugoden prvotni in enotni predlog, to je 103 odst. Predlog republiškega družbenega plana predvideva dokončno ureditev ceste Maribor —Radgona. Nekateri poslanci so se zanimali tudi za cesto Maribor—Zagreb, vendar te letošnji republiški družbeni plan ne predvideva. Med razpravo je bilo sprejetih več dodatnih predlogov. Tako je član odbora Rudi Čačinovič med drugim predlagal, da se ustanovijo šole za gradbene delavce ne samo v celjskem in mariborskem bazenu, kot je to v predlogu družbenega plana. marveč povsod, kjer so za to dani pogoji. V poglavju o prometu navaja predlog republiškega družbenega plana tudi pričetek gradnje poštnega poslopja v Soboti. Več predlogov in vprašanj so stavili poslanci tudi glede nadaljnjega razvoja turizma v Slovenskih goricah. Člani Izvršnega sveta so v tej razpravi priporočali, naj bi posamezna vinogradniška posestva v Slovenskih goricah preuredila večje zidanice v gostišča in prenočišča. Precejšnji poudarek bo dal letošnji družbeni plan negospodarskim investicijam, ki se bodo v primerjavi z lanskim letom povečale za 14 odst., zato pričakujemo, da bomo lahko dobili nekaj sredstev za potrebe našega šolstva tudi iz republiških virov. Marija Vildova je med drugim načela v razpravi tudi gradnjo otroškega oddelka soboške bolnišnice. V odgovoru na to vprašanje je bilo rečeno, da republiški družbeni plan letos te gradnje ne predvideva. Na splošno je bila celotna razprava gospodarskega odbora o predlogu plana za leto 1960 pod močnim poudarkom nadaljnjega večanja proizvodnje in delovne storilnosti. ZUNANJE POLITIČNI PREGLED POGAJANJA V ŽENEVI V torek so po skoraj enomesečni prekinitvi predstavniki ZDA, ZSSR in Vel. Britanije začeli spet z razgovori o prekinitvi poskusov z nuklearnim orožjem. Pogajanja so se začela v znatno bolj neugodnem vzdušju, kot pred 14 meseci, ko so začeli prvič razpravljati o teh problemih. K poslabšanju je pripomogel sklep predsednika Eisenhowerja, da bodo ZDA začele z novimi atomskimi poskusi, če se jim bo to zdelo potrebno. Dosedanja pogajanja pa so bila prekinjena zato, ker se strokovnjaki niso mogli sporazumeti o ugotavljanju podzemeljskih eksplozij. ZASEDANJE MEDNARODNE ZADRUŽNE ZVEZE Včeraj se je v Parizu začelo zasedanje centralnega odbora mednarodne zadružne zveze. Zasedanje bo trajalo tri dni, na njem pa bodo razpravljali o koordinaciji mednarodne zadružne zveze s specializiranimi agencijami OZN ter o vlogi vlad pri razvoju zadružništva, nadalje pa še o pomoči, ki jo lahko zveza nudi zadružnim organizacijam v državah, kjer še zadružništvo ni dobro razvito. PROTIŽIDOVSKA GONJA Gonja neonacističnih elementov proti Židom, ki se je pričela ob koncu preteklega leta, se je v zadnjem tednu še bolj razmahnila in protižidovski napisi so se pojavili ne samo v Zahodni Nemčiji, Avstriji in Italiji ter Franciji, temveč poročajo o njih s Švedske, nekaterih držav Južne Amerike in iz Združenih držav Amerike. Zaradi tega je razumljivo, da je svetovna javnost postala še bolj pozorna in zahtevala od Zahodne Nemčiie. za katero meni, da je središče te organizirane gonje, da stori energične ukrepe proti vsem, ki to akcijo vodijo, podpirajo in izvajajo. Vendar pa je videti, da je bonnska vlada ostala ob teh protestih gluha. Za te izpade pa je obdolžila — komuniste, ki hočejo Nemčijo »diskreditirati«. Ob koncu prejšnjega tedna pa je vlada tudi sporočila, da ne bo ničesar ukrenila proti neonacistični nemški rajh partiji ki očitno stoji za sedanjimi izgredi. Po obrazložitvi ministrstva za notranje zadeve delovanje stranke »ne prekoračuje meja zakona«. Stranka pa se je na zadnji deželni skupščini v ponedeljek poskusila znebiti odgovornosti za fašistične izgrede. Ta prva javna manife-staciia stranke raiha je bila za zaprtimi vrati, objavljeno pa je bilo. da so na njej soglasno sprejeli resolucijo, ki zahteva, da naj »politična policija zaščiti stranko pred vtihotapljanjem komunisiičnih agentov«. Med govorniki pa je bil tudi predsednik stranke, bivši Hitlerjev pomočnik in SS-Gruppenliihrer Meinberg. Fašistični izgredi pa so zbudili tudi ogorčene proteste v vseh državah, posebej pa pri svetovni organizaciji Židov. ZASEDANJE INDIJSKE KONGRESNE STRANKE Včeraj se je začel v mestu Bangaloru 65. zasedanje indijske kongresne stranke. Zasedanja se bo udeležilo 4500 delegatov. Razpravljali bodo o nalogah tretjega petletnega piana, indijsko-kitajskih odnosih in a mednarodnem političnem položaju. NOVE SOVJETSKE RAKETE V Moskvi so sporočili, da bo Sovjetska zveza na Tihem oceanu izstrelila novo balistično raketo. ki bo močnejša od vseh dosedanjih. V Moskvi sodijo, da bo ta raketa velikega pomena za nadaljnji prodor v vesolje. Kakor so objavili, bodo sovjetske rakete namenjene za izstreljevanje težkih zemeljskih sputnikov in za omogočanje kozmičnih poletov na druge planete sončnega sistema. ASUANSKI JEZ Predsednik Združene arabske republike Naser je v soboto pričel dela pri gradnji velikega jezu pri Asuanu na Nilu. ki bo največlji jez na svetu. Dela so se začela z eksplozijo 20 ton ekrazita v granitni steni na mestu, kjer bo čez pet let zgrajen jez. čez deset let pa široko zasnovani kombinat ki bo z vsemi svojimi objekti pospešil gospodarski razvoj ZAR. Ob tej priložnosti je predsednik Naser delal, da je to »naivažnejši dogodek v izgradnji ZAR«. POSVETOVANJE predstavnikov opekarn V Ljutomeru je bila enodnevna konferenca predstavnikov opekarn Pomurja in nekaterih iz ljudske republike Hrvatske in mariborskega okraja. Konferenco je vodil direktor ljutomerske opekarne in ljudski poslanec RZP tov. Viktor Pintarič, ki je imel uvodni referat. Med drugim so se udeležili konference podpredsednik OLO Murska Sobota Joško Slavič, načelnik za gospodarstvo OLO Peter Vujec in predsednik ObLO Tone Truden. Obravnavali so planske obveze opekarn v letu 1960, nagrajevanje po enoti proizvoda, o kalkulacijah, rekonstrukciji in o investicijah. Na konferenci so tudi izmenjali izkušnje pri poslovanju. Ugotovili so tudi, da so opekarne Pomurju izpolnile 5-letni perspektivni plan v letu 1959. Po daljši diskusiji so sklenili, da bodo sklicali konferenco računovodij podjetij, kjer bo prikazano vodenje obratnih analiz in poslovanja za izvajanje plačilnega sistema po enoti proizvoda. Tako bodo opekarne imele enote po posameznih proizvodih kot so: zidak, strešnik, votlak in podobno. V zvezi s tem, bo potrebno v obratih voditi stroškovna mesta in jih obremenjevati po proizvodnih enotah. Govorili so tudi o povečanju proizvodnje. Tako bo v Pomurju največ povečala proizvodnjo ljutomerska opekarna in sicer za 24 odst., za tem opekarna Lendava za 7 odst., Puconci za 4 odst., G. Radgona za 3 odst., dočim bodo Križevske opekarne v letu 1960 znižale proizvodnjo za 4 odst. zaradi gradnje novega obrata oz. moderne in sodobne ope karne v Lukavcih in Križevcih. OOOO V ljutomerski »Žici« so se zbrali člani upravnega odbora sindikalne podružnice in člani ZK ter razpravljali o pripravah za letno sindikalno skupščino in o nekaterih gospodarskih vprašanjih. Razprava je bila dokaj živahna. Ugotovili so, da je podjetje povečalo narodni dohodek v letu 1959 za 20 odst. Med drugim so se pogovorili tudi o stanovanjskih problemih, ker podjetje zaposluje vedno več novih delavcev in se tudi širi, vendar pa mnogi delavci nimajo primernih stanovanj. Zato je sindikat predlagal, naj bi se ustanovile stanovanjske zadruge, kjer bi ob pomoči podjetja mogli zgraditi nekaj stanovanjskih hišic. Med drugim je sindikat predlagal, naj vodstvo podjetja poskrbi za zboljšanje higiensko-tehnične zaščite delavcev. Na sestanku so tudi sklenili, da bi vodstvo podružnice pomladili. Katica Feuš Razširitev Pletiljstva V PROSENJAKOVCIH Ljudje bodo pomagali s prostovoljnim delom Ko je lani 1. septembra tovarna perila »Mura« v Murski Soboti prevzela Pletiljstvo v Prosenjakovcih, je zagotovila, da bo letos obrat razširila, tako da bi se število zaposlenih povečalo od 25 na 80 do 100. Toda zaradi pomanjkanja sredstev razširitev ne bi bila možna in zato so na pobud.) Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota pred dnevi na širšem sestanku razpravljali o tem. Sestanku so prisostvovali predsednik ObLO Karel Lutar, ljudski poslanec Franc Šebjanč, direktor tovarne perila »Mura« V. Hakl, predstavnik krajevnega odbora in političnih organizacij. Na sestanku so sklenili, da bodo pri graditvi novega poslopja s prostovoljnim delom pomagali vaščani in prebivalci sosednjih vasi ter opravili nekvalificirana dela. hkrati pa zbrali tudi les. Tudi kolektiv tovarne perila »Mura« je sklenil, da bo s prostovoljnim delom pomagal ,pri gradnji. Na sestanku je bil izvoljen tudi poseben odbor, ki bo seznanil prebivalce tamkajšnjih vasi z namenom akcije in skrbel tudi za organizacijo. Seminar za organe družbenega upravljanja v zdravstvu V zdravilišču Slatina Radenci se je v torek začel tridnevni seminar za organe družbenega upravljanja v zdravstvu. Seminarja so se udeležili zastopniki zdravilišča Slatina Radenci ter člani upravnih odborov zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj iz vsega Pomurja. Program obsega vrsto predavanj o vlogi in organ h družbenega upravljanja v zdravstvu, o preventivnem zdravstvu in socialni službi, o organizaciji zdravstvene službe, higienski službi, o finansiranju v zdravstveni službi, o perspektivnem planu razvoja zdravstvene službe v Pomurju, o personalni politiki zdravstvene službe itd. Predavajo vidni zdravstveni delavci iz Maribora in Murske Sobote. Predvidoma bo pri gradnji novega poslopja prostovoljno opravljenih 1600 delovnih dni. s peskom bo pa pomagalo KG Beltiinci, ki bo dalo zamljišče, kjer bodo kopali pesek. Za razširitev so načrti že odobreni, tudi nekaj strojev je že pripravljenih, ostale pa bodo dobili iz uvoza. Predvidevajo, da bo novi obrat odprt 24. septembra letos, ko bo kolektiv proslavil 10. obletnico izvolitve prvega delavskega sveta podjetja. Občni zbor Zveze borcev v Ljutomeru Na letni skupščini Zveze borcev NOB občine Ljutomer so člani po poročilu predsednika obširno razpravljali o bodočem delu organizacije. Sprejeli so tudi sklep, da bodo mladino ob vseh priložnostih dobro seznanjali, z našo na rodnoosvobodilno borbo in se zavzeli za to, da bi muzej NOB čimprej zbral ves tisti zgodovinski material, ki še ni zbran in ga je sedaj še možno zbrati. Ugotovili so tudi, da bo letos potrebno urediti na pokopališču v Ljutomeru grobišče talcev iz Ilovec ter začeti z zbiranjem sredstev za postavitev spomenika narodnim herojem na Glavnem trgu v Ljutomeru. Nadalje so razpravljali tudi o sklepu pionirske or- ganizacije na šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru, da bo skupaj z Zvezo borcev vzidala še letos spominsko ploščo Jožetu Berdenu na njegovi rojstni hiši v Babincih ter izvolili 3-olansko komisijo za varstvo in obnovo spomenikov NOB v ljutomerski občini. Zveza borcev bo letos tudi s posebno vnemo sodelovala pri proslavah 15-letnice osvoboditve. Proslava v ljutomerski občini bo združena z občinskim praznikom. Organizacija bo enako kot prej tudi letos posvetila posebno skrb otrokom padlih borcev ter skrbela za njihov napredek in vzgojo ter jim pomagala pri izbiranju poklicev. DELO RDEČEGA KRIŽA v preteklem letu V soboški občini je 8 tisoč članov Rdečega križa in 6268 članov podmladka RK. Lani je Rdeči križ uredil v soboški občini 39 mlečnih kuhinj, ki so prejele 82.508 kilogramov mleka v prahu, 145.530 kilogramov moke in 5922 kilogramov sira. Malice je prejemalo 7968 otrok, ki so plačali za to malenkostne zneske. Čez 500 otrok je dobivalo hrano zastonj. Poleg tega je razdelil občinski odbor Rdečega križa precej živil tudi socialno ogroženim družinam. Med letom je bilo v vsej ob- čini 52 zdravstvenih predavanj in nekaj tečajev, poleg tega pa.je Rdeči križ izvedel več manjših asanacij. Ob pomoči osnovnih organizacij RK so lani dokončali več higieničnih vodnjakov in sicer v Gornjih Črncih, Domajincih, Pečarovcih, Pertoči, Kuštanovcih, Mačkovcih im v Gornjih Slavečih. O delu občinskega odbora ter o doseženih uspehih v preteklem letu so razpravljali predvčerajšnjim na plenumu občinskega odbora RK. Mimogrede med Križevčani Pred nekaj dnevi je prišla tudi v naše kraje prava bela zima. Na Go-ričkem je v soboto pihala prava bur-ja. Ljudje so že prerokovali, da bo letos suha zima brez snega. Mraz in sneg pa ne ovirata dela Goričancev. Člani SZDL so pred kratkim opravili obračun enoletnega dela ter sprejeli mnogo koristnih sklepov. Članstvo SZDL je narastlo za 30 odst. V letošnjem letu pa bodo skušali še vključiti ostale. Dokončno bodo uredili nov gasilski dom, ki so ga v soboto pokrili. Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom vaščanov. Na vse vaške ceste bodo navozili gramoz, očistili potoke. Naj večjo pozornost pa bodo posvetili mladini. Za člane SZDL bodo v kratkem prirediti več zanimivih predavanj. Za predavanja je v Križevcih veliko zn-nimanje, to je pokazalo tudi zadnje zdravstveno predavanje, ko so napolnili razred do zadnjega količka. Kmetijska zadruga bo, kot izgleda, lelos zabeležila okrog 5 milijone dinarjev čistega dohodka, katerega je ustvarila lani. Ustvarila si je tudi lastna sredstva. Z njimi je dokončno uredila zadružni dom. v katerem ms danes poslovne prostore, trgovino z reprodukcijskim materialom in potrebna skladišča za kmetijske pridelke. Odkupila je tudi zgradbo, ki jo je preuredila za skladišče za umetna gnojila. Prav tako so odkupili zemljišče za postavitev mostne tehtnice in garaž. Mostna tehnica bo velika pridobitev za ta goriški predel, kmetovalcem ne bo več potrebno voziti in voditi živino v Petrovce teh tat. Upravni odbor je na zadnji seji razpravljal tudi o strojnem parku ter sklenil, da kupi še en traktor z vsemi potrebnimi priključki. O tem bo v kratkem razpravljal tudi zadružni svet. Tako bo zadruga imela 5 traktorjev s priključki, 2 mlatilnici in tovorni avtomobil. Kooperacija je na področju kri-ževske zadruge dobro poteka a. Za spomladansko setev se je zadruga dobro pripravila. Tudi vsa zemlja splošnega ljudskega premoženja je lepo obdelana, travnik pa pognojeni z umetnimi gnojili. Prav te dni pa v zadrugi resno razpravljajo, da bi uredili velik plantažni sadovnjak, ki bi meril preko 50 ha površine. Razgovori so se ie začeli z zadružnki. Kmetijska za-druga bo v ta namen najela investicijsko posojilo. To bo na Goričkem tudi prvi tako velik sodobno urejeni plantažni sadovnjak. Veliko zanimanje za plantažni sadovnjak je zlasti med naprednimi sadjarji na Goričkem. Pri zadrug? je aktiv mladih zadružnikov, ki je te dni razpravljal o zimskem izobraževanju. Sklenili so. da bodo priredili v kratkem več predavanj o kmetijstvu in živnoreje. Podrobno so se tudi pogovorili o letošnjem planu dela. Na osnovni šoli je pionirski odred pred kratkim ustanovil šolsko zadrugo. Zadruga mi danes 57 članov. Delo v zadrugi se bo odvijalo v treh sekcijah. Tako imajo poljedelsko. sadjarsko in čebelarsko sekcijo. Vse tri sekcije so se vključile v enoletno tekmovanje. KZ pa bo pionirski zadrugi nudila vso pomoč. tako so ji obljubili na ustanovnem občnem zboru. TVD Partizan v Križevcih je te dni razpravljal o ureditvi dvorane v gasilskem domu. Sklenili so, da bodo skupaj z gasilci uredili dvorano, ki bi služila lahko za telovadnico v zimskih mesecih. V ta namen bodo zaprosili tudi denarno pomoč od republiške zveze TVD »Partizan«. V kratkem bo zaključen tečaj RK za dekleta. Tečaj se je pričel že decembra meseca. V nedeljo pa so čebelarji polagal, obračun enoletnega dela. Čebelarska družna v Križevcih šteje 20 članov, računajo pa, da je na področju družne še kakih 10 divjih čebelarjev. Na občnem zibom so ugotovili, da čebelarstvo urada, da je bila slaba povezava s KZ. Sklenili so, da bodo več pozornosti posvetili mladim čebelarjem, priredili sedaj v zimskih mesecih predavanja ter dvignili članstvo. To so le bežni zapiski, ujeti v po potno beležnico. Drago Beloglavec KONFERENCA ZAHODNOEVROPSKIH DRŽAV Včeraj se je v Parizu začela velika »gospodarska konferenca« zahodnoevropskih držav in bo trajala teden dni. Strokovnjaki bodo razpravljali o najbolj perečih gospodarskih problemi in skušali urediti vrsto vprašani, ki razdvajajo zahod-noevropske države. Prva točka obsega možnost zahodno pomoči gospodarsko nerazvitim državam, druga pa vzpostavitev trgovinske politike. sloneče na racionalnem izkoriščan in gospodarski virov ob skladnih mednarodnih odnosih. Začela se je zima V zadnjih dneh je napočil velik dan za ljubitelje zimskih športov in pa tudi za vse ostale, ki so iz dneva v dan negotovo zrli v nebo in čakali, kaj bo. Saj so bili nekateri »zimski« dnevi res dokaj nenavadni. Toda končno je postalo spet ose »normalno« in sneg je pokril »hribe in doline«, ponekod skoraj malo preveč obilno. Medtem ko je pri nas začelo resno snežiti šele v torek, pa od drugod poročajo o snežnih padavinah že iz prejšnjega tedna. Tako je o Bosni padal sneg že ponoči med soboto in nedeljo in tudi čez nedeljo. V Bihaču ga je zapadlo 45 cm. o Bosanskem Novem 50, o Banja Luki 25, o Sanskem Mostu pa 54 cm. Padavine snega so prvič resno ogrozile promet in pretrgale precej telefonskih žic. Tako so snežni zameti ustavili na poti potniški avtobus in tudi ostati avtobusi, ki so odpeljali iz Sanskega Mosta, so se na poti zaradi snega precej zamudili. Nad severnim Jadranom pa je o soboto začeta pihati huda bur ja in je nepričakovano ohladila zrak. Na nekaterih otokih, kjer niso vajeni tako hladnega vremena, je bilo o teh dneh precej pusto in prazno na ulicah. Temperatura je padla na minus dve stopinji in na vudi se je pojavil led. Ljudje se bojijo, da bo mraz škodoval mandeljnom, ki že odpirajo cvetove. V Beogradu po lepih novoletnih dneh še niso pričakovali snega, zato je bil presenečenje. Čeprav ga je padlo le nekaj centimetrov, se je naglo shladilo. Podobno kot pri nas je bilo o nedeljo skoraj po vsej Evropi, ki jo je pokrila snežna odeja, ker je temperatura padla pod ničlo. Bledo spomladansko sonce je sijalo samo še na francoski Rivieri, o južni Italiji in v nekaterih predelih Portugalske. Z metereološke postaje o M. Soboti so nam sporočili, da je v torek in včeraj zjutraj v okolici Murske Sobote padlo 22 cm snega. V Murski Soboti in tudi o ostalih mestih Pomurja so takoj začeli čistili pločnike. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisom ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništva: Murska Soboti, Kocljevi ul. 7, telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murski Sobota, Kocljeva u1. 7 — Naročnina: celoletni 400 dinarjev, polletni 200 dinarjev, za inozemstvo letno 1000 din. — Tek. ročni pri Komandni banki v Murski Soboti, štev. 605-70 POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1960 2 Žalostna pesem o ljubezni, svobodi in smrti Po prvi domači gledališki premieri v Ljutomeru Minulo soboto je dramska skupina DPD Svoboda v Ljutomeru uprizorila ljudsko romanco španskega pesnika Federica Garcia Lorce »Mariana Pineda«. Igro je režiral Stane Kralj, naslovno vlogo pa je odigrala Vika Trbižanova. Federico Garcia Lorca F. G. Lorca se je rodil koncem preteklega stoletja v andaluzijski vasi, nedaleč od Granade v Španiji. Postal je pravnik, a od vsega ga je najbolj mikalo pesništvo in dramatika. S pesniškimi zbirkami med leti 1921 in 1936 si je pridobil mesto enega najboljših sodobnih španskih pesnikov. Napisal je tudi vrsto dram, med katerimi so tudi pri nas znane in igrane uporniška romanca v verzih »Mariana Pineda«, mogočna sodobna drama »Svatba krvi«, »Dom Bernarde Albe« in »Yerma«.. Lorca je pesnik kmečke Andaluzije, pokrajine prelepih ljudskih romanc, preprostih, strastnih in čustveno zelo bogatih ljudi, med katerimi ima zakon noža največ veljave, ljudi, ki ne prikrivajo svojih strasti niti tedaj, ko je potrebno. da sami sebi izkopljejo grob. Lorca je znal spretno vnesti v svoje pesmi in drame bogato folkloro teh ljudi. Njegov pesniški izraz je prebogat muzike, barv, besed in ritma. Ker pa je Lorci oblika važnejša od vsebine, so njegove pesmi težko razumljive. Besede v pesmih so prečesto težko rešljivi simboli in nadomeščajo druge besede. Taka mesta v Lorcovi poeziji nam najbolje obrazložijo občutja in razpoloženja, ki jih pesem vzbudi v nas. Lorcovo delo je polno boja za svobodo in rešitev Španije iz mračne tradicije. Med leti 1934-36 pa se je Lorca celo nagnil k socializmu in postal odločen organizator španske revolucionarne literature, or ganizator in teoretik novega gledališča. Prav zato se je prvi val Francovih fašistov zagnal tudi vanj. Poleti 1936 so ga fašistični streli zatekli v njegovi Granadi. To je bil prvi večji zločin fašistov na njihovem pohodu na kulturno Evropo. Lorcova „Mariana Pineda“ Tudi v Lorcovih dramah se prepletala resničnost in simbolika s številnimi španskimi folklornimi elementi. Ti elementi so v njegovi dramski poeziji povzdignjeni v poetične, lirične ter simbolične izpovedi in podobe. Tudi usoda žene Mariane Pinede, ki brezupno ljubi človeka-upornika, kateremu je svoboda nad vse. je prav tako povzdignjena v simbol svobode. Prav zaradi te simbolike in težkega, svojskega strla je Lorcove drame zelo težko uprizarjati. »Mariana Pineda«, ljudska romanca v treh podobah, je ena zgodnejših Lorcovih dram. Zanjo je Lorca poiskal snov v ljudski romanci, pesmi o resnični Mariani Pinedi, španski narodni junakinji. Leta 1851 je sodelovala v uporniškem gibanju, ki je hotelo razvneti požar meščanske revolucije. V uporniški prapor je vezla besede: zakonitost, svoboda, ena kost. Pri tem delu so jo ujeli in ustrelili. Taka je tudi Lorcova Mariana Pineda: ne- ustrašna, svobodoljubna, mati in vdova, ki ljubi upornika Pedra. Kraljeva policija jo zasači pri vezenju prapora za upornike. Ker noče izdati imen upornikov, mora umreti. Ju-naško gre v smrt z mislijo na dragega: »Imaš svobodo rajši bot svojo Masrianito? Potem bom jaz svoboda, ki jo tako obožuješ! Sooboda! Da nikoli ne ugasne tvoja luč, življenje dam in dušo.