I OSREDNJA knjižnica I V C E LJU glasilo rudarsko elektroenergetske kombinata zasavje Celje - skladišče D-Per 539/1977 1BRUAR 1977 LETO XIII 1119771807,2 COBISS o Stališča o revolucionarni vsebini delavskega praznika, 8. marca Zamisel o mednarodnem dnevu žena je vzniknila v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja, v pogojih zaostrovanja razrednega boja v svetovnem merilu. Ta dan naj bi postal spodbuda za vse intenzivnejše vključevanje žensk v napredno delavsko gibanje, za osveščanje delavskega razreda. V duhu tega revo- lucionarnega izročila se je odvijalo praznovanje tega praznika tudi pri nas pred vojno, med narodnoosvobodilnim bojem, ko so si ženske Jugoslavije s svojo aktivno vlogo priborile politično enakopravnost, pa tudi v graditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik diskriminacije žensk. Njegov razredni značaj izražamo tako, da ga obeležujemo kot praznik delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, vseh organiziranih socialističnih sil, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter samoupravni organov. Letošnji 8. marec slavimo v znamenju 40-Ietnice ustanovitve KPS in 40-Ietnice prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. To je obdobje intenzivnega dela na konsolidaciji KPJ, na njeni idejnopolitični in organizacijski krepitvi in usposabljanju za zgodovinski spopad s fašizmom, ki je ogrožal obstoj naših narodov. Pomembno vlogo v pripravah KPJ za uresničevanje svoje zgodovinske naloge je tovariš Tito videl v vse intezivnejšem delu z ženskami, v prizadevanju za osveščanje ženskih množic in v njihovem vključevanju v vrste organiziranega komunističnega in protifašističnega gibanja. Zavedajoč se velikega pomena množične prisotnosti žensk v revolucionarnem gibanju in v pripravah za obrambo pred fašističnimi napadalci, je V. konferenca KPJ 1940. leta jasno opredelila svoje stališče do ženskega vprašanja in s tem posvetila osnovo za strategijo partijske politike, ki je v bistvu aktualna še danes. V preteklem obdobju smo v osvobajanju žena in v izboljšanju družbenoekonomskega in družbenopolitičnega položaja žensk dosegli velike uspehe v množičnem vključevanju žensk v združeno delo, v izobraževanje in v razvoju družbenega varstva otrok. Uveljavljanje nove ustave in zakona o združenem delu pa je še razširilo možnosti, da se ženska uveljavi kot samoupravljalka, ki zavestno gradi in usmerja svojo bodočnost. Kljub uspehom pa vsa vprašanja družbene preobrazbe, ki bi omogočala ženski polno ustvarjalnost, še niso razrešena. Zato velja ob 8. marcu na delovnih srečanjih v vseh sredinah, na vseh ravneh pregledati dosežene uspehe, ugotoviti ne- rešene probleme in si zastaviti nove naloge. Ta politična stališča, ki naj dajejo temeljni značaj in ton prazniku pa seveda z ničemer ne zanikajo tistih človeško intimnih sestavin praznovanja, ki so ob polnem spoštovanju osebnosti naše delovne ženske, skozi dolgo zgodovino borb jugoslovanskega delavskega razreda pripomogle, da je postal 8. marec doživet, vseljudski praznik. 8. marec praznujemo tudi kot dan mednarodne solidarnosti z vsemi gibanji proti kolonializmu in neokolonializmu, za ne- odvisnost in človeka dostojno življenje. V času, ko se prepad med razvitimi deželami in deželami v razvoju poglablja, se odločno zavzemamo za uresničenje novega ekonomskega sistema, ki bo zagotovil pravičnejšo porazdelitev dobrin in plodov dela in omogočil trajno odstranitev vojnih žarišč, zavedajoč se soodvisnosti in povezanosti vseh narodov sveta v boju za mir in boljšo bodočnost človeštva. Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri RK SZDL Slovenije Vsem ženskam REK Zasavje iskreno čestitamo za 8. marec Analiza poslovnega uspeha na proizvodnji premoga v letu 1976 Poslovni uspeh na proizvodnji premoga v letu 1976 je bil dosežen v mejah sprejetih nalog, ki so bile postavljene z letnim gospodarskimm načrtom, tako po fizičnem obsegu proizvodnje, kakor tudi po vsebini do- seženih stroškov. Vendar je kljub temu poslovno leto 1976 zaključeno z negativnim finančnim rezultatom. Vzroki takšnega stanja so podani v nadaljevanju te analize. Rudnik Hrastnik je v primerjavi s planom in tudi s preteklim letom dosegel boljši proizvodni rezultat in presegel plan proizvodnje z 2,4 %, oziroma povečal proizvodnjo v primerjavi z letom 1975 za celih 7,8 %. Rudnik Trbovlje je dosegel proizvodnjo v mejah plana, vendar je njegov fizični obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1975 manjši za 2,2 %>. Rudnik Zagorje je imel v letu 1976 težave pri izpolnjevanju plana in je njegov proizvodni rezultat slabši od planiranega za 4,2 %, v primerjavi z letom 1975 pa celo 7,4 %. V masi je indeks primerjave s planom in preteklim letom izravnan. To pomeni, da je zbirni načrt fizičnega obsega proizvodnje premoga z manjšim odstopanjem (0,2 %) dosežen. Pregled dosežene proizvodnje (brez RŠC) v primerjavi s planom in preteklim letom: v tonah TOZD Proizvod. Plan Proizvod. Indeks 1975 1976 1976 4 : 2 4 : 3 1 2 3 4 5 Hrastnik 503.670 530.000 542.790 107,8 102,4 Trbovlje 718.020 703.000 702.150 97,8 99,9 Zagorje 356.000 344.000 329.600 92,6 95,8 Skupaj 1,577.690 1,577.000 1,574.540 99,8 99,8 Lastna in prodajna cena za leto 1976 Lastna cena Prodajna Izguba na TOZD plan doseženo indeks cena dohodku Hrastnik 159,386.900 163,307.104 102,5 158,617.419 4,689.685 Trbovlje 127,664.800 127,484.170 99,9 127,085.342 398.828 Separac. 