T c Ucenik r ii <> Kazavni , uceaec; 11 ri podnk. Fa. miza, 1 C stol, Suova. Učenik, učeaec; miza, stol, šolska tabla, stojalo, kreda, goba, klopi, bukve, pisavae bukvice, ploščica, pisalo, ravnilo, papir, pero, svinčflik, tinta, tifltnik (čemilaik), peresai Božek, velika abecedaica, podoba; peč, vrata, okna, stene, tla, strop. Učba. Otroci! kje ste zdaj? Kaj delate tukaj? Kaj se učite? Ne samo brati ifl pisati se bote učili v šoli, temuč še veliko drugih reči, ki vas bodo zeld veselile. Poglejmo malo po šoli, kaj tukaj vidimo! — Kdo je v šoli ? Kdo se pogovarja z vami in vas uči? Kaj dela učeaik? Otrokom, ki hodijo v šolo, praviBio šolarji ali učenci. Recite: Mi smo učenci! Učenik ima pridne učeace zeld rad; pridfli učenci pa imajo tudi učenika radi. V taki šoli je veselo. — (XTa mizo kazaje): Kaj je to? Iz česa je miza? Kdo jo je naredil? Cemu je tukaj miza? Tudi doma imaiao mizo. Ktera je večja, ta ali doma uaa? Miza je štirivoglata ali podolgasta, nektera tudi okrogla; ima štiri aoge ia aiiznico; je bela, olikaaa ali pobarvaaa. Povejte zdaj sami kaj od mize! Kaj je to (stol)? Iz česa je stol? Kdo ga je aaredil? Cemu je? Poglejmo ga bolj na taako! Tu gori se usedemo; recite: ,,To je stolov posed." Na koga pa je posed priterjea? Kaj pa je še pri stolu, da se lahko naslonimo ? Stol ima posed, nasloa in noge. Recite to sami! Mislite zdaj na stole doma! Ali so vsi taki, kakor ta stol? Kakošen je čevljarjev stol? — Poglejte to Ie (tablo)! Kdo ve, kaj je to? Ali imate doma tudi tako tablo? Kako pravimo tej tabli, ker je v šoli? Solska tabla je lesena in štirivoglata. Xa tablo pišeBio in risamo. — Tabla stoji in sloni na stojalu. Koliko Bog ima stojalo? S čini pišerao na tablo? KakoŠBa je kreda ali mel ? Kreda se dobi iz zemlje. Zakaj aiora tabla černa biti? — Kaj je to (goba)? CeBiu je goba? Potipaj gobo! Ali je suha ali mokra? Zakaj mora goba mokra biti? — Kje sedite zdaj? Iz česa so klopi, in kdo jih je naredil? Povejte še enkrat, kaj smo rekli, da ima stol? Kaj iaia pa klop? Klop ima posed, poličico, sprednji in zadnji nasIoB. Recite to sami! V eni klopi lahko sedi več učencov. Ali sta si stol in klop kaj podobna? — Kaj pa je to (bukve)? Pervenci, to je, tisti, ki stc šc !e v šolo začeli hoditi, niaiate bukev, pa jih bote kmalo dobili, če se bolc pridao učili. Bu- kve iniajo straaice ia liste; so v usnjc ali v papir vezanc, aii pa niso vezaae. Vsak list ima dve straai. ImaBio berihie bu- kve ali knjige, pa tudi pisavne \a s podobami. Povejte zdaj sami kaj od bukev! Kaj pa iaiaia zdaj v roki (tablico)? He- cite: ,,To je tablica ali ploščica." Iz koga je tablica? Kakošaa je? Na ploščico pišemo s kamnitnim pisaloni. Tukaj pa iiiia.111 nekaj (ravailo), kar nialokdo ve, kaj da je. Recite: ,,To je ravailo." Iz česa je ravnilo? (Učenik aaj Baredi na tablo z ravBiloin ia s kredo eao ravBO certo.) Vidite, otroci! brez ravnila bi Be bil mogel narediti take ravae čerte. — Na tablo in aa ploščico pišemo, — na koga pa še? — Kakošea jc pa- pir? Na tablo pišemo s kredo, na ploščico s pisalom, — s čim pa aa papir? — Peresa nam dajejo gosi, pa imaino tudi jekle- ae. — S cim pa