«. Ljudska romanca je Lorcovi le za okvir: na začetku in koncu zbor otrok poje začetek romance. Svoj tekst pa je Lorca prepletel z verzi ljudske romance. Razpoloženje ima kakor v Lorcovih pesmih prav tako tudi v njegovih dramah največji pomen. Tudi v tej romanci je tako: tragično in usodno se mimo besed preliva v naša čustva in tako se zgodi, da prej s čustvi dojemamo usodnost im nujnost Marianine žrtve, kakor pa z razumom. Prav zaradi tega je potrebno zelo previdno režirati in zelo dobro in podoživljeno zaigrali Lorcove junake, da bo gledalec čustveno prizadet. In ker je romanca pisana v privzdignjenem simbolnem stilu in v verzih, je nevarnost za neuspeh uprizoritve dvakrat večja. Ljutomerska „Mariana Pineda“ Zaradi simbolnega in moč no liričnega stila Lorcova igra ni niti tragedija niti drama v pravem pomenu besede, ampak umetna romanca, ki jo je avtor postavili v okvir ljudske romance in jo spretno prepletel z verzi španske ljudske besedne umetnosti. Zaradi tega mora biti uprizoritev »Mariane Pinede« kot nekak žalosten obred z rahlim navdihom mistične simbolike, obred, ki pa mora bili vendarle življenjsko stvaren. Taka uprizoritev kajpa zahteva dobro vzgojene gledališke gledalce, sicer ne bo dosegla nobenega učinka. Morda je ljutomerska »Mariana Pinede« prav zaradi nedoslednosti v režiji naletela na tako topel sprejem pri gledalcih. Kljub temu, da igra ne dopušča običajnih realističnih prijemov, ji je režiser Stane Kralj dal povsem realistično podobo, a igralci so jo še bolj stvarno in vsakdanje odigrali. Le v tretjem dejanju se je režiser skoraj približal pravilnemu stilu uprizoritve. Tu mu je namreč to bilo toliko laže, ker je že dogajanje samo nekoliko mistično-obredno: Mariana se v samostanu med nunami pri pravlja na smrt. Osrednjo osebo romance Mariane Pinedo je odigrala Vika Trbižanova. Pri njej smo lahko opazili dve osnovni kvaliteti: smisel za tragiko in smisel za prvinsko, neposredno čustvovanje na odru. Vendar so njeni prikazi notranjih čustvenih premikov bili skoraj preveč raznovrstni, nekateri premočno realistična ali celo naturalistični, nekateri prebledi in neprepričevalni. Njeno prednašanje Lorcovih verzov pa je bilo od vseh igralcev najboljše, saj smo vsepre-često pozabljali, da so verzi, tako naravno in podoživljeno jih je znala izgovarjati. Dobro igro so pokazali še Janez Žagar kot Pedrosa, Julka Bezjakova kot Gospa Angustinas in Milka Seršenova predvsem kot sestra Carmen. Kot silno okoren in popoln začetnik se je izkazal Marijan Bezjak v vlogi osemnajstletnega Fernanda Njegov govor je bil neizdelan, obtežen z napačno melodijo im nepsihološkimi poudarki, zato je učinkoval teatralno in smešno. Skoda tako hvaležne in lepe vloge! Ostali so zaigrali bolj ali manj uspešno, predvsem zaradi težkega teksta in ker niso bili kos drobnim, a vendar tako težkimi vlogam. Kaze, da so množični prizori trd oreh za igraice-začeonke: prizor z zarotniki je namreč režiserju nesrečno zdrknil iz rok in izzvenel v prazno. Telesno gibanje zarotninikov je bilo se slabše od njihovega govorjenja. Videlo se je, da se je režiser zaman trudil, da ni pravilno vskiadil fizično akcijo z govorjenjem, to mu je uspelo v tretji podobi, kjer je bila dinamika govora in telesnega gibanja smiselna in estetsko lepa, predvsem pri zaključnem prizoru. Odlomek španske ljudske romance o Mariani Pinedi je pel pionir ski pevski zbor osnovne šole pod vodstvom Minke Zacherlove. Lepa realistična scena, ki jo je zasnoval Vlado Rek, je samo še bolj poudarjala realistično uprizoritev romance. Zapičimo se enkrat, da prav zaradi realistične režiserjeve m scenografove zasnove uprizoritev ni šla mimo ljutomerskega gledališkega občinstva. Prav zato, režiser in igralci, kljub nezvestobi do F. G. Lorce, zaslužijo odkritosrčno priznanje. Jože Ternar Mariana (Vika Trbižan). Pedro (Miro Stržaj) Pred prvo soboško dramsko prireditvijo v tej sezoni V soboto in v nedeljo bomo imeli priliko videli na soboškem odru dramo sodobnega srbskega dramatika Kuludžiča. Usode. Dramo je naštudiralo MKUD »Štefan Cvetko« z gimnazije. Za idejni okvir drame je pisatelj vzel stanovanjski problem in v to je mojstrsko vpletel usode šestih študentk, ki so se morale odpovedati varnemu zavetišču svojih domačij in si poiskati skromnejšo streho v študentskem domu. Vzrokov je več: slabe zdravstvene razmere staršev, intelektualno neprimerni zakon, gospodarski kriminal. Komisija, ki posluša življenjske zgodbe študentk, stoji pred težkim problemom. Na razpolago ima le eno sobico, ugoditi bi pa morala šestim študentkam, šestim brezdomcem. Zgodbe so tako pretresljive, da zavzamejo publiko in komisijo, ki se znajde pred nerešljivim problemom. Rešitev pride sama, naravna, nepričakovana, narekovana iz mladih src. V glavni tok dogajanja-pri posedovanja posegajo retrospektivni vložki — delčki njihovih življenj. Ta retrospektivna metoda je v oblikovnem smislu prva tovrstna uprizoritev pri nas. Za publiko je izredno zanimiva, po idejni globini in čustveni topimi pa izredno privlačna. Ta stanovanjski problem, ki sem ga že prej nakazal, je le grob dramski okvir, ki je pa poln številnih pretresljivih izpovedi posameznih študentk: to je le neko opravičilo, zakaj študentke pripovedujejo svoje usode. Vsekakor se nam obeta nov umetniški užitek, ki ga v Soboti lahko, žal, le redkokdaj doživiš. -at SOBOŠKI FILMSKI BAROMETER Ob kancu lega ledna se bomo po zaslugi italjansko-francoske koprodukcije s Paneuropa — Lux Cam pagnie Cinematographique de France« preselili z duhovnimi očmi na otok Tahiti. Na sporeda bo namreč film v ferraniakolorn in utraskopu POSLEDNJI RAJ Film sestavljajo štiri epizode iz življenja tamkajšnjih domačinov, povezane s slikovitimi plesi, svečaaae.‘.mr, borba proti morskim psom, folkloro in ritualnimi ceremonijami južnomorskih prebivalcev. Film nam je italijanski režiser Folco Quilici pripravil kot neke vrste zmes med dokumentarnim in igranim filmom s folklornimi vložki, ki se prepletajo s prekrasnimi naravnimi posnetki. Pričakujemo lahko, da bo film tudi v Soboti pritegnil svoje občinstvo, čeprav bo vsak. ki pričakuje opereto, podobno »Havajski roži«, razo-čaran zapustil dvorano. Presenečenje prihodnjega tedna predstavlja švedski film scenarista in režiserja Ingmarja Bergmana NASMEH POLETNE NOČI V teh zimskih dneh se bo Bergmanovo delo prileglo ne zaradi tega. ker se dogaja v poletnih časih — če-prav na severu Evrope — temveč zato, ker pomeni Bergamanovo ime pojem v švedski kinematografiji. V filma nastopa tudi znana Ulla Jacob-son, ki nam bo skupno z Evo Dahl-beck, Harriet Andersom im Jari Kule skušala pričarati na filmsko platno resnični sen kresne noči. Resničini sen zato, ker bo v tej noči konec vseh ljubezenskih muk, želja, strasti in hrepenenj v filmu nastopajo-čih oseb. Če še enkrat zapišemo, da je film delo Ingmarja Bergmana, potem se nam ni treba bati, da bi gledali na platnu kaj vulgarnega ali vsaj prozaičnega. Sredi prihodnjega tedna se nam bo predstavil tudi znameniti fran-coskiđ režiser Julien Duvivier s svo-jim filmom NAGAJIVEC Film je nastal po istoimenskem romanu Emila Zolaja »Pot-Bouille«. V njem nastopajo poleg nedavno preminulega Geranda Phihipa tudi Danielle Darrieux, Dany Carrel (»Ulica sanj«), Anouk Anmee, Jac-ques Duby, Jane Marken in drugi Igra velikega pokojnica Philipa nas bo ponovno prepričala, kako veliko izgubo je doživela z njegovo smrtjo francoska kinematografija. Za konec le to, da le redki filmani romani uspešno zaživijo na filmskem platnu. Duvideru je njegov podvig uspel, v mnogočem po zaslugi Gerarda Phili-pa in ostalih članov igralske ekipe filma. bjš Letna skupščina Okrajnega odbora PZS v Morski Sobot Pritegniti v organizacijo čim več kmečke in delavske mladine V nedeljo je bila v Murski Soboti letna skupščina Okrajnega odbora Počitniške zveze Slovenije, kateri so prisostvovali delegati vseh družin. V preteklem letu je bilo v okraju pet družin z okrog 150 člani. Članstvo je v nekaterih družinah zelo padlo, za kar so predvsem kriva vodstva, ki niso znala pridobiti več članov. Na skupščini je poročal o pogojih razvoja Počitniške zveze v Pomurju predsednik OO PZS Božo Kert in med drugim dejal, da so pri nas dani vsi pogoji za uspešno pot in razširitev te organizacije tudi med kmečko in delavsko mladino. Večja samo iniciativa vodstev družim in pa tudi okrajnega odbora PZS ter večje zanimanje za dejavnost te orgamizacije pri različnih političnih organizacijah, (posebno pri OK LMS, bi mnogo (pripomoglo k še hitrejšemu prodiranju organizacije med delavsko, kmečko, vajensko, usluž-benslko On srednješolsko mladino. Iz poročila o dosedanjem dolu okrajnega odbora PZS in družin je razvidno, da so bile najbolj delavne družine v Ljutomeru in na ESŠ v Murski Soboti. Družina v Ljutomeru je priredila za svoje člane več izletov in potovanj ter prido bila precej članov med dijaki iz četrtega razreda osemletk. Nedvomno zaslužijo vso pohvalo za dosežene uspehe predsednik družine tov. Cisar in pa tudi ostali člani uprav-uega odbora, Tudi družina na ESŠ se je zadnji čas epomogia, saj ima že nad 40 članov. V gimnazijski družini v Murski Soboti pa je prišlo v preteklem šolskem letu do različnih nepravninosti, za kar nosi krivdo vodstvo družine, ki ni imelo pregleda nad delom družine. Stanje v družinah se je po boljšalo v letošnjem šolskem letu in tako je v okraju sedaj že nad 200 članov organizacije. Pred dnevi je bila ustanovljena družina tudi na Učiteljišču v Murski Soboti. Družina šteje 53 članov. Da je na Učiteljišču družina PZ, je zasluga predvsem nekaterih članov šolskega komiteja LMS. V bližnji prihodnosti namerava OO PZ ustanoviiti družine v Gornji Radgoni, na Kmetijski srednji šoli v Rakičanu in oživiti delo družine v Lendavi, ki že dve leti ni aktivna. Če omenimo sklepe, ki so jih delegati sprejeli po razpravi, potem moramo omeniti predvsem naslednje: v bodoče še bolj razširiti organizacijo, organizacijsko utrditi delo družin, vzgojiti potrebne kadre družin. Zato bo Okrajni odbor PZS že v mesecu februarju organiziral seminar za predsednike, tajnike in blagajnike družin; nekateri člani pa se bodo udeležili seminarjev, ki jih pripreja Glavni odbor PZS. Nadalje bodo v tednu PZS, ki bo meseca aprila, izdali brošuro, postavili propagandni tabor ter z različnimi filmi in predavanji seznanili pomursko javnost z nalogami in nameni organizacije. V bodoče bodo tudi tesneje sodelovali z organizacijo Zveze tabornikov Slovenije, planinskim društvom in podobnimi organizacijami. Seveda bo glavna dejavnost družin še v naprej prirejanje izletov, taborenj, potovanj, ekskurzij itd. Zdi pa se nam potrebno, da omenimo še eno: čeprav je okrajni odbor PZS poslal vabiva za skupščino vsem oblastnim in političnim organom in tudi sorodnim organizacijam se nobeden od teh vabilu ni odzval. Pa bi bilo vseeno koristno. če bi se organi in organizacije seznanili z delom, težavami in uspehi Počitniške zveze v okraju. Delegati so ob koncu iz voliti tudi novi okrajni odbor PZS. ki se je takoj konstitui-ral. Za