60,768.000 61,262.311 100,8 60,930.673 331.638 Zagorje 159,836.160 159,586.950 99,8 151,412.676 8,174.274 Skupaj 507,655.860 511,640.535 100,8 498,046.110 13,594.425 Pri TOZD Hrastnik je dosežena lastna cena sicer nad planirano, vendar še vedno v mejah dosežene proizvodnje. Isto velja tudi za TOZD rudjiik_pre-moga Trbovlje in Separacijo. Pri rudniku Zagorje je poslov- Lastna cena TOZD 1975 1976 Hrastnik Trbovlje Separac. Zagorje Skupaj ni rezultat, opazovan skozi doseženo lastno ceno in fizičnim obsegom proizvodnje dokaj slabši. Lastna cena je dosežena sicer v mejah plana, vendar je proizvodnja za 4,2 °/o pod planom. Prodajna cena Ind. 1975 1976 120.0 140,359.486 158,617.419 117,6 113,100.318 127,085.342 116.1 55,421.293 60,930.673 110,9 145,488.216 151,412.676 116,0 454,369.313 498,046.110 Skupna proizvodnja premoga je zaključila poslovno leto z izgubo na dohodku. Ta izguba je po dogovorjenih merilih in kriterijih priznane interne cene in v odvisnosti od skupno dosežene prodajne cene razporejene na posamezne TOZD. Razlika ali ostanek Ind. 1975 1976 113.0 + 4,310.352 — 4,689.685 112,4 + 4,716.781 — 398.828 109,9 + 2,676.573 — 331.638 104.1 + 1,589.907 — 8,174.274 109,6 +13,293.613 —13,594.425 136,049.138 163,307.104 108,383.539 127,484.170 52,744.720 61,262.311 143,898.303 159,586.950 441,075.700 511,640.535 Primerjava poslovnega rezultata na enoto proizvodnje z letom 1975 (din/tona) Razlika ali TOZD Last. cena Prod. cena ostanek 1975 1976 Ind. 1975 1976 Ind. 1975 1976 Hrastnik 270,11 300,86 111,4 278,67 292,23 104,9 +8,56 — 8,63 Trbovlje 150,95 181,56 120,3 157,52 181,00 114,9 +6,57 — 0,56 Separac. 42.23 47,81 113,2 44,37 47,55 107,2 +2,14 — 0,26 Zagorje 404,21 484,18 119,8 408,67 459,38 112,4 +4,46 —24,80 Skupaj 279,57 324,95 116,2 288,00 316,31 109,8 +8,43 — 8,64 Če primerjamo doseženi poslovni rezultat z letom 1975 lahko ugotovimo, da je skupna lastna cena proizvodnje povečana za 16%, dosežena prodajna cena pa samo za 9,6 %. Po posameznih TOZD je stanje enako in je indeks lastne cene večji od prodajne. Če opazujemo lastno in prodajno ceno na enoto proizvodnje, dobimo za vse TOZD enak rezultat porasta lastne in prodajne cene kot je to prikazano v skupnih zneskih. To pomeni, da so v letu 1976 veljali dokaj spremenjeni poslovni pogoji, ki se odražajo v večji stopnji rasti poslovnih stroškov od prodajne cene. To trditev dokumentiramo s prikazom stopnje prodajne cene. To trditev dokumentiramo s prikazom stopnje prodajne cene na enoto proizvodnje na-pram lastni ceni oziroma proizvodnim stroškom. TOZD Leto 1975 Leto 1976 Indeks 1976/77 Hrastnik 1,032 0,971 94 Trbovlje 1,043 0,997 95 Separacija 1,051 0,995 95 Zagorje 1,011 0,949 94 Poprečje 1,030 0,973 94 V povprečku za vso proizvodnjo premoga, kakor tudi za posamezne TOZD lahko ugotovimo, da s prodajno ceno nismo krili proizvodnih stroškov. V letu 1975 smo v povprečku dosegli na 1 dinar poslovnih stroškov 1.030 din prodajne cene ali 0,030 din presežka nad proizvodno ceno. V letu 1976 je stanje obratno in je na 1 dinar stroškov dosežena izguba ali samo 0,973 din prodajne cene. Če primerjamo ta podatek z letom 1975, potem ugotovimo, da se je uspešnost poslovanja za- radi nesorazmerij nad poslovnimi stroški in prodajno ceno poslabšala za 6 %. Pri zaključku te krajše analize ugotavljamo, da je bilo poslovanje na proizvodnji premoga v mejah sprejetih planskih obvez, ki so bile po svoji vsebini in ciljih usmerjene k boljšemu gospodarjenju in večji racionalizaciji dela, kar naj bi v končnem pomenilo prispevek splošnim stabilizacijskim ukrepom na področju proizvodnje premoga. Vendar pa obratno pogoji poslovanja, med katere štejemo kot glavno osnovo odobreno prodajno ceno, niso bili doseženi v mejah postavljenih zahtev, kar je v končnem pogojevalo že pri sprejemanju letnega gospodarskega načrta negativni finančni rezultat. Janko Lapornik Ob Dnevu žensk — 8. marcu 8. marec — Dan žensk! Koliko je bilo povedano o pomenu tega dneva in vendar se znova radi spominjamo vsega, kar je povezano z njim. Spominjamo se leta 1910, ko je bil na kongresu v Kopenhag-nu postavljen temelj enakopravnosti žensk s poudarkom, da je ta nujno