pišemo še aa papir? — Sviačnik je večidel v les vdelan; nioraiao ga včasi porezati. — Se eakrat povejte, Ba koga pišemo s kredo? s pisalom? s percsom? s svinčnikoai? Ceaiu pa nani je tinta ali černilo? Koga pomakaiuo v linto? Kakošna je tinta? Zakaj mora biti tinta čeraa? Tinlo iaiaiao v tintniku, kaaior jo iz tiataice prilivamo. Včasi iiiiaaio pri tiatniku tudi pesek v peskovnici; s peskom potrcsaaio mokro pisanje, da se bc zmaže. — S peresnim nožkoin pero rcžemo. Veliko abecedaico imaaio na steai, da jo vsi laliko vidiaio. — Kaj pa nain ta podoba kaže? Ali imate tudi donia -ktero podo- bo? Kakošno? — Ktere reči pa še vidite v šoli? Kdaj kuri- iiio v šolsko peč? — zakaj? — Cemu so nam vrata? — Skozi okna se nam sveti, da vidimo brati, pisati i. t. d. Koliko sten imanio v šoli? Steae so zidaae, pobeljene i. t. d. — Po tleli so deske vložene. Koga je vse aa tleli ? Po tleh tudi hodi- ino. — Strop je nad BaBii. — Iineiiujte še enkrat vse reči, od kterih saio se daaes pogovarjali! — Reči, ktere rabimo pri pi- sanji, iaienujeaio pisavao orodje. Xaštejte mi pisavao orod- je! Imenujtc šc drage reči, ktcre so v š.oli! Reci, ktere mo- rajo biti v šoli, se imenujejo šolsko orodje. Šolskc postuvc Nekaj dai poteai, ko se je šola začcla, so prišli gospod fajiaošter v šolo. Prijazno so pogledali učence, ter jili tako le nagovorili: Ljubi učenci in učenke! Prav vesel seiu, da vas veliko vidini v šoli. Otroke, ki radi hodijo v šolo, iaiamo vsi radi, zato ker se tukaj veliko lepega uče in vadijo, da sopoteBi dobri in pošteai ljudje. Kdor se hoče v šoli kaj aaučiti, mora priden biti, to je, udeBec ali učenka Biora vse rad ia Ba taako ubogati ia storiti, kar v šoli ukazujemo. Kaj ne, da bi bili vsi radi pridni? To bo lepo in veselo, ko bomo imeli polno šolo pridaili otrok! Kako se aiorajo učeaci obnašati, da bi bili pridni, naoi pa povejo neke pravila, ki jiai pravimo šolske postave. Iz teh postav vam tedaj nekaj povein. Poslušajte! 1. Vsak učenec mora v šoli na tanko in rad ubogati. Solska postava pravi: ,,Storite voljao ia na taako vse, kar se vam ukaže: ne storite pa nikoli kej tacega, kar vain vaši vikši prepovedujejo. — PokorščiBa je perva dolžnost vsakega učenca." 2. Vsak učenec Baj bopravpriden doaiainv šoli. Šolska postava pravi: ,,Oči in ušesa ioiejte vedao oberBJeBe na naiik. Storite tudi doBia vse, kar se vam v šoli naroči. Opravljajte pa tudi radi dela, ki vaBi jili starši opravljati ukazujejo." 3. Vsak učenec naj ima vse svoje reči lepo vredjeae, ia aaj bo pri vseli rečeh natančen. Šolska postava pravi: ,,Svoje orodje imejte zniiraj lepo zložeao in pripravIjeBo. Xe jeailjite nikoli več v šolo, kakor kolikor za vsako učenje potrebujete. 0 praveai času pojdite z ddma, in po poti v šolo se Be mudite. Po zimi ne hodite k peči, po letu ne k okmi, ampak koj aa svoje mesto. Svoje orodje položite aa polico pod klop, vzeBiite v roko to, kar Bajpred potrebujete. Tiho in mirBo čakajte uka. Mislite, kaj bi vas utegnili vprašati, ali pa tiho berite iz kakih šolskih bukev. Brez dovoljeBJa ne smete hoditi iz svojega mesta, Be po svoji volji zdaj stati, zdaj sedeti, — klopi in sedežev v Bjih ne premenjevati. Ako iniate učeaiku kaj povedati, povejte pred naukom ali po nauku." 