predsednika odbora je bil Izvoljen Bruno Rituper. K. Sukič Tekmovanje pionirjev Zveza društev prijateljev mladine Jugoslavije je v sklopu s centralnim kom. LMJ organizirala akcijo pionirjev-za-družnikov. Po delovnem planu se pričenja tekmovanje s 1. januarjem in traja do 1. novembra. Delovni plan je sestavil okrajni odbor pionirjev-za-družnikov in k temu planu je še dodala okrajna komisija podmladka PK. Poleg občinskega odbora za akcijo pionirjev so šolski odbori posameznih šol s pomočjo predstavnikov DPM, SZDL, pionirskega starešinskega sveta, LMS, učiteljskega zbora, zastopnika RK, LT in KZ osnovali pet do sedem-članske odbore, ki so sestavili de- lovne načrte za akcijo pionirje.. prilagojene razmeram šolskega okoliša. So šole, ki še nimajo organizirane šolske pionirske zadruge in niso na sedežu kmetijskih zadrug ali pa še ni organizirano DPM, tako mora nalogo prevzeti šolski odbor s pomočjo vaškega odbora SZDL, Tako se lahko pionirsko organizacija v sklopu PRK nemoteno vključi v akcijo pionirjev n tekmuje z ostalimi šolami v okraju. Tudi na roditeljski sestankih bodo učitelji obrazložili namen tekmovanja naših mladih zadružnikov. Potrebna je tudi aktivnost in soudeležba mladinskih aktivov. Enoletna akcija ni le stvar pio- nirskih zadrug in vaške mladini. temveč vseh pionirjev in mladine, ki naj se pridruži kolektivnemu, množičnemu delu za ureditev vasi, naselij, parkov, šolskih vrtov in okolice. Šolski odbori za akcijo so porazdelili delovni načrt na mesečne enote, vsebinsko ustrezajoče za posamezne razrede in tudi zadolžitev posameznih akcij po odbornikih. Na svojih rednih mesečnih sestankih bodo ugotavljali uspeh akcije, eventuelno se porazgo-vorili z zadružniki o dobri in slabi strani akcije. Republiški kako tudi okrajni odbori akcije in RK pa so razpisali približno nad 300 kolektivnih nagrad, med njimi televizijski sprejemnik, magnetofon in mali kinoprojektor. Rezultati tekmovanja bedo objavljeni na Dan republike. Vilko Bežan ..SODOBNO GOSPODINJSTVO" št. 11-12|1959 Dvojna novoletna številka revije »Sodobno »gospodinjstvo« je izšla sredi decembra. S to številko zaključuje revija šesto leto svojega izhaja-nja. V tem času se je uvrstila med najbolj razširjene sloevenske revije. Zadnja številka prinaša v uvodu članek o občinskih centrih za na predek gospodinjstva, ki so jih usta-novile že mnoge občine v Sloveniji. Družbeno prehrane, ki je postala ena glavnih nalog družbe, obravnava članek tov. Leopolda Kreseta. Bral-ce bo zanimal članek o novostih ljubljanskih špecerijskihh trgovin, ki so uvedle posebne naročilnice za svoje blago. Zanimiv je tudi članek o uporabi propan-butan plina v go- spodinjstvih. Dalje piše revija o novih najem ninah, o ležiščih v stanovanju in o razporeditvi okrasnih predmetov v stanovanjskihprostorih. S področja oblačenja najdemo v tej številko nekaj o krpanju in o zimskem oblačenju ter o močnem por.iln za otroke in odrasle. Praznovanju novega leta so na menjeni recepti za potice in druge sladice in predlogi za nakupovanje daril. S področja prehrane objavlja revija članek o margarini, o načinu kako obvarujemo sile pred kvari pa nakupu in o bananah. Tiste, ki rade ob prostem času pletejo ali kvačkajo bodo tudi v tej številki našle nekaj navodil, naivno tako tisti, ki imajo vrtove. Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja, mesečno. Izdaje jo Cenlralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Miklošičeva 4/II. POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1960 SKRB ZA DELAVCE V AGROTEHNIKI - SERVIS Podjetje Agrotehnika-servis je brez dvoma med prvimi podjetji v ljutomerski občini, ki poleg splošne težnje za večjo in cenejšo proizvodnjo daje precej sredstev tudi za zaščito in prehrano zaposlenih. Ker je podjetje se v razvoju in mu primanjkuje prostorov, delno pa tudi sredstev, da bi si lahko uredilo lasten obrat za prehrano, je sklenilo z gostinskim podjetjem Jeruzalem pogodbo za dobavo toplih malic za delavce. Tople malice prejema že preko dve tretjini zaposlenih in to po izredno nizki ceni, saj dobršen del krije podjetje samo. Sindikalna podružnica v podjetni ugotavlja. da uvedba prehrane ugodno vpliva na dvig proizvodnje. V podjetju omenjajo, da so imeli v minulem letu znatno manj poškodb in bolniških dopustov. Te številke so se začele krčiti zlasti po uvedbi posebnih letnih nagrad za tiste delavce, ki vso leto nimajo bolniških dopustov ali pa se niso poškodovali. Bržkone bi bilo dobro uvesti ta sistem nagrajevanja tudi v ostalih podjetjih. V petrovsko-šalovski občini letos SERVISNA DELAVNICA, OBNOVA SADOVNJAKOV IN RAČJA FARMA Zaradi vedno večjih potreb kmetijske mehanizacije bodo letos pričeli graditi v Petrovcih servisno delavnico. Kmetijske zadruge v občini imajo vsega 30 traktorjev, do konca prihodnjega leta pa jih bodo imele že 45. Poleg tega imajo zadruge še vrsto priključkov in ostalih kmetijskih strojev, ki so jih morali doslej voziti na popravilo v soboško agro- servisno delavnico. Prvotno je bilo predvideno, da bi zgradili v Petrovcih le manjšo delavnico, ki bi bila v sklopu soboškega Agroservisa. Vendar so v Petrovcih mnenja, da taka delavnica ne bi zadostovala vsem potrebam, zato so se odločili za gradnjo večje delavnice. Trenutno je načrt za gradnjo petrovske servisne delavnice pro Zvezi kmetijskih zbornic v Beogradu. Upajo pa, da ga bodo še ta mesec potrdili. Stroški za gradnjo delavnice bodo po načrtu znašali okrog 25 milijonov dinarjev. Iz občinskih sredstev bodo prispevali udeležbo pri najetju posojila za gradnjo oziroma opremo. Če bodo pričeli graditi pravočasno, bo delavnica dograjena do 1. junija. Sprva nameravajo zaposliti le 12 ljudi, kasneje pa več. Na občinskem ljudskem odboru zagotavljajo, da je na območju občine dovolj strokovnih delavcev, ki jih bodo zaposlili v delavnici. Poleg nove servisne delavnice za popravilo kmetijskih strojev in traktorjev pa računajo v petrovsko-šalovski občini letos še na nekatere manjše gradnje. Kmetijska zadruga Čepinci bo gradila garaže in uredila račjo farmo, ki bi imela sprva 5000. kasneje pa 10.000 rac nesnic. Stroški za gradnjo farme bodo znašali 5 milijonov dinarjev. Od tega bo prispevala zadruga polovico, polovico pa bodo najeli. Kmetijska zadruga Šalovci pripravlja pitališče za mlado govejo živino. Iz zemljišč SLP so ustanovili večje posestvo, na katerem bodo zgradili hlev za 200 glav živine. Računajo, da bo stala gradnja hlevov okrog 8 milijonov dinarjev. Poleg tega namerava sezidati Kmetijska zadruga Petrovci skladišče, pri čemer bo 11 milijonov dinarjev stroškov. Kmetijske zadruge v petrovsko—šalovski občini predvidevajo tudi načrtno obnovitev sadovnjakov. V KZ Križevci in Čepinci obnavljajo 100 hektarov sadovnjakov oziroma dva sadovnjaka po 50 hektarov. V PETROVCIH ZAMENJALNICA ŽITARIC Mlin Lucova, ki so ga primerno uredili in povečali njegovo kapaciteto na 150 centov mlevskih izdelkov dnevno, bo v kratkem uredil v Petrovcih zamenjalnico žitaric za moko. Tako kmetovalcem ne bo potrebno voziti zrnje v mlin, marveč ga bodo zamenjali kar v Petrovcih. Poleg tega ureja lucovski mlin v Petrovcih tudi pekarno. Stroške za ureditev zamenjalnice in pekarne, ki bodo znašale okrog 4 milijone dinarjev, bo kril mlin iz lastnih sredstev. Pred nekaj dnevi so določili v Petrovcih tudi kraj, kjer bodo gradili mizarsko delavnico, ki naj bi zaposlila okrog 15 delavcev. Delavnico bo gradilo obrtno podjetje Remont, občina pa bo prispevala za gradnjo 7 milijonov dinarjev, kot agroservisna delavnica, naj bi bila tudi ta delavnica urejena do 1. junija letos. VIDEM OB ŠČAVNICI V nedeljo je bil pri Vidmu roditeljski sestanek. Starši so se pogovorili z učitelji predvsem o učnih uspehih otrok. Ugotovili so, da na roditeljskem sestanku ni bilo staršev tistih otrok, ki pri učenju ne dosegajo zadovoljivega uspeha. Videmski TVD Partizan namerava organizirati poleg odbojke in namiznega tenisa še orodno telovadbo. Društvo ima 50 aktivnih telovadcev in bo imelo te dni letni občni zbor. Dramska skupina prosvetnega društva pri Vidmu pripravlja Golarjevo veseloigro »Vdova Rošlinka«. Kdaj jo bodo uprizorili, še ni znano. Poleg tega namerava uprizoriti neko dramsko delo tudi mladina. DOLIČ Elektrifikacijski odbor v Doliču je precej agilen. Zato so sedaj že pripravljeni drogovi za daljnovod in omrežje. V zadnjem času so nabrali tudi precej denarnih sredstev za elektrifikacijo. Precej preglavic jim dela, da še nimajo končanega trasiranja za omrežje, 'zato so zaprosili DES, podružnico Murska Sobota, da bi vsaj to čimprej opravili, ker bi potem lahko razvozili drogove na določena mesta. To delo bi jim bilo zelo olajšano, ker je sedaj v zimskem času precej sezonskih delavcev doma. Bela Zrim PETROVCI V Petrovcih bodo prihodnji teden pričeli s šolo za odrasle. Med ljudmi je za izobraževanje precejšnje zanimanje, saj se je doslej prijavilo v šolo že nekaj čez 50 ljudi. Kmetijski gospodarstvi Rakičan in Apače-Črnci prejeli Zvezne nagrade za visok pridelek koruze in veliko molznost Kmetijski gospodarstvi Rakičan in Apače-Crnci, ki sta sodelovali v zveznem proizvodnem poizkusu — prvo za visoke donose pri koruzi, drugo pa za visoko molznost — sta prejeli od Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic v Beogradu visoke nagrade. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je prejelo za rekorden povprečen donos 100,4 stota suhega zrnja na hektar prvo nagrado v višini 3 milijonov dinarjev. Kmetijsko gospodarstvo Apače-Crnci pa je tekmovalo s 106 mlekaricami na 48 hektarih površin ter doseglo nad 9 tisoč litrov mleka na hektar površine ali 4200 litrov na kravo. Za tako visoko molznost je gospodarstvo prejelo nagrado 8 milijonov dinarjev. Obe posestvi sta se prijavili še za nadaljnje poizkuse. Čeprav vreme v lanskem letu spričo pogostih padavin in pomanjkanja toplote ni bilo posebno primerno za pridelavo koruze, so na kmetijskem gospodarstvu v Rakičanu ven- darle uspeli ter zabeležili na parcelah, katere so prijavili za zvezno tekmovanje, rekorden donos: 100,4 q suhega zrnja na hektar. Gospodarstvo je že predlani sodelovalo v enakem proizvodnem poizkusu in prav tako pridelajo preko 100 stotov koruze na hektar, vendar jim je nekatere površine poškodovala toča in jim rezultani niso bili priznani. To pa jim ni vzelo poguma, zato so se lani zopet prijavili ter tako uspeli doseči prvo zvezno nagrado za visoke donose koruze. >Teh rezultatov nismo dosegli brez velikih prizadevanj,« nam je sporočila tov. inž. Marija Skledar. >Zemljo smo morali skrbno pripraviti in obdelati. Vse lažje zemlje smo pred zimo zorali okrog 28 cm globoko, spomladi pa jih pobranali, podorali hlevski gnoj, povaljali in še enkrat pobranali; težje zemlje pa pod rahljali ter deloma gnojili s hlevskim gnojem že pred zimo. Za te parcele smo porabili povprečno okrog 300 q naravne- ga gnoja na hektar, na večini parcel pa smo pozno jeseni še podoraii strniščno ogrščico, ki smo jo sejali poleti na žitna stmišča. Tako je bila zemlja obogatena še