povezana s socialističnim razvojem družbe, konference mednarodnega leta žensk leta 1975 v Mehiki, spominjamo se sodelovanja žensk v predaprilski Jugoslaviji za uveljavitev socialističnih idej, z žalostjo in ponosom pa se predvsem spominjamo žensk-bork, ki so se borile v narodnoosvobodilnem boju ter žrtvovale življenja za našo lepšo bodočnost. Minilo je že skoraj 32 let, ko j,e ženska v socialistični družbeni ureditvi našla svoje mesto pa najsi bo to v družbenopolitičnem življenju ali strokovnem udejstvovanju. Sprva je zakoreninjena misel »ženski je mesto le doma«, povzročila marsikatero bridko odpovedovanje ter prilagajanje tem tradicijam. Vendar pa zastarela miselnost ni mogla zavreti žensk, da ne bi s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo sprejemale naloge, ki so jih nekdaj opravljali samo moški. Vsa ta mnoga leta se srečujemo z mnogimi preizkušnjami, mnogokrat tudi bolečimi, ki pa nas ne odvrnejo v borbi za uveljavljanje pravic. Časopisa Komunist in Borba sta na podlagi razprave za okroglo mizo o družbenem položaju žensk objavila v več nadaljevanjih kvalificirana mnenja, raziskovanja in izkušnje, ideje, predloge in kritike več kot 40 udeleženk, pretežno političnih delavk, znanstvenih delavk in delavk iz neposredne proizvodnje. O tem govori članek v našem časopisu Komunist. Ženskam so po ustavi in zakonih zagotovljene v vsem enake pravice kot moškim, v vsem, brez izjeme. V praktičnem uporabljanju teh pravic pa so prisotna še vedno odstopanja na škodo žensk, od neenakih možnosti za zaposlovanje in neenake višine osebnih dohodkov za enako delo, do neenakih pogojev za izpopolnjevanje in napredovanje na delovnem mestu, za volitve v samoupravne in državne organe ter družbenopolitične forume in »dvakratnega« delovnega časa žensk zaradi neprimerno večje obremenjenosti. Zato razen poudarjanja pomena najširše družbene akcije za premagovanje odpora proti uveljavljanju ženske, velja opozorilo za odločnejšo uporabo zakonskih določil. S tem v zvezi je bilo kot posebno pomembno poudarjeno prizadevanje udeleženk okrogle mize, da se pod pretvezo reševanja tako imenovanih pomembnih družbenih vprašanj, ne sme zapostavljati skrb za reševanje vseh tistih »drobnih vprašanj«, ki so samo življenje. Brez njih si ne moremo pomisliti, je poudarjeno, ne samo uspešnega izboljšanja položaja žensk, temveč tudi ne ustvarjanja samoupravne socialistične družbe. Prav takšnih pobud za takšne akcije je pogosto zato premalo v TOZD, delovnih organizacijah, interesnih in krajevnih skupnostih, v občini in na vseh družbenih ravneh. Iz članka izžareva težnja, da je treba ženske obravnavati kot enakovredne partnerje ter se dnevno bojevati proti zastarelim pojmovanjem o mestu in vlogi ženske, saj s svojim delom dokazujejo, da so kos zahtevnim nalogam, ki jih prednje postavljata družba in družina. Ker pa je družina prva skrb vsake ženske-matere, je potrebno istočasno poudariti, da je njihovo sodelovanje možno le ob urejenem varstvu otrok, ali v otroških jaslih, vrtcih ali celodnevnih šolah. Občutek, da otrok ni sam in da nanj ne prežijo mnoge nevarnosti, omogoča ženski-materi občutek varnosti, s čemer lahko povsem mirno in predano opravlja svoje dolžnosti ter se aktivno udejstvuje tudi na raznih področjih po delovnem času. Zanimiv je ekskluzivni intervju z Elisabeth VValdheim, ženo generalnega sekretarja OZN, objavljen v tedniku »Jana«. Kot žena generalnega sekretarja je imela dragoceno priložnost, da je obiskala številne države in se seznanila z vlogo, ki jo imajo ženske v različnih družbah. V zadnjih tridesetlet-jih, pravzaprav od ustanovitve Združenih narodov se je, tako izjavlja žena generalnega sekretarja, izredno razširila volilna pravica žensk, kar je istočasno povzročilo oziroma omogočilo ženskam, da jih obravnavajo enako tudi pri zaposlovanju. Ženske se čedalje bolj zavedajo, kaj vse lahko s svojo sposobnostjo in nadarjenostjo storijo na vseh področjih, kar je zlasti pomembno za države v razvoju. Omenja tudi konferenco mednarodnega leta žensk, ki je bila leta 1975 v Mehiki in politične razprave na tej konferenci, kjer je bilo ugotovljeno, na katerih področjih so ženske zapostavljene in kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje tega stanja. Seveda pa terja uresničevanje večje družbene pravičnosti in enakosti dolgotrajen proces, za kar je potrebno mnogo potrpljenja, proces pa bo uspešen tudi, če se ne bomo prepustili malodušju. Ko je bila žena generalnega sekretarja vprašana o vtisu, kako Jugoslavija rešuje vprašanja žensk, je izjavila prepričanje, da imajo ženske pri nas zelo pomembno vlogo, vendar pa na nekajkratnih obiskih v Jugoslaviji ni mogla spregledati, da so se ženske v naši družbi uveljavile ih da aktivno sodelujejo v usmerjanju njenega razvoja. Tudi mlajše članice naše