4. Vsakučenecmorabiti prijazen, priljuden, sraBiožIjiv in čeden. Solska postava pravi: ,,Po potl hodite tiho in pametno; pozdravite jih, kteri vas srečajo, in inieflitBejiBi osebam se odkrite in priklonite. Ktere učeflik v šoli brati ali odgovarjati pokličejo, naj vstaaejo in se lepo vstopijo. X"e sniete si všeptavati ali za drugiBii govoriti. Kadar učeBik ali kdo drugi imefliten pride v šolo, mirno vstaaite , in tako dolgo lepo stojite, dokler se vaai Be reče sesti. Kadar se bere imeBik, odgovaijajte dosti glasao: Tukaj ! — Predea greste z ddma, opravite svojo potrebo. Po poti Be smete nikjer svoje potrebe opravljati. — Svoje orodje imejte čedno. Predea gresta z ddma, poglejte, ali je vaša obleka čedaa. Obraz, roke in noge si uBiijte, lase lepo poravBajte. Pred šolo si blato ali sfleg otrebite. V šoli ne mečite koscov papirja ali kaj ilruzega pod klopi." 5. UčeBec mora biti resaičen. Solska postava pravi: ,,Kdor prepozBo pride, naj učeniku pove, zakaj ai mogel pred priti. Gorje biu, kdor si hoče z lažmi pomagati! Vsaka laž se ojstro kaznuje!" 6. Učenec mora biti poštea ia pravičea, toje, mora vsakemu svoje dati in pustiti. šolska postava pravi: ,,X*e poškodujle si bukev, pisov, obleke i. t. d. X"e poškodujte nikakor klopi, miz, stolov, okeB, zida, drevja i. t. d. Xlkoiaur nič ae vzemite, — ia če vam starši Be dovolijo, Be saiete kaj kupovati in prodajati." 7. Učenec aiora biti s svojimi součenci pr ijazeri, zložiB in ustrežljiv. Solska postava pravi: ,,Pozdravljajte se na poti v šolo in kadar prideie v šolo. Xe zmerjajte se: ne zaničujte edea drugega zavoljo slabejše glave ali telesnih aadlog. XTe očitajte tistiai, kteri so bili v šoli svarjeni ali kaznovani, in ne pravite tega drugim." 8. Učeflec se mora pa tudi prav spodobno obnašati, kadar moli ali posluša božjo besedo, naj si bo doBia, v šoli ali v cerkvi. Solska pastava pravi: ,,Pri molitvi pred aaukom in po naiiku vstanite, roke povzdignite, ia pobožBo Biolite. Med Baukom sedite ravno, Be šeptajte, z rokaBii si ne igrajte, z aogaBii ne ropotajte in ne mahajte, ne jejte, in ne kažite jedi. Kadar greste iz šole v cerkev, pojdite po dva ia dva, tiho ifl mirflo. V cerkvi klečite ali stojte, pobožao Biolite ali pojte. Seboj iaiejte aiolitevne ali peseaiske bukve. XTe ozirajte in ne prehajajte. se preširBo!" Da bi se pa vsi učenci in učenke lahko sponiifljali, kaj šolske postave ukazujejo, vam jih pustim v šoli. (Jili obesijo na steao.) Kniali boai prišel zopet k vani, ifl boBi poprašal, kako bote ubogali. Tako so govorili gospod fajmošter, in učeaci so jiai v zahvalo zapeli še to le pesmico: Sem mlad in še majhen,In ptičice drobne Pa šolar sem že, Že zgodaj pojo, Za uk mi veselo Studenci po bregu Tak bije serce. Tak urno teko; — Saj bčclice tudi Le jaz bi pa leno Podvizajo v cvet, Jlapravljal svoj dan, — Sume in berejo Me vari Bog tcga. — Sladčico in med. Ne bodem zaspan! Prav rad bom ubogal Vse v šoli, doma, In lepo se vedel, To srečo mi da. — Prav pridno, pazljivo Sc bodem učil. Tak zlate nauke Bom v serce sadil.