z dodatno količino organskih gnojil. Poleg tega smo zemljo še močno pognojili z mineralnimi gnojili, med rastjo pa dodatno gnojili z dušikom, kar je bilo letos, zaradi pogostega izpiranja, zelo važno. Tako smo dognoje-vali štirikrat ter skupno porabili na ha 500 do 600 kg nitro-monkala. V poizkusu smo imeli štiri sorte hibride: W 555 A, W 646 A. P 388 ter P 377 A. Po rastni dobi sta bili P 377 A in W 464 A nekoliko poznejši od ostalih. Sejati smo začeli v drugi polovici aprila ter porabili na hektar okrog 70 kg semena. Dosegli smo precej gost sklop rastlin, saj je medrastna razdalja bila 80 cm, v vrstah pa so bile rastline preredčene na 20 do 22 cm. Vsi posevki so bili dvakrat do trikrat okopani strojno in 1 do 2-krat ročno. Posebno skrb smo posvetili redčenju, tako da je bil sklop na vseh parcelah ugoden. saj je znašal od 50 do 60 tisoč rastlin na hektar. Kljub zelo gostemu posevku so se na vseh rastlinah izoblikovali lepi storži. Zaradi velike medvrstne svetlobe je bilo dovolj svetlobe in se zato rastline niso zasenčevale. Koruza se je spričo pogostih padavin in premajhne toplote v začetku bolj slabo razvijala in se je v rasti izboljšala šele v drugi polovici junija, ko je nastopilo toplejše vreme. Na pridelek je nato znatno vplivala tudi septembrska slana. Kljub teinu pa nam je uspelo, da smo dosegli najboljši pridelek. Naj višje pridelke smo dosegli pri sortah P 388 (119 q) ter P 377 A (124 q). Ti dve sorti imata zelo nizki odstotek oklaska,« zaključuje tov. Skledarjeva. Na posestvu v Rakičanu ugotavljajo na podlagi dosedanjih triletnih izkušenj, da je za dosego visokih pridelkov zlasti važno gnojenje z organskimi gnojili ter pravilna uporaba mineralnih gnojil, posebno je treba izbrali pravi čas dognojevanja z dušikom. Potrebno pa je paziti tudi na uporabo večjih količin semen ter pri redčenju izbrali primeren sklop rastlin, to je 50 do 60 tisoč rastlin na hektar. Posestvo je posebno hvaležno dijakom gimnazije in učiteljišča, vojakom JLA in mladincem pred vojaške vzgoje, ki so jeseni pomagali pri pospravljanju pridelka. Tudi kmetijsko gospodarstvo Apače-Crnci je sodelovalo v zveznem proizvodnem poizkusu s 106 mlekaricami na 48 hektarih njivskih, travniških in pašniških površin. Ob smotrni prehrani jim je v tem enoletnem obdobju uspelo doseči visoko molznost 9 tisoč litrov mleka na hektar površine ali okrog 4200 litrov mleka na kravo. V tem tekmovanju so imeli prijavljene krave simentalske pasme. K tako visoki molznosti je brez dvoma prispeval velik pridelek sila že ter primerna paša na čredin-skih pašnikih. Nagrada 8 milijonov dinarjev je za posestvo vsekakor veliko priznanje, ki jih bo bodrilo tudi pri nadaljnji proizvodnji. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan se je že prijavilo za poizkusno združeno setev pšenice in koruze. Prav tako se je tudi kmetijsko gospodarstvo Apače-Črnci že prijavilo za zvezno poizkusno tekmovanje s kombiniranim pridelovanjem koruze in krompirja. Obe posestvi bosta sodelova-li s 30 hektarji v skupnem kompleksu. Tudi pri teh poizkusih oziroma tekmovanjih si obetata obe gospodarstvi ob ugodnih vremenskih razmerah željene rezultate. Jauiko Stotnik ODRANCI Preteklo nedeljo so priredili mladinci »Večer smeha in zabave«. Prireditev je uspela, vendar ni bila preveč obiskana. ker vreme prirediteljem ni bile naklonjeno. Prebivalstvo pričakuje, da bo odranska mladina v teh zimskih dneh pripravila tudi kakšno igro. Pred dnevi je bila v Odrancih tudi filmska predstava, ki pa je bila dobro obiskana. To priča, da si ljudje v Odrancih želijo filmskih predstav. SATAHOVCI V preteklem letu je bij krajevni odbor v vasi Satahovci izredno marljiv. Na vaške ceste so navozili okrog 400 kub. metrov gramoza. Gasilski dom so povsem preuredili ter na novo poslikali. Vas je dobila tudi cestno električno razsvetljavo. Tudi sedaj tečejo dela. Jarke bodo preuredili, tako da bo voda odtekala v potok. Že več let so vaščani Satahovec lahko zgled drugim vasem. Vsa dela so v glavnem naredili vaščani prostovoljno, največ zaslug pri teh delih pa ima marljivi tov. Lojze Kolman. G. V ponedeljek popoldne se je na križišču pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti zgodila prometna nesreča, ki pa se je končala brez človeških žrtev. Po Ivanocijevi ulici je pripeljal avtotaksi Franc Rituper, ki je pravilno zavil na Titovo cesto. Nasproti mu je pripeljal Alojz Omar iz Otovec z Olympio in menda zaradi zbeganosti zadel ob desno stran avtomobila. Avto se je od sunka prevrnil. Hujših poškodb ni bilo, nastalo pa je okrog 40 tisoč dinarjev škode. KOOPERACIJA Hanzek in Tunek sta si bila dobra prijatelja. Enkrat je šel Hanzek k Tuneku, drugič pa spet Tunek k Hanzeku. Zatrjevala sla, da sla dobra gospodarja in da ne bosta pustila, da bi drugi z njima gospodaril. Ko je bil enkrat Hanzek zopet pri Tuneku, je Tunekov sin Franček predlagal očetu: »Oče, poglejte, drugi so člani KZ, zakaj ne bi bili tudi mi.« Oče in Hanzek sta planila kvišku. »Kaj v zadrugo, potem prvo leto zavirti-mo.« Franček se je malo prestrašil, mislil je, da bo dobil klofuto od očeta. »Poglej sin.« je zatrjeval oče, »kaj morajo drugi vse plačati zadrugi za kooperacijo, za tiste črne prahe, poleg tega pa še za davke.« Tisti večer so še dolgo debatirali in Hanzek ter Tunek sta Frančeku zatrjevala, da je bilo nekdaj dosti boljše. Država ni tako črpala kmete kot zdaj... Minili so dnevi in Tunek je zbolel, bil je namreč d »letih.« Sinu Frančeku je »dal prek grunt« in poprosil Hanzeka, naj malo skrbi za Frančeka, da ne bo za-virtil. Po očetovi smrti je Franček takoj sprevidel, da tako ne bo mogel več gospodariti, zato se je odločil, da bo član KZ. Še tisto jesen je sklenil z zadrugo pogodbo in pripeljal umetno gnojilo za travnike. Pa spet pride Hanzek k Tunekovim in kar ostrmel je, ko je zagledal žakle. Franček mu je povedal, da so za travnike. »Za božjo voljo, kaj si znorel, za travnike tale črni prah, ali ne veš, da je tvoj oče vozil tisto štalsko gnojnico in kakšna trava je zrastla, da smo jo komaj kosili.« Malo jezen je Hanzek odšel domov. V mislih mu je bil nesrečni Franček, katerega bodo zdaj o zadrugi obrili. Franček se ni prestrašil in umetno gnojilo je raztrosil tako, kakor so mu v zadrugi naročili, Povedali so mu tudi, da bo zdaj dosti več sena, zato je vzel Franček od KZ bikca in ga privezal v kot, ki je še bil prazen. Ker je bil Hanzek navajen hodili k Tunekovim, je šel spet malo k Frančeku. da bi mu dal kak nasvet. Ko pa mu je Franček povedal, da je vzel od KZ v rejo bikca, se je Hanzek zelo razjezil. »Ali ne veš, da tvoj oče nikdar ni redil drugemu živine, kaj šele zadrugi. Franček je strica Hanzeka komaj umiril. Povedal mu je tudi, da bo na spomlad sejal tudi hibridno koruzo, o jeseni pa bo poskušal tudi z italijankami. Hanzek pa je prepričeval Frančeka, naj ne seje hibridne koruze. ker je naša domača mnogo boljša. Franček je bruhnil v smeh, kar pa je podžgalo Hanzeka. ki je razburjen odšel domov in sklenil, da ne bo šel več k Tunekovim zasadi Frančeka. Franček pa ni poslušal strica Hanzeka. ampak se je ravnal po drugih, boljših kmetih... Milan Verbajnšak DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE Društvo LT bo nekako v sredini tega meseca v Ljutomeru organiziralo šoferski tečaj, za katerega imajo že 24 prijav. Polog tega bo društvo te dni začelo strojni krožek, v katerem se bodo člani lahko seznanili z elektrovarilstvom in spoznali stroje in delo na njih. Društvo nudi tudi strokovno pomoč ter delovno prostore članom Ljudske tehnike na osemletnih šolali v Ljutomeru. -ko ZDRUŽITEV ZADRUG ČRENSOVCI IN BISTRICA V nedeljo je imela kmetijska zadruga v Črensovcih izredni občni zbor, na katerem so govorili o združitvi zadruge Črenšovci z zadrugo Bistrica ob Muri. Člani so se zanimali za stanje zadruge in se odločili zn združitev. Sklenili so tudi, da ne bodo volili novih članov zadružnega sveta. Na zboru so govorili tudi o možnostih za priključitev zadruge Lipa-Odranci. -ko TIŠINA Izrednega občnega zbora kmetijske zadruge na Tišini se je udeležilo čez 100 zadružnikov. Zbrani so na zboru potrdili sklep, da se kmetijska zadruga Gederovci združi s KZ Tišina. Priprave za združitev tečejo že več mesecev, vendar so nesoglasja doslej še vselej zavrla združitev. Na izrednem občnem zboru je govoril podpredsednik OZZ tovariš Alojz Benko o melioracijskih delili na ravenskem delu Pomurja, o predvidenih elektrarnah na Muri in podobnem. Z njim so se zbrani pomenili tudi o kontrabiranju prašičev in goveje živine ter ureditvi travnikov. Tišinski zadružniki si želijo, da bi jih tov. Benko še obiskal. XXX V dvorani zadružnega doma na Tišini je bila dobro obiskana kino predstava. Potujoči kino je predvajal domači film Svojega telesa gospodar«. Kljub dežju je bil obisk dober. Prebivalci sodro, da bi bil že čas. da kmetijska zadruga kupi kinoprojektor ter začne z rednimi kinopredstavami. To je želja mladih in odraslih. G. Kombinirana setev v Rakičanu Ob Novem letu radijski sprejemnik in ozvočitev Tudi v Gederovce je prišel dedek Mraz. Letos smo ga z veseljem pričakovali, zlasti šolski otroci, saj jih je lepo obdaril. Višek praznovanja pa je bila vključitev radijskega aparata in zvočnika prav ob prihodu dedka Mraza, ki nam je prebral tudi pismo kolektiva trg. podjetja »Tehnopromet« Murska Sobota. Prav tako prijetno presenečeni so bili učitelji in starši. Kolektiv trg. podjetja »Tehnopromet«. ki ima svojo poslovalnico tudi v Gederovcih je prevzel patronat nad pionirskim odredom naše šole. Kot kolektivno darilo je poklonil šoli novi radijski sprejemnik in ozvočil učilnico. šolski otroci, učitelji in starši se vsemu kolektivu za razumevanje iskreno zahvaljujejo, saj bodo otroci oh sprejemniku preživeli mnogo prijetnih uric. Karolina Kolmanič POMURSKI VESTNIK, 14. JAN.1960 4 FESTIVAL TELESNE KULTURE V POMURJU Na svojem prvem sestanku je odbor za organizacijo pomurskega festivala telesne kulture razpravljal o programu in proračunu festivala. Festival bo od 22. do 29. maja tako, da bi bila tekmovanja vsak dan v tednu. V začetku tedna bo tudi otvoritev novega stadiona pri gimnaziji, zadnji dan festivala, to je v nedeljo 29. maja, pa bo velik telovadni nastop. V festivalskih dneh bo v Murski Soboti okrajno prvenstvo v atletiki in rokometu za osemletne, srednje in vajenske šole. V teh panogah bo tudi okrajno prvenstvo društev Partizan. Pri atletskih tekmovanjih bodo sodelovali tudi nekateri slovenski in hrvatski pa tudi državni reprezentanti. Nadalje bodo v tem tednu v Murski Soboti tudi nogometno prvenstvo srednjih in vajenskih šol ter pomurskih nogometnih klubov, okrajno strelsko prvenstvo v strelanju. Prav tako bodo sodelovali tudi motoristi in Aero-klub. Pomurski kolesarja pa bodo organizirali tradicionalno »Dirko po Pomurju«. Na glavnem nastopu, ki bo v nedeljo 29. maja, bodo na sporedu množične proste zlene vaje, okrajna vrsta na orodju, verjetno tudi republiška, atletika. Nastopali bodo tudi gasilci, taborniki, folklorne