celotne delovne skupnosti se pridno udejstvujejo v družbenopolitičnem življenju kombinata. Besedo ima Dragica Zaman, blagajničarka osnovne organizacije sindikata DS SS. Foto A. Bregant Ob koncu svojega intervjuja je poudarila, da je uresničevanje bolj humanega in enakopravnejšega svetovnega reda naloga, pri kateri se morajo natanko tako kot v naši državi, enako angažirati tako moški kot ženske. Glede na to, da so praznovanja dneva žensk pri nas v zadnjih letih prerasla v pretirana, bi le rada povedala misel, ki ni samo moja, temveč mnogih žensk. Vsekakor nam godi priznanje delovnih tovarišev na delovnem mestu ob počastitvi našega praznika, prav tako smo vesele tudi šopka moža, skromnega cveta in poljuba sina, hčere in vnukov. Vendar ne bi smele dovoliti, da presegajo taka praznovanja dovoljene okvire ter razvrednotijo dejanski pomen tega dneva. Tako mnenje je bilo poudarjeno tudi na seji tiskovnega sveta pri Republiški konferenci SZDL. Letos bomo skušale 8. marcu povrniti njegov prvotni namen. Namesto, da bi ga praznovali v znamenju nadaljnjega boja za razvoj naše samoupravne socialistične družbe, je zapisano v članku, je postal to dan, da vsakdo kupuje in zapravlja, prav tako tudi delovne organizacije. Zaposlene ženske skuša- jo za 8. marec kar najbolj razveseliti. Naslednji dan pa teče vse po starem, kot pred 8. marcem — ženskam v večjo ali manjšo škodo. V škodo njihove enakopravnosti in njihovih pravic. Iz tega praznika, poudarjajo, bi lahko naredili praznik, ki bi za seboj pustil kaj trajnejšega, od nas žensk samih pa je odvisno, kakšen bo dan žensk in s kakšnimi občutki bomo vstopile v vsakdanji 9. marec. In na koncu! Ne smemo prezreti akcije gorenjskih sindikatov za nakup dveh rentgenskih aparatov za zgodnje odkrivanje raka, kjer je vključenih že več kot 60.000 delavcev iz vseh gorenjskih občin. Gre za veliko humano akcijo, ki je presegla vsa pričakovanja. Njihova želja je, da ti aparati začno delati, če bo le mogoče že pred 8. marcem, saj bi bilo to najlepše darilo ženskam Gorenjske za njihov praznik. Ali ne bi bilo vredno razmisliti o takšnih in podobnih akcijah tudi povsod drugje, ki bi dajale resnični poudarek 8. marcu, »Dnevu žensk«? Silva Matkovič Izpolnjevanje načrta — naša nujnost V Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Zasavje predvidevamo v letu 1977 proizvodnjo premoga v višini 1,660.000 ton. Skladno z določili samoupravnega sporazuma o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976—1980 (Poročevalec ŠR Slovenije, 4. VI. '1976), je bila načrtovana proizvodnja premoga za leto 1977 v višini 1,660.000 ton, ki naj bi bila dosežena v 280 delovnih dneh. Srednjeročni program REK Zasavje, ki je bil sprejet koncem leta 1975, pa je predvideval za leto 1977 proizvodnjo premoga v višini 1,750.000 ton v 280 delovnih dneh. Glede na predvidene tehnične možnosti in možno prodajo premoga so TOZD sprejele načrt: 1,660.000 ton premoga v 265 delovnih dneh. Pri tem pa moramo zaenkrat ugotoviti, da prodaja skoraj 100.000 ton premoga drobnih vrst in kotlovne-ga premoga ni dokončno zagotovljena. V letu 1977 torej načrtujemo v REK Zasavje proizvodnjo premoga v višini 1,660.000 ton, od tega naj bi bilo 695.000 ton kotlovnega premoga. Povprečna skupna dnevna proizvodnja naj bi znašala 6.260 ton, od te- ga bo 2.710 ton/dan kotlovnega premoga. V letu 1976 smo proizvedli 1,611.000 ton premoga, od tega je bilo kotlovnega premoga 755.005 ton, delovnih dni pa 284. Dnevna proizvodnja je znašala povprečno 5.677 ton. Letos predvidevamo višjo proizvodnjo v vseh rudnikih, največji skok pa mora napraviti RP Hrastnik spričo aktiviranja novih objektov in nove transportne mehanizacije. V letu 1976 je RP Hrastnik dosegel povprečno dnevno proizvodnjo 1.911 ton, v letu 1977 pa jo načrtuje v višini 2.320 ton na dan. RP Hrastnik bo dnevno proizvodnjo močno dvignil v drugi polovici leta, torej po aktiviranju predvidenih objektov in mehanizacije. V prvi polovici leta predvidevamo v REK Zasavje dnevno proizvodnjo do 6.170 ton, v drugi pa z ozirom na jamo Hrastnik do 6.640 ton na dan. Predvideno proizvodnjo premoga bo možno doseči ob naslednjih pogojih: — v vsaki jami mora biti obloženo predvideno število od-kopnih šihtov ob planirani storitvi. V vseh TOZD proizvodnje premoga je potrebno doseči predviden stalež, ker je sedanje stanje tako, da število rudarjev, ki so sposobni za odkop, primanjkuje; — novi jamski objekti morajo biti aktivirani v predvidenih terminih, da bo omogočena pospešena eksploatacija premoga; — dobava in montaža predvidene transportne in odkopne mehanizacije mora potekati v predvidenih rokih. Pri tem lahko ugotavljamo, da je večina mehanizacije, ki je bila predvidena še za leto 1976, dobavljena šele letos; O vpadniku Terezija II — Ojstro smo že mnogo pisali in