skupine mladincev iz vseh krajev Pomurja in pa kolesarji. Program bo predvidoma trajal eno uro in pol. Na zletu bo sodelovalo nad štiri tisoč učencev osemletk, dijakov srednjih in vajenskih šol, elanov Partizana, tabornikov in drugih, ki bodo sodelovali v celotedenskem programu. Zaradi velikega števila nastopajočih in drugih sanitarnih, tehničnih in ekonomskih problemov so potrebna za organizacijo festivala precejšnja sredstva. Odbor je razpravljal o tem in ugotovil, da bo nekaj sredstev dobil sam s pravilno propagando, vstopnino, zletnimi značkami in podobnim. Seveda pa pričakujem več kot polovico potrebnih sredstev v obliki dotacije od Okrajnega ljudskega odbora. Odbor že pripravlja podroben program festivala, festivalske vaje in drugo. V času festivala namerava izdati tudi brošuro o telesni kulturi v Pomurju po osvoboditvi, z načrtom Sobote, festivalskim programom in drugimi informacijami. Ljubljančani boljši V nedeljo so se v nadaljevanja ekipnega prvenstva Sloveni je v badmintonu za leto 1959 srečale ekipe soboškega Partizana i n Športnega društva OIympia iz Ljubljane. Ljubljančani so bili tokrat boljši in so odnesli nekaj zmag ter pravico sodelovanja v nadaljnjem tekmovanju. Rezultati: Oljmpia IV. : Partizan V. 5:0 Olympia I. : Partizan III. 5:0 Oljmpia V. : Partizan I. 0:5 Srečanja v parih so se končala takole: Tilan-Nemeš : Butina-Simonič 1:3 Titain-Miloševič : Drinovec-Pavčič 0:3 Prvoimenovani so pari Partizana iz Murske Sobote. Torej ima pravico do nadaljnjega tekmovanja le ekipa Partizana I iz Murske Sobote, medtem ko sta ekipi Partizana V in III izpadli. V prijateljskem srečanju so nato nekateri igralci soboškega Partizana igrali tudi z najboljšimi igralci Olympije. Tako je Drinovec O. premagal Miloševiča (M. S.) s 3:0, Pavčič Kokalja (M. S.) s 3:0 in Butina J. spet Kokalja z rezultatom 3:0. Isti dan pa sta ekipi Partizana iz Sobote in Rakičana gostovali v Ljub- ljeni in izgubili obe srečanji. Ekipa Partizana II (M. S.) je izgubila z ekipo Salnrnusa I z rezultatom 5:0. ekipa Partizana I (Rakičan) pa z 01ymipijo III prav tako z rezultatom 5:0. Naslednjo nedeljo bosta gostovali v Murski Soboti moška in ženska ekipa O1ympije iz Ljubljane. -ič Vogrinčič in Firm prva V nedeljo je bilo v domu Partizana v Murski Soboti društveno prvenstvo za člane m pionirje v namiznem tenisu. To prvenstvo je bilo obenem tudi priprava za občinsko prvenstvo Partizana, ki bo še v tem mesecu. Na prvenstvu je nastopilo 12 članov in 18 pioinirjev. Končni rezultati in pa tudi igra, ki so jo pokazali, posebno pionirji, nam dajo slutiti, da se bodo iz njh pod skrbnim vodstvom in rednim treningom lahko razvili dobri igralcu Vsekakor se pozna vsem, pionirjem in članom, da redno trenirajo pod vodstvom starejših igralcev. Zmaga Vogrinčiča pri članih je bila pričakavana, presenetil pa je mladi Janez F.ridrih, ki je zasedel tretje mesto in pustil za seboj izkušenega Kovača. Tudi Boris Firm je pri pionirjih zmagal nepričakovano in lahko rečemo, da bo mešal račune še marsikomu, seveda če bo redno treniral. To prvenstvo je pokazalo, da je v Partizanu v Murski Soboti nekaj nadarjenih pionirjev in se nam zatorej ni potrebno bati za naraščaj. Naša skrb in naloga pa morata biti, da tem omogočimo čimboljši in hitrejši razvoj. Rezultati — člani: 1. Vogrinčič. 2. Roškar. 3. Fridrih itd: pionirji: 1. Firm. 2. Vadnal, 3. Luthar itd. Igrati so po sistemu izpadanja. Vogrinčič je premagal Roškarja z rezultatom 2:0, Firm pa Vadna'a z 2:1. -ič Celjani dvakrat zmagali V soboto in nedeljo so dijaki celjske gimnazije odigrali prijateljski tekmi z dijaki sooške gimnazije. Celjani so bili obakrat boljši, saj so zrnaali s precejšnjo razliko. Deleta so premagale domače z rezultatom 47:7 (27:4), fantje pa so premagali domačine v prvem srečanju v soboto zvečer z rezultatom 56:31 (33:8), medtem ko so v nedeljo podlegli domačini v povratnem srečanju z rezultatom 58:28. Pri ženskah se je najbolj odlikovala Čaterjeva pri gostih in Rousova pri domačih. -ič. Radioklub v Murski Soboti ima svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v nedeljo, dne 17. januarja, ob 9. uri predpoldne v domu JLA. Priiatelji radiotehnike in demobilizirani radiotelegrafisti vabljeni. Za člane udeležba obvezna! Odbor ČESTITKA MARTI DURIČ in JANEZU FORJANU iz Rakičana iskreno čestitam ob poroki in jima želim mnogo sreče na skupni življenjski poti. Brat JANEZ D-35 POŽAR V IVANJKOVCIH V ponedeljek ob 19. uri je izbruhnil požar pri pocestniku Štefanu Lazarju v Mihalovcih št. 18. Zgorelo je ostrešje stanovanjskega poslopja ter celotno gospodarsko poslopje. Škodo cenijo na pol milijona dinarjev. Gasilci in sosedje so požar gasili takorokoč z golimi rokami, ker ni bilo ne brizgalne ne dovolj veder za vodo. Vzrok požara raziskujejo. Avstrijska trgovina Odlok predsavnikov šestih dežel zahodnoevropske gospodarske skupnosti o nadaljnjem omejevanju uvoz-no- izvoznih kvot so v avstrijskih go-spodarskih krogihh sprejeli s precejšnjim nezadovoljstvom ter jih ocenili kot novo »siskriminacijo« proti avstrijski zunanji trgovini. Nezadovoljstvo in zaskrbljenost izvira iz stalnega upadanja avstrijske zunanje trgovine s šestimi deželami, ki so ustanovile skupno tržišče. Avstrija je preteklo leto izvozila v Zahodno Nemčijo, Italijo. Francijo in dežele Beneluxa preko 50 odstotkov blaga, uvozila pa 54 odstotkov od sknone trgovinske izmenjave s tu-jino. Sedaj je dosegla zunanja trgovina najnižjo točko, ker nima na skupnem tržišču nobenih pooblastil. Avstrijska vlada se trudi, da bi čim-prej ustanovili »mali trgovinski pas« med sedmmi deželami in da bi potem na osnovi sporazuma med »pa-som« in »tržiščem« odpravili nasprot-ovanjater uredili svoje gospodarske težave. PREKLIC Preklicujem govorice, ki sem jih širil o VIKTORJU BANKU kot neresnične Koloman Benko D-36 VREMENSKA NAPOVED za čas od 14. do 24. januarja Nestalno, s pogostimi snežnimi padavinami in snežnimi zameti. Razjasnitve ne bodo trajale več kot 2 dni. V jasnih nočeh hud mraz. RADIO M. SOBOTA Nedelja, 17. januarja 1960: ob 12.00: Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; ob 12.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 12.40: »Želeli ste, poslušajte«. Torek, 19. januarja 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obve- stila, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.30: »Želeli ste, poslušajte«. Četrtek, 21. januarja 1960: ob 17.00: Lokalna poročila, obve stilu, objave in reklame; ob 17.15: Oddaja v madžarskem jeziku; ob 17.25: »Želeli ste, poslušajte«, Radio M. Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5. do 9. ure in od 15. do 23.10. Ob nedeljah in praznikih pa od 6. do 23.10 ure. ZAHVALA Za uspešno zdravljenje in trud dr. Lainščaku. strežnemu osebju pa za skrbno nego. ki so jo posvetili Andreju GYERGYE-KU iz Vidonec v času zdravljenja na internem oddelku soboške bolnišnice, se iskreno zahvaljuje družina GYERGYEK. D-23 OBVESTILO! Dr. ERIK KLINE , upravnik Zdravstvene postaje SI. Radenci do 6. februarja ne ordinira. Za časa njegove odsotnosti ga zastopa zdravnica dr. Lup-ša-Atanackovič Noela. Zdravstvena postaja Slatina Radenci D-29 Petek, 15. januarja — Pavel Sobota, 16. januarja — Tomislav Nedelja, 17. junuarja — Anton Ponedeljek, 18. januarja — Vera Torek, 19. januarja — Marij Sreda, 20. junuarja — Boštjan Četrtek, 21. junuarja — Neža MURSKA SOBOTA — od 15.—17. januarja italijansko-francoski barvni cinemascope film: »POSLEDNJI RAJ«; od 18.—19. januarja švedski film. »NASMEH POLETtNE NOČI«; od 20.—21. januarja franc, film: »MUTIVODA«. GORNJA RADGONA — od 16.-17. januarja češki barvni film: »POKORNO JAVLJAM«; samo 20. jan. amer. film: »ONSTRAN V GOZDU«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 16. do 17. januarja francoski film: »GERVAISE«; samo 20. januarja sovjetski film: »DELO KRIMI- NALCEV«. LJUTOMER — od 16. do 17. januarja ameriški barvni clnemascope film: »LJUBI ME, ALI PUSTI ME«; od 20. do 21. januarja češki film: »PETO KOLO«. SLATINA RADENCI — od 16. do 17. januurja ameriški barvni cinema-scope film: »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«; samo 21. januarja češki film-: »VEST«. VIDEM OB ŠČAVNICI — od 16. do 17. januarja, mehiški film: »MLADI JUARES«. PISALNI STROJ znamke »CONTINENTAL«, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-41 BOLJŠA DRUŽINA V KOPRU išče GOSPODINJSKO POMOČNICO, po možnosti srednjih let, k dvema večjima otrokoma. Pogoji dobri. Plača lepa. Naslov v upravi lista pod šifro: »NUJNO«. M-42 GOSPODINJSKO POMOČNICO, veščo kuhe, sprejmem takoj. Vprašati v galanteriji »MERKUR«. M-26 HIŠO, visokopritlično s komfortnim trosobnim stanovanjem, vrtom in pritiklinami ter manjšim lokalom v Gor. Petrovcih št. 28 (poleg železniške postaje), ugodno prodam. Poizvedbe pri Anici Kuhar, Puconci 102. M-27 PRAZNO SOBO, po možnosti s kuhinjo, iščem zaradi vselitve. Naslov v upravi lista. M-37 SADJARJI, drevesnica na Kapeli Vam nudi prvorazredna sadna drevesca po 100 din za komad. Pohitite z naročili. Enako velika izbira trsnih cepljenk. Vinogradniško gospodarstvo Kapela. M-31 MOTORNO KOLO »PUCH« 175 ccm po ugodni ceni kupim. Naslov v upravi lista. M-32 MOTORNO KOLO »TRIUMPF« 250 ccm ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-33 KONJSKO SEDLO, sani, ogrodje zidanega štedilnika in travnik, ugodno prodam. Minka Hedžet. Veržej. M-3 GOSPODARSKO POSLOPJE (dobro gradivo) prodam. Murska Sobota, Kocljeva št. 14. M-4 OSEBNI AVTOMOBIL v dobrem voznem stanju prodam. V račun vzamem tudi les in zidno opeko. Naslov v upravi lista. M-10 ZIDNO OPEKO 11.500 komandov ter ostrešje (ruši) 11 X 6 m, ugodno prodam. Aleksander Sinkic, Koša-rovri št. 20, p. Križevci v Prekmurju. M-22 MOPED HALEINER«, skoraj nov, ter stabilni motor 6—8 KS, ugodno prodam. Ernest Lepoša, Lucova, p. Gornji Petrovci. M-24 AGENCIJA PTUJ nujno išče traktor »FORMAL« 15 KS ter raznih drugih tipov in vsakovrstne motorje. Ponudite s točnim opisom in ceno. M-2S Oglas v Pomurskem vestniku gotov uspeh! ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoj : nepopolna srednja šola in s prakso v tej stroki Prednost imajo kandidati z dobrim znanjem strojepisja. Nastop službe s 1. februarjem 1960. Pravilno kolkov n ne prošnje je treba vložiti do 29. januarja 1960 na Zdravstveni dom Lendava 0-34 HOTEL »ZVEZDA« MURSKA SOBOTA proda na JAVNI LICITACIJI v nedeljo, dne 17. januarja 1960, z začetkom licitacije od 10. uri, šupo ki stoji na dvorišču, v celoti oziroma po vrstah materiala. Hotel »ZVEZDA« Murska Sobota 0-59 VODNA SKUPNOST APAČE razpisuje delovno mesto DELOVODJE Pogoj : kvalificirani delavec za nizke gradnje s prakso. Nastop službe s 1. februarjem 1960 ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na Vodno skupnost Apače. 0-30 SOCIALNO ZAVAROVANJE Določitev posebnega dodatka udeležencem narodnoosvobodilne vojne V Uradnem listu FLRJ št. 27/1959 z dne 8. VII. 1939 je objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavarovanju, s katerim je dopolnjen zakon o pokojninskem zavarovanju z novim členom 265 a. Navedeni predpis uvaja poseben dodatek za zavarovance — udeležence španske državljanske vojne in za udeležence narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilno vojno pred 9. 9. 1943, če imajo najmanj 15 let za pokojn ino vštevnih let, od tega najmanj 10 let delovne dobe ter če je njihova redna plača nižja ko temeljna plača X. plačilnega razreda po zakonu o javnih uslužbencih, to je nižja od 16.200 din oziroma po 1. 1. 1960 18.500 din. Ta dodatek gre zavarovancem, ki so v stalnem delovnem razmerju in delajo s polnim rednim delovnim časom ali z delovnim časom, ki se šteje po 25. členu zakona o pokojninskem zavarovanju za poln redni delovni čas. Dodatek se določi v višini razlike ali določenega odstotka od razlike med redno plačo (zaslužkom) ter temeljno plačo X. plačilnega razreda. Odločbo o pravici do posebnega dodatka izdajajo na zavarovančev zahtevek okrajni zavodi za socialno zavarovanje. Zahtevku za določitev posebnega dodatka mora zavarovanec priložiti dokaz o pokojninski in delovni dobi. in sicer overjen prepis delovne knjižice ali overjen prepis odločbe o ugotovitvi pokojninske dobe. V primeru, če delovna in posebna doba nista ugotovljeni, prekine okrajni zavod za socialno zavarovanje postopek za določitev posebnega dodatka, dokler ne bo rešeno kot predhodno vprašanje priznanja pokojninske in delovne dobe pri komisiji za ugotovitev delovne in posebne dobe občinskega ljudskega odbora, kakor je to določeno v 1. členu uredbe o organih in postopku za ugotovitev delovne dobe in drugih obdobij, ki se vpisujejo v delovno knjižico (Ur. list FLRJ št. 45/1958). Postopek za priznanje posebnega dodatka, ki je bil prekinjen, nadaljuje zavod, ko postane odločba občinskega ljudskega odbora o ugotovitvi delavne in posebne dobe dokončna. (Dalje prihodnjič) Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Murska Sobota' razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravnih organih Občinskega ljudskega odbora Murska Sobota: V ODDELKU ZA SPLOŠNE IN DRUŽBENE SLUŽBE: 1. referenta za zdravstvo 2. arhivarja in ekonoma V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZA- DEVE: 3. referenta za plače v gospodarstvu V ODDELKU ZA FINANCE: 4. referenta za dohodke od prebivalstva 5. davčnega izvršitelja V ODDELKU ZA NARODNO OBRAMBO: 6. referenta za rekrutne posle 7. referenta za vojaške obveznike, motoma vozila in vprežno živino 8. referenta za izvenamadno vzgojo V DIREKCIJI ZA KOMUNALNO SLUŽBO: 9. pisarniškega uslužbenca PRIPRAVNIŠKA MESTA: 1 mesto za nazive upravnih uslužbencev III. vrste 1 mesto za nazive izvršilnih uslužbencev III. vrste 1 mesto za nazive pisarniških uslužbencev IV. vrste Pogoji: pod točko 1., 2., 3., 4., 6., 7. in 8. srednja strokovna izobrazba in strokovni izpit. Pod točko 2., 5. in 9. nižja strokovna izobrazba in strokovni izpit. Za mesto pripravnikov upravnih im izvršilnih uslužbencev III. vrste — popolna srednja šola. Za mesto pripravnikov pisarniških uslužbencev IV. vrste — dokončana osemletna šola ali njej enaka izobrazba (nižja gimnazija). Pravilno kolkovane prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in življenjepisom je vložiti najpozneje do 10. februarja 1960. 0-38 GRADBENO PODJETJE »OBNOVA« LJUBLJANA, Vilharjeva ulica 33 potrebuje za sezono 1960 večje število nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev ter ZIDARSKIH VAJENCEV Nekvalificirani delavci' imajo možnost priučitve zidanja ali ometavanja po belgijskem načinu. Zidarski tečaji se prično 25. jan. 1960, ostali interesenti pa se naj javijo na delo 1. marca 1960 — delo v Ljubljani, Ihanu in Horjulu pri Ljubljani Plača po tarifnem pravilniku. Možnost nadurnega dela — delo v akordu 0-40 K O T E K S oglaša zato, da opozarja na škodo, ki jo utrpijo prašičerejci, če prašiče omavžajo. Prašiče oderite, kožo pa oddajte Koteksovi zbiralnici, saj Vam iztržek plača vse začimbe pri klanja. 5 POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1960 NEPOJASNJENA TRAGEDIJA Pred časom so tudi naši listi poročali o tragediji štirih mladeničev in njihovega vodiča, ki so hoteli preko Nubijske puščave priti do Sudana. Tragedija še vedno ni povsem pojasnjena. Po vztrajnem iskanju so trupla treh od štirih študentov in vodiča v Nubijski puščavi našli. Po dosedanjih poročilih je mogoče sklepati, da so trije študentje umrli zaradi žeje im sončarice, vodič pa je bil ubit. Ni pa uspelo najti trupla četrtega študenta. Mnenja, kako je prišlo do tragedije, so razična. Nekateri menijo, da so mladeniči zaradi žeje in neznosne vročine ponoreli ter napadli in ubili vodiča. Kakor znano, sta bila v odpravi Američan John Armstrong in Donald Shahnon iz Milwaukeeja ter Francoza Jean Pillu ter Tommy Martin. Za vodiča so si najeli Ahmeda Nubiena. V Parizu so si kupili 2 »Citroena« ter se odpeljali čez Francijo, Italijo, Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo do Libanona, kjer so se vkrcali na ladjo proti Port Saidu. Njihov načrt je bil prepotovati osem tisoč petsto milj dolgo pot od Pariza do Johannesburga. V Nubijski puščavi, kjer bi morali prevoziti 320 km dolgo pot, pa jih je doletela smrt. DRUGA STRAN MEDALJE Nad 15.000 mladih Nemcev v francoski tujski legiji V zahodnonemškem tisku pogosto zasledimo proteste spričo sodelovanja vse večjega števila Nemcev v francoski tujski legiji. O tem se je razvnela pred časom tudi žolčna razprava v bonnskem Bundestagu. Poslanec dr. Birenbach je objavil podatke neuradne, toda zelo obsežne ankete. Na osnovi te ankete je moč ugotoviti, je rekel dr. Birenbach, da so Nemci najmočnejša nacionalna skupina v francoski tujski legiji im da je njihovo število sedaj večje od 13.000. Več kot polovica teh Nemcev so mladoletniki, t. j. mlajši od 20 let. Sla po pustolovščinah je najpogostejši motiv njihovega odhoda med legionarje. Dalje je precejšnje število takih, ki so odšli v tujsko legijo zato, da jim ne bi bilo treba odgovar- jati za storjena kazniva dejanja v Nemčiji. Poveljstvo tujske legije, je dejal omenjeni nemški poslanec, noče dati podatkov za tiste Nemce, za katere se zanimajo nemške policijske oblasti in tožilstva. Vsi Nemci, ki so v tujski le- giji, so sedaj v Alžiru, kjer se bore proti tamkajšnjim pripadnikom osvobodilnega gibanja. Torej le drži obtožba, da se nemški starši vse premalo zanimajo za svoje otroke in da jim je ljubši lov za zaslužkom in lahko zabavo. Navzlic temu, da da je bilo minulo leto v Zahodni Nemčiji najugodnejše v gospodarskem pomenu besede od vseh doslejšnjih povojnih let, nemška mladina vse bolj zahaja na stranpota. Več kot 15.000 mladih Nemcev v francoski tujski legiji je vse drugo kot častna stran za-hodnonemškega povojnega življenja. In to toliko bolj ob dejstvu, da je vmes tudi večje število mladih kriminalcev. Če drugega ne, vsaj ena izmed senčnih strani nemškega gospodarskega čudeža. Düsseldorf — pogled na del pristanišča ŽIVA BITJA NA MARSU Kakšne so razlike med življenjskimi pogoji na Zemlji in Marsu Živimo v času satelitov in raznih medplanetarnih raket. Ob vsem tem se marsikdo pogosto zamisli nad vprašanjem, ali je možno življenje na drugih planetih. O tem se mnenja znanstvenikov še precej razlikujejo, vendar po večini sodijo, da imata med planeti našega sončnega sistema pogoje za razvoj živili bitij kvečjemu Mars in deloma Venera. Kako si težko predstavlja- su, tako si še teže predstavljamo, kako bi se človek spričo mo, kako naj bi, recimo, ra- temperaturnih razlik in redke- zumna bitja z Marsa »stopila« ga ozračja sprehajal po Mar- na našo Zemljo, saj bi jih stisnil zračni pritisk, ki je 12-krat večji kakor na Marsu. Ob trikrat večji težnosti pa se sploh ne bi mogla gibati in bi jih zmečkalo pod lastno težo, če nimajo primernega kostnega ogrodja za oporo. Seveda pa so še druge velike razlike med življenjskimi pogoji na Zemlji in Marsu. Dan je na Marsu sicer približno enako dolg kakor na Zemlji, leto pa je še enkrat daljše. Želo redko ozračje, ki je skoraj brez oblakov, dopušča, da skozi zračno plast predre mnogo več kratkovalovnih — ul-travijoličastih — žarkov in prodornih kozmičnih žarkov. Ker je po vsej verjetnosti tudi rastlinstvo docela drugačno, si po eni strani težko predstavljamo, da bi človek našel na Marsu primerno brano in enako tudi živa bitja z Marsa na Zemlji. Navzlic očitno slabšim pogojem za razvoj življenja je vendar verjetno, da so se živa bitja na Marsu v dolgotraj- nem razvoju prilagodila danim pogojem in okolju, enako kakor so se živa bitja na Zemlji prilagodila tudi danim pogojem. Ni izključeno, da se je življenje na Marsu pojavilo celo prej kakor na Zemlji, ker se je Mars, ki je bolj oddaljen od Sonca kakor Zemlja, prej ohladil do tiste temperature, ki šele omogoča razvoj življenja. Dom nevo, da so na Marsu tudi razumna živa bitja, pa opirajo mnogi znanstveniki na znane fotografske posnetke Marsa, ki kažejo množico ta-koimenovanih »kanalov«, ki naj bi bili delo razumnih živih bitij. Značaj -teh kanalov pa je še vedno sporen. Eni zastopajo mnenje, da gre za namakalne kanale v sicer presušenih tleh Marsa, drugi pa menijo, da gre za pasove zelenega rastlinstva. Doslej še ni nihče poletel na Mars in se tudi nihče še ni vrnil, zato ima glavno besedo še vedno močno razgibana domišljija ljudi. POLETI BODOČNOSTI Nekateri strokosnjaki sodijo, da temo z nadzvočnimi hitrostmi potovali po zraku počez in povprek že v nekaj letih Kakor pravijo strokovnjaki, se bodo prihodnja potniška reakcijska letala zelo močno razlikovala od sedanjih. Po svoji zunanjosti in konstrukciji bodo podobna letečim trikotnikom Ta letala bodo lahko prevažala do 125 potnikov, to je dvakrat več kakor današnja čezoceanska letala. Večina strokovnjakov meni, da bo hitrost teh letal znašala okoli 1500 km na uro. Če prevedemo to v naše razmere, bi s takim letalom prileteli iz Ljubljane v Beograd v 20 minutah! Toda pri tem bodo ljudje doživljali kaj zanimive stvari. Skregali se bodo na primer s časom. Kako to? Preprosto! Če bodo letela taka potniška letala, kajpak skrajno udobna in opremljena SVOJEVRSTEN ČOLN Gumijasti čoln, izum Djura Gagoviča iz Novega Sada, je sestavljen iz štiridelnega zračnega gumijastega kolobarja, vsak del .pa je celota zase in ima svoj ventil. Na ta način je iznajditelj odstranil pomanjkljivost vseh čolnov te vrste, ki so imeli eno samo celico in so postali neuporabni, če je zrak uhajal skozi poškodovani del stene. Sestavni deli tega čolna so tako oblikovani, da se zlahka združijo v celoto; če je eden poškodovan, pa čoln ostane še dlje časa na gladini. z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, okoli 1500 km na uro, tedaj bo trajal polet — postavimo — iz Londona v Nevv York samo dve uri im pol. Če upoštevamo razliko v krajevnem času, se bodo potniki takega letala — po krajevnem času — spustili v London prej, preden so odleteli iz Nevv Yorka! Iz New Yorka bodo odleteli na primer 24. avgusta malo po polnoči in prileteli v London 23. avgusta malo pred polnočjo. Če jih bodo njihovi londonski znanci vprašali, kdaj so odleteli iz New Yorka, jim bodo lahko mirno odgovorili: »Odleteli smo — jutri!