o njem mnogo govorili. Na sliki je odsek tega vpadnika s transportnim trakom in drugimi instalacijami. (Foto Jože Kirič) — oddaja premoga vseh vrst se mora odvijati načrtno, ker je v deponiji za TE Trbovlje prostora za neoviran transport le do 100.000 ton. Proizvodnja premoga bo v RP Hrastnik v jamah Dol in Ojstro potekala brez posebnih nihanj, ker bodo odkopavali na etažah, ki so odprte ali v pripravi. Dvig proizvodnje in produktivnost jame Hrastnik pa je poleg drugih najbolj vezana na tretji pogoj. Poleg tega se bo delno spremenila tudi smer odkopavanja, kar je vezano tudi na izdelavo novih etažnih prog. Za jamo Hrastnik so predvidena tudi večja odvajanja. Nujno je spremeniti cikluse dela na širokih čelih, ki so opremljena s SHP in odkopnim strojem in s tem v zvezi sprejeti posebne tehnične ukrepe. V jami Trbovlje, RP Trbovlje v letu 1977 ne bo take koncentracije proizvodnje kot v letu 1976, ker bo odkopavanje usmerjeno na nova polja, ki so na višjih kotah. V Posetje polju predvidevamo, da bo kotlovni premog bolj vlažen, kar ovira jamski transport in drobljenje. V prvi polovici leta bodo odkopani tudi ostanki premoga, ki jih bodo odkopali s široko čelno metodo z manjšo smerno dolžino do 100 m. Obratovala bodo čela zaradi slojnih prilik, ki jih bo možno opremiti s polno mehanizacijo, krajša kot so bila v letu 1976, kar bo negativno vplivalo na produktivnost. V RP Zagorje bodo v jami Kotredež odkopavali severno krilo, ki se pa v globino pod VI. horizont oži. To terja večje število odkopov in več prog v premogu. Prehod odkopavanja v južno krilo je vezan na pravočasna odpiralna dela, ki jih izvaja TOZD RGD. V južnem krilu bodo prve etaže pod za-sipnim gramozom. Spričo velikih pritiskov je treba nekatere jamske objekte, ki leže v talnih plasteh večkrat pretesariti, kar zahteva dodatne vzdrževalne partije. V jami Kisovec bo eksploatacija premoga potekala iz- ključno z enoetažno odkopno metodo in uporabo polnega splavnega zasipa. Nekaj etaž bo pod zasipnim gramozom, del pa bo celinskih. RŠC bo odkopaval premog v polju Lakonca do meseca aprila letos. V tem času bo treba pripraviti drugo čelo in to ne v Zg. VIL polju kot je bilo sprva predvideno. RŠC zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogel nabaviti ustreznih elektrostrojnih naprav, kot predvideva projekt za Zg. VII. polje in zaradi tega je treba najti začasno rešitev odkopavanja za okoli 10 mesecev v drugem polju. TE Trbovlje predvideva letošnjo proizvodnjo v višini 669 GWh, za kar bi porabili okrog 806.000 ton premoga. V letu 1976 je TE Trbovlje proizvedla za okoli 37 GWh več energije kot je predvideno za leto 1977, oziroma v TET je bilo v letu 1976 oddanih 914.000 ton premoga in se je količina deponiranega premoga koncem leta dvignila na blizu 20.000 ton in 31. 12. 1976 je bilo v deponiji 79.563 ton premoga. S pospešenim obratovanjem TET v pasu in prioritetne prednosti obratovanja pred TE Šoštanj 1—3 bo možno proizvesti več električne energije v TET, zato bo poraba premoga večja. Predvideno obratovanje TET 669 GWh, je kot je razvidno iz osnutka elektroenergetske bilance za leto 1977, orientacija z ozirom na hidrologijo in obratovanje He. Pri sušnem letu bo obratovanje TET nedvomno večje. V letu 1977 bo TOZD RGD v jamah REK Zasavje še nadalje izvajala zahtevnejša odpiralna dela. Investicijski objekti so vsebovani v letnem programu. Nekatere točnejše lokacije in upravičenost ‘graditve posameznih rudarskih objektov bodo določene na podlagi raziskav. Iz srednjeročnega programa raziskav je razvidno, da bomo raziskave pospeševali tudi letos. Podrobnejše raziskave pre-mogišča bodo potrdile rezerve premoga v ležišču, kar bo suro- vinska baza za izgraditev TET TU, obenem pa omogočajo izdelavo študij in projektov za čimbolj smotrno odpiranje jam v globino. V letu 1977 bo potrebno izdelati več skupnih programiranih nalog, študij in projektov, ki bodo omogočali proizvodnjo kot tudi prodajo premoga. V prvi polovici leta je predvidena reorganizacija REK Zasavje, katere namen je zvišati produktivnost in rentabilnost. P. Sch. Se bo možno težavam v proizvodnji premoga, ki so nastale v leta 1976, izogaiti v lete 1977 ? Izpolnjevanje delovnega načrta od 1.1. do 15.2.1977 PROIZVODNJA PREMOGA (ton) TOZD plan doseženo doseženo + Vo RPH 69.020 68.661 — 359 99,5 RPT 84.440 72.645 — 11.795 86,0 RPZ 41.660 39.350 — 2.310 94,5 Skupaj 195.120 180.656 — 14.464 92,6 RŠC 4.630 1.804 — 2.876 38,5 REK Zasavje 199.800 182.460 — 17.340 91,3 PROIZVODNJA EL. ENERGIJE (MWh) načrt doseženo °lo TET I 14.815 14.953 100,9 TET II 81.790 64.340 78,7 Skupaj TET 96.605 79.293 82,1 PROIZVODNJA GRADBENEGA MATERIALA Rudnik Hrastnik letni plan doseženo »/o — betonarna (kos) 144.000 3.321 2,3 — kamnolom (m ) 22.900 — — — toplarna (Gcal) 11.520 2.228 19,3 TOZD