« Zanimivo, kaj? Do tedaj pa imamo še nekaj časa. Večina strokovnjakov je namreč mišljenja, da bodo taka letala v splošni uporabi šele čez kakšnih 20 let. Dotlej pa bomo letali s hitrostmi, manjšimi od 900 kilometrov na uro. Taka reakcijska potniška letala namreč že imamo im tudi že obratujejo na čezmorskih letalskih progah. Če pa se komu zdi, da je 20 let predolga doba, potem pa lahko verjame tistim redkejšim strokovnjakom, ki menijo, da bomo z nadzvočnimi hitrostmi potovali počez in povprek že v nekaj letih. NEVARNOST LEUKEMIJE Leukemijja terja po svetu ved na nove žrtve. Pred časom sla postali rojeni žrtvi tudi filmski zvezdnici Sylvia Lopez in Kay Kendall. Ne glede na to pa je zanimivo vprašanje, če število bolnih na leukemiji zares narašča. In če je to res, kakšni so vzroki porasta. Medicina priznava, da število bolnih na leukemiji stalno narašča. Naraščanje teh obolenj v svetu je samo v majhni meri posledica bolj-še diagnostične službe in daljšega trajanja življenja ljudi. O tem najbolj pričajo moderne statistike, sloneče na modernih diagnostičnih metodah, ki kažejo, da se število holmih na leukemiji veča iz leta v leto. Ponekod v svetu (tudi v Beo- gradu) so zdravstvene ustanove zabeležile desetkratni porast števila obolenj. Zdravniki -pravijo, da Je težko z gotovostjo odgovoriti, kaj je vzrok temu. Povzročitelj te bolezni še namreč mi znan. Ni nobenega dvoma, da vplivajo na povečanje števila obolelih na leukemijj določeni zunanji činitelji. Na prvem mestu so tako imenovana jonizirana žar-čenji (rentgenski žarki, atomske eksplozije). Število obolelih na leukemiji je v velikem porastu med osebami, podvrženimi rentgenovim žarkom (rentgenolog). To so osebe, ki jih često rentgenski pregledujejo, otroci mater, ki so med nosečnostjo bile pogosto rentgensko pregledane, osebe, ki so se zdravile s pomočjo rentgenskih žarkov itd. V Hirošimi in Nagasakiju, mestih, ki sta doživeli atomsko eksplozijo zaradi bombandiranja atomske bombe, število obolelih na leukemiji stalno narašča, hkrati pa je porast števila obolelih v obeh mestih večji kot drugje na Japonskem. Določena kemična sredstva, ki j h danes uporablja industrija (bencol, bencin, arse-nove spojine) sodijo prav tako med zunanje povzročitelje leukemije. Strokovno obstoje še drugi činitelji, ki nosijo krivdo za povečanje števila obolelih na leukemiji v svetu. Ti nam pojasnjujejo, odkod povečanje števila obolelih med vaškim prebivalstvom, ki sicer niso podvrženi šte- vilnim zunanjim okoliščinam. Če je res, da obstaja neki virus — povzročitelj leukemije, potem drži tudi, da so spričo za zdaj neznanih vzrokov ugodni pogoji za dejstvovanje virusa leukemije — pravijo zdravniki. STOLETNICA DREYFUSSOVEGA ROJSTVA Ob koncu minulega leta je minilo 100 let od rojstva francoskega kapetana Alfreda Dreyfussa, čigar primer si je pod naslovom»Dreyfussova afera« utrl pot v zgodovino in je dolga leta vznemirjal ne samo francosko, temveč tudi vso svetovno javnost. Leta 1894 so kapetana Drey-fussa obdolžili veleizdaje in obsodili na doživljenjski zapor. Obsodba kapetana Dreyfussa, ki je bil židovskega porekla, je zaradi okoliščin vzbudila številne sume in v njegovo obrambo so se oglasili mnogi francoski napredni intelektualci. Posebej je zaslovel članek Emila Zolaja pod naslovom »Obtožujem« (»J'accuse«). Sele čez 10 let je prišlo do revizije procesa, ki je ugotovila Dreyfussovo nedolžnost in kompromitirala številne francoske antisemitsko razpoložene oficirje. Le-ti so namreč ponaredili številne dokumente in z njimi »dokazali« Drey-fussovo krivdo. Dreyfussova afera je izzvala v Franciji velike politične bomatije in privedla do zmage naprednih elementov nad ultranacionalističnimi, antisemitskimi in klerikalnimi krogi, ki so dotlej prevladovali v francoski Tretji republiki. POKLIČI 999 ZAPISKI Z OBISKA V LONDONSKEM SCOTLAND YARDU Zgodba se dogaja v prostorih Scotland yarda, kjer je glavni štab londonske policije. Praznoverni Londončani še danes verujejo, da prebiva v zgradbi Scotland yarda razen policistov tudi »pošast« neke žene, ki so jo po nedolžnem obesili. Če hočemo biti še bolj natančni, moramo povedati, da se dogaja zgodba v sobi mistra Milesa, »večno nasmejanega človeka, izkušenega policista, ki je tudi zmeraj ljubezniv. Zgodbo posredujemo našim bralcem po reportaži nekega beograjskega novinarja, začasno službujočega v Londonu. Zbranim novinarjem odkriva mister Miles »skrivnostni dnevnik« londonske Metropolitan policije. V vseh sobah bdijo s pomočjo najsodobnejših aparatov in radijskih zvez nad varnostjo vsega Londona na ogromnem prostoru 742 kvadratnih milj! Toda komaj so novinarji prav sedli, že je zazvonil telefon. Mister Miles je prijel slušalko in kakor bi trenil, je z njegovega obraza izginil nasmeh. Obraz mistra Milesa je postal napet, če ne to. pa vsaj do skrajnosti zadržan. Nekaj trenutkov je mister Miles poslušal, nato pa nervozno spustil slušalko. — Dva najtežja londonska zločinca-morilca sta v tem trenutku pobegnila iz zapora —, je sporočil predstavnik policije. Bilo je točno pet popoldne. — Ju boste kmalu spet ujeli? — je vprašal beograjski novinar. — Hm, kdo bi to vedel, — je rekel mister Miles odsotno. — Glejte, — pokazal je načrt mesta Londona z najožjo okolico. — Tudi v najgostejši džungli bi se človek laže znašel. Vendar smo bili doslej še vsakemu kos. Samovšečnost se je zopet odražala na obrazu predstavnika starih londonskih policistov. Tradicija te ustanove izvira iz 15. stoletja, pred približno 120 leti pa je bila prvič na svetu sploh, v Londonu omenjena beseda »policist« s pomenom »dobre organizirane varnosti meščanov«. Zbrani v sobi mistra Milesa so se spomnili nekaterih britanskih klasikov, ki so v osemnajstem stoletju proslavili Scotland yard na najboljših straneh svojih romanov. Mister Miles pa je medtem zadovoljno majal z glavo in nadaljeval zgodbo o velikih podvigih londonskih policistov v času Charlesa Dickensa. Nato se je začela skupna »akcija« policije in novinarjev. — Da vas na nekaj opozorim, — je rekel mister Miles. — Tukaj ne smete ničesar fotografirati, a tudi ničesar beležiti. V veliki dvorani sedijo za dolgimi mizami, s. slušalkami na ušesih, uniformirani policisti. Pred njimi so aparati z zvočniki. Od tukaj je mogoče natančno videti vse, kar se dogaja v Londonu in v obsegu 35 milj vzdolž Temze. Delo teče tukaj noč in dan. Kličejo z vseh strani. Policijo kličejo na številko »999«. Prispe poziv za pozivom. — V koliko akcijah sodelujete dnevno? — vpraša beograjski novinar šefa te službe. — Včeraj je bil miren dan. Skupno je bilo samo 1600 akcij, — je poslovno odgovoril močan človek, visok več kot dva metra. — Kakšen pa je potem »nemiren dan«? — Običajno zabeležimo dnevno po 3000 pozivov. V tem letnem času se naše delo veča. Bližajo se božični prazniki. Ljudje hranijo denar za nakup daril in zato je tudi tatvin več. Neke noči lani je bilo do polnoči že 2360 vlomov v stanovanje, od polnoči pa do šestih zjutraj pa še 700. To je bila naša »rekordna noč«. Radijske postaje nenehno delajo. Pred vsakim policistom so posebne majhne naprave različnih barv. ki označujejo »prvo pomoč« policije. To so intervencije v primeru nesreče, požara ali zločina. Odtod pošiljajo tudi ukaze avtomobilom Metropolitan policije, ki križarijo po Londonu. Ni kotička tega milijonskega mesta, v katerega policijo ne bi mogla prispeti v eni sami minuti! Vse je tako organizirano, da se zbere na mestu zločina v najkrajšem času policija z vseh strani. London je razdeljen na štiri departe, le-ti pa spet na 23 divizij, vključno obalni oddelek na Temzi, ki podnevi in ponoči patruljira po reki. To je najstareiši oddelek londonske policije, ki so jo osnovali že junija 1798. leta trgovci Zahodnoindijske kompanije, da bi zavarovali svoje ladje pred roparji. V tistem času ni bil v Londonu varen nihče. In kot je takrat policija črpala svoje fante iz vrst najmočnejših ljudi, ki so bili kos tudi najmočnejšim napadalcem, tako tudi danes sprejema Scotland yard samo mladeniče med 19 in 30 leti, visoke preko 180 cm. Oddelek »Temza« je opremljen z moderno flotilo motornih čolnov in ladij. Vsak policist mora biti dober plavač in dober vozač motornega čolna. Vešč mora biti tudi prve zdravniške pomoči, biti pa mora tudi dober pretepač. Ladje so oborožene s topom, težko strojnico in lažjim orožjem. Metropolitan policija »pokriva«, kot je to dejal mister Miles, preko šest milijonov meščanov Londona. Policisti se šolajo po 50 tednov v Hendonu ali Westminstru. Prve mesece patruljira vsak novinec v družbi starejših policistov, da bi si pridobil več samozavesti. Spet pozivi, z vseh strani kličejo policijo. Oxford street, Pank Lane, Manble Arch ... — Največ je pozivov s teh področij. Tu pride do najdramatičnejših dogodkov, s katerimi se ukvarja londonska policija. — mirno pove mister Miles in doda. da so londonski morilci v glavnem profesionalni gangsterji od 21 do 51 let. Število težkih morilcev se zmanjšuje med ljudmi od 35—40 let. med še starejšimi pa jih sploh ni več. V teh letih se že umirijo, v kolikor niso že v zaporu. Mister Miles pa tudi pove, kje so najpogostejši roparski napadi na tovorne avtomobile in pristavi še to, da je na Park Lane največ tatvin avtomobilov. Tatovi avtomobilov so v glavnem mladeniči od 21 do 31 let. Dnevno ukradejo v Londonu povprečno po 130 luksuznih avtomobilov. V roku treh mesecev jih najdejo 85 odst. Kar v tem času policija ne najde, je izgubljeno za vse večne čase. V zadnjih šestih mesecih ni uspelo Metropolitan policiji najti in ujeti 1360 tatov avtomobilov. — Kdo ropa kamione? — Zopet mlajši ljudje. Naipogosteje kradejo tovore kon-serv mesa. dalje televizorje, hladilnike in podobno blago. Teh roparskih napadov je vedno več. Naj vas to ne moti. Mi Britanci imamo sedaj vsega več kot prej in zato smo manj oprezni, blaga ne varujemo dovolj. Razbojniki to izkoriščajo. Zares, policija lahko vse »pojasni« ... Zopet novi pozivi. Oglaša se Oxford street. Velike trgovske hiše Bapton, Selfridges, Max in Spencer. Cela mesta trgovin pod eno streho v nekaj nadstropjih. Samo v tej glavni poslovni arteriji Londona prejme Metropolitan policija povprečno 2300 pozivov zaradi intervencije v majhnih tatvinah in ropih stvari iz avtomobilov, hotelov, zasebnih stanovanj. Žeparji so v glavnem fantje in dekleta od 13 do 18 let, vlomilci v avtomobile pa mladeniči od 16 do 20 let. Večer se je bližal, mrak je vse hitreje padal na potemnele zgradbe pod Trafalgare squareom. — Kaj bi storili, če bi nekdo napadel sam center Scotland yarda? — Na to zadnje vprašanje je mister Miles odgovoril: — Vse je tako postavljeno, da bi napadalec, čim bi se dotaknil zidu ali nekega predmeta v tej zgradbi, dal znak za preplah v vsej londonski policiji, da je center ogrožen! Seveda bi bilo vse, kar bi sledilo, zelo enostavno«... POMURSKI VESTNIK, 14. JAN. 1960 6