GRAMAT — opekarna (kos) 11,000.000 632.045 5,7 — kamnolom (m3) 32.000 5.321,5 16,6 Rudnik Zagorje — kamnolom (m3) 179.600 20.349 11,3 STORITVE, OSTALA PROIZVODNJA TOZD RGD (din) 108,000.000 9,900.000 9,2 TOZD Avtoprevoz (t/km) 7,500.000 887.807 11,8 TOZD ESD (ure) 300.820 41.872 13,9 Toplarna (Gcal) 16.500 5.450 33,0 Erika Kavčič V lanskem letu smo v Hrastniku proizvedli 542.790 ton premoga v 284 delovnih dneh ali 1.911 ton na dan, kar je 12.790 ton več, kot smo načrtovali. Vzrok za prekoračitev načrta je, da smo pri načrtovanju za leto 1976 upoštevali v jami Hrastnik ukrepe, ki so bili predpisani v aprilu 1975, ko je vdrl moker material na široko čelo v A-kopi. Eden ukrepov je bil tudi prepoved pridobivanja premoga iz nadkopnega dela. Iz navedenih razlogov je bila proizvodnja premoga predvidena le v višini 530.000 ton. Šele po izdelavi in potrditvi aneksa III smo lahko v predpisanih pogojih (kontrolne vrtine v nadkopnem delu, jemanje vzorcev premoga) pridobivali premog iz nadkopnega dela, kar v načrtu ni bilo predvideno. Osnove za letošnji program izkoriščanja premoga so izdelane na podlagi srednjeročnega programa 1976—1980. Po tem programu je predvideno 280 delovnih dni z dnevno proizvodnjo 2.320 ton ali 650.000 ton na leto vendar za leto 1977 načrtujemo 265 delovnih dni po 2.320 ton na dan ali 615.000 ton na leto. Po posameznih jamah načrtujemo naslednjo proizvodnjo: ton/dan ton/leto Hrastnik 1.035 274.000 Ojstro 1.035 274.000 Dol 250 67.000 Skupaj: 2.320 615.000 Odkopavanje predvidevamo v posameznih jamah takole: JAMA HRASTNIK — Nadaljevanje odkopavanja V/14 eta- že v A-kopi, ki bo dokončno likvidirana v septembru 1977, nato pa bomo pričeli odkopavati V/16 etažo - južno krilo. V A-ko-pi bodo normalno odkopavanje še vedno otežkočali tanjši in debelejši jalovinski vložki, prav tako pa bo tudi omejeno pridobivanje premoga iz nadkopnega dela zaradi nevarnosti vdorov vode in mulja. V primerih, če bodo kontrolne vrtine v nad-kopnem delu mokre ali blatne, bomo morali pridobivanje iz nadkopnega dela na določenem območju prekiniti, s tem pa se bo proizvodnja premoga za določen čas občutno znižala. Ker je v vodnih območjih dovoljeno izvajati dela na širokem čelu po med seboj ločenih fazah dela, kompleksna mehanizacija tudi v letošnjem letu ne bo polno izkoriščena, s tem pa bo še vedno otežkočen zaželjeni večji dvig storitev na kompleksni mehanizaciji. V Talnem skladu bomo odkopavali preko vsega leta V/4 etažo, v C-polju pa na K. 96. V glavnem bomo v jami Hrastnik odkopavali s tremi čeli. Vse odkopne etaže bodo razmeroma nizke višine, le 6.0 do 7.0 m. Zaradi bližine odkopnih etaž VII. obzorju, bodo tudi v letošnjem letu praktično vse leto nastopale velike težave z vdrže-valnimi deli jamskih objektov. Tako bo še vedno porušeno raz- merje — odkopni šihti : vzdrževalni šihti (ca 1:1). JAMA OJSTRO — V Javor sloju bomo nadaljevali z izkopavanjem na K. 170 in ga predvidoma končali v maju. V Terezija II polju - severno krilo, K. 180, ki ga že odkopavamo, bomo odkopavali do konca leta. Isto velja za etažo na K. 160 v Javor sloju. Višine odkopnih etaž v jami Ojstro bodo sicer po 10.0 m, vendar pa bodo precejšnje izgube na premoški substanci zaradi blagega pada Javor sol j a (ca 35°). JAMA DOL — V tej jami bomo do jeseni odkopavali le v Zahodnem sektorju, nato pa bomo odkopavanje preusmerili v Srednji sektor, kjer so v teku potrebna odpiralna in pripravljalna dela. Pogoji odkopavanja se v letošnjem letu bistveno ne bodo izboljšali zaradi iz-jalovitev in zožitev premogovnega sloja. V primerjavi s proizvodnjo 1.911 ton na dan, ki smo jo dosegli v letu 1976, pri načrtu 2.320 ton na dan v letošnjem letu, povečujemo dnevno proizvodnjo za 21 °/o. Pri obstoječem jamskem staležu, bi morali povečati jamsko storitev od 3.36 ton na šiht dosežene v letu 1976, na 3.82 ton na šiht, tj. za 14 lo/o. Po srednjeročnem programu je predvideno število izvršenih jamskih šihtov 597 šihtov na dan, pri sedanjem staležu pa lahko opravimo pri 20,6 "/o izostalih le 533 šihtov, tj. v jami trenutno manjka 64 šihtov na dan. Poleg teh težav, ki že nastopajo pri proizvodnji premoga, pa je proizvodni načrt pogojen z novo transportno potjo Zvezna - VIL obzorje v jami Hrastnik, ki bi morala biti urejena do avgusta. V tem mesecu namreč že predvidevamo povečanje proizvodnje od 2.100, kot je predvideno za prvo polletje, na 2.400 ton na dan, v zadnjih treh mesecih pa že na 2.690 ton na dan. Pri tem je potrebno omeniti, da so za preusmeritev transporta premoga po novi transportni progi (gumijasti trakovi, dokončanje rudarsko gradbenih del itd.) potrebna zelo visoka finančna sredstva, ki pa še niso zagotovljena. Preusmeritev transporta premoga je nujno potrebna, ker predstavlja izva-žalni jašek Hrastnik ozko grlo in je zaradi tega proizvodnja premoga v jami Hrastnik omejena. Letošnji načrt proizvodnje premoga je v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1976 in spričo vseh omenjenih težav tako visok, da ga bo mogoče doseči, ali pa se mu vsaj približati, le z velikimi napori vseh zaposlenih. Alojz Pavčnik Kakšna so razmerja med rudarji na odkopu premoga in drugimi delavci v TOZD rudnik premoga Zagorje? Rudnik premoga Zagorje je odkopnih jamskih prostorov s belina sloja od 0 do 60 m. Pri znan, da ima zelo težke mon- splavnim zasipom. Sloj išče je takih slojnih prilikah in pri tan-geološke pogoje odkopava- neregularno razvito in tekton- nujnosti zasipavanja odkopnih nja. V jami Kisovec odkopava- sko zelo porušeno. Odebelitve, jamskih prostorov, je težko mo izključno s širokočelno od- oziroma zožitve sloja se hitro najti ustrezno odkopno in pri-kopno metodo, z zasipavanjem spreminjajo, tako da znaša de- dobivalno mehanizacijo, da bi lahko nadomestila številčno delovno silo in seveda s tem dala zadovoljiv proizvodni in ekonomski efekt. V jami Kotredež odkopavamo s širokočelno odkopno metodo, s povečano višino etaže in rušenjem stropnega premoga. Sloj je sorazmerno ozek in razpotegnjen, saj znaša njegova debelina od 0 do 25 rn. Trenutno imamo v jami Kotredež v proizvodnji širokočelne odkope dolžine od 12 do 19 m. Zaradi ozkih slojev imamo širokočelne odkope opremljene le s hidravličnim podporjem z drsnimi stropniki tipa Salzgitter. To hidravlično podpor j e nam omogoča pri hitrih zožitvah ali razširitvah sloja hitre odstranitve ali pa prestavitve posameznih sekcij, istočasno pa tudi enostaven transport na etaže in po etažah. Ozek in razpotegnjen sloj v jami Kotredež, predvsem severno krilo kotredežke kadunje, zahteva veliko število odpiralnih in pripravljalnih del. Tako je bilo v tej jami izdelanih v letu 1976 na 164.470 ton proizvodnje premoga in odkopavanja visokih etaž, 979 m prog po premogu, 153 m prog po jalovini in 1.053 m prog po črni, sivi in beli talnini za odkopavanje premoga izpod 6. obzora. Skupaj je bilo zgrajenih v jami Kotredež 2.185 m prog. V jami Kisovec pa je bilo v letu 1976 zgrajenih na 165.130 ton proizvedenega premoga in pri odkopavanju nizkih etaž, višine do 3,2 m, skupaj 2.369 m prog. Od tega 2.016 m prog priprave v premogu, 125 m prog priprave po jalovini in 128 m prog priprave v morski glini za odkopavanje sloja 2 in odkopavanje spodnje etape polja 52. Z izgradnjo novih jamskih odpiralnih objektov za odkopavanje premoga izpod 6. obzora jame Kotredež, ki so bili zgrajeni po projektu, smo naleteli zaradi neobstojne črne in sive talnine v katerih so objekti zgrajeni, na izredne težave. Hri-binski pritiski na objekte so na posameznih predelih tako veliki, da terjajo stalno obnavlja- nje. Tako smo morali precejšen del objektov, ki so bili zgrajeni v drugi polovici leta 1976, že obnoviti. To pa zahteva veliko dodatnih in nepredvidenih stroškov in angažiranje velikega števila ljudi za obnavljanje kritičnih odsekov prog. Če hočemo, da se odvija proizvodnja premoga v jamah rud- nika premoga Zagorje več ali manj nemoteno, je potrebno oblagati zaradi specifičnosti in pogojev, ki so bili že navedeni, veliko število delovnih mest, ki so le posredno povezana z delovnimi mesti na proizvodnji premoga, odkopih. Tako je bilo v letu 1976 izvršenih delavnikov na: — priprava v jalovini Kisovec 2.651 Kotredež 1.004 Separac. Rud. Z. 3.655 — priprava v premogu 5.341 5.092 — 10.433 — odkop 25.381 25.920 — 51.301 — zasip 3.680 — — 3.680 — izvoz 13.180 16.334 — 29.514 — vzdrževanje 6.580 19.392 — 25.972 — ostali jama 10.339 10.590 — 20.929 — jama skupaj 67.152 78.332 — 145.484 — zunaj (upoštevani za storitev) 16.871 18.979 16.860 55.667 — uslužbenci 5.666 5.880 2.311 21.933 — skupaj 89.689 103.191 19.171 223.084 Iz gornjih podatkov je raz- 1 : 2,02, povprečno za obe jami vidno, da je razmerje izvršenih delavnikov na odkopih in na pripravi v premogu v primerjavi z ostalimi izvršenimi delavniki iz že navedenih vzrokov precej neugodno. Razmerje med izvršenimi delavniki na odkopih in ostalimi izvršenimi delavniki v jami je za jamo Kisovec 1 : 1.64, za jamo Kotredež 1 : 1,83. Če upoštevamo še izvršene delavnike na pripravi v premogu, kot skupne izvršene delavnike na premogu, potem je to razmerje za jamo Kisovec 1 : 1,18, za jamo Kotredež 1 : 1,61 in povprečno za obe jami 1 : 1,37. Pri upoštevanju izvršenih delavnikov zunaj (vsi delavniki, Izdelava komore za vrtino iz P-60-S, ki jo izdeluje Geološki zavod iz Ljubljane — Oddelek za rudarska dela, na 6. obzorju jame Kotredež. Foto A. Bregant ki se upoštevajo pri izračunavanju storitev) in izvršenih delavnikov uslužbencev, potem je razmerje v primerjavi z odkop-nirhi delavniki za obrat Kisovec 1 : 2,53, za obrat Kotredež 1 : 2,98, povprečno za oba obrata 1 : 2,76. Če prištejemo od-kopnim delavnikom še delavnike izvršene na pripravi v premogu, potem je to razmerje za obrat Kisovec 1 : 1,92, za obrat Kotredež 1 : 2,13 in povprečno za oba obrata 1 : 2,14. Z upoštevanjem vseh izvršenih delavnikov na separaciji in vseh izvršenih delavnikov v skupnih službah TOZD, je po- S ciljem, da bi izboljšali učinkovitost gospodarjenja z zniževanjem stroškov proizvodnje in tako dosegali čim višji dohodek, s katerim moramo zadovoljevati osebne in skupne potrebe delavcev, ki združujejo delo in sredstva v TOZD ter izpolnjevali obveznosti do splošne tem razmerje v primerjavi z odkopnimi delavniki 1 : 3,34, v primerjavi z izvršenimi delavniki na odkopu in na pripravi v premogu pa 1 : 2,61. Razmerje med izvršenimi delavniki na odkopu in izvršenimi delavniki vseh uslužbencev znaša 1 : 0,42, če upoštevamo še izvršene delavnike na pripravi v premogu pa znaša to razmerje 1 : 0,35. Pri upoštevanju vseh izvršenih delavnikov v TOZD Rudnik premoga Zagorje, znaša razmerje med delavci in tako imenovanimi uslužbenci 1 : 0,10. Rado Ozbič porabe v okviru družbenopolitične skupnosti, smo se na sejah samoupravnih organov odločili, da prestavimo vse zaposlene iz obrata Dol v Hrastnik. To odločitev so nam narekovali poleg ekonomskih tudi organizacijski razlogi. Čeprav je vnaprej težko natančno opredeliti vse ekonomske prednosti, ki izvirajo iz te odločitve, lahko trdimo, da bomo na ta način prihranili letno najmanj 1,200.000 din. Ti prihranki se nanašajo na vrednost premoga za ogrevanje obratnih prostorov, porabljeno vodo v kopalnici, električno energijo za stroje v delavnici in razsvetljavo, amortizacijo obratnih zgradb, stroške vzdrževanja objektov, zmanjšanje obratne režije itd. V organizacijskem pogledu, bo mogoče delavce racionalneje razporejati na dela, ki so naj-nujneša in omogočajo doseči višjo proizvodnjo v TOZD. Pri tehnično administrativnem kadru bo omogočeno timsko delo in lažja bodo nadomeščanja v času odsotnosti z dela. Brez dodatnih delavcev bomo lahko uvedli štiriizmensko delo na vseh delovnih mestih, ki morajo biti stalno zasedena. Racionalneje in kvalitetnejše, bomo lahko informirali vse delavce na enem mestu in pri upravljanju ter odločanju bomo lažje prišli do enotnih stališč. To so v glavnem razlogi, ki so nas vodili do te odločitve. Ker je bila delavcem dobro obrazložena potreba po takih ukrepih, so to nalogo in ukrep pravilno razumeli in jo v celoti izvedli tako, da so se preselili s 1. februarjem 1977 v obratne prostore v Hrastnik. Jože Zorcic Med ljudmi z visokošolsko in višješolsko izobrazbo v naših organizacijah združenega dela se je močno razširilo mnenje — večina jih meni tako — češ, da so strokovnjaki preveč obremenjeni z nalogami nestrokovne narave, da je premalo uveljavljeno teamsko delo in da strokovnjaki ne morejo vplivati na sprejemanje poslovnih odločitev. (Iz raziskave GZ Jugoslavije) Poročali smo že, da je bil 1. februarja 1977 v okviru akcijskega programa varčevanja ukinjen samostojni obrat Dol v okviru TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Objekte bo treba kar najbolj gospodarno uporabiti za druge namene. (Foto Jože Kirič) Zakaj preselitev z Dola v Hrastnik Drobljenje premoga na transportu moramo omejiti Z nastopom jesensko-zimskega obdobja se poveča povpraševanje po debelejših vrstah premoga (kosi, kocke). Večje zahteve prihajajo predvsem s strani industrije in trgovine (gospodinjstva). Zaradi pomanjkanja debelejših vrst premoga smo lani novembra pregledali potek transporta rovnega premoga od odkupnega čela do separacije. Pri tem smo ugotavljali vzroke drobljenja debelejših vrst premoga predvsem kosov in kocke, kar nam prinaša določen izpad na dohodku. Istočasno smo opazovali na odkopnih čelih in transporterjih, koliko procentov debelejših vrst premoga prihaja s čela po transporterjih. Ocenili smo premog, katerega velikost je znašala več kakor 50 mm. Znano je, da znaša debelina kock od 30—60 mm in kosov nad 60 mm. Količine separiranega rovnega premoga, v našem primeru predvsem kosov in kock, je odvisna od različnih pogojev: širine, dolžine in pada sloja premoga, širine odkopnega čela, kvalitete rovnega premoga (tal-ninski ali krovninski), jalovin-skih vložkov v premogu, plasko-vitosti oz. procenta debelejših vrst premoga, odkopne metode (višina odkopnih etaž, odkopavanje od zgoraj navzdol tj. odkopavanje podkopno in pridobivanje premoga iz stropa in odkopavanje od spodaj navzgor — s splavnim zasipom zapolnimo odkopane prostore). Pomembno je ali delo na čelih opravljamo ročno in podgraju-jemo s klasično podgradnjo (železne stropnice in stojke) in delo na čelu, ali uporabljamo samohodno hidravlično podpor-je in odkopni stroj ali nakladalec. Nujna je pravilna uporaba razstrelilnih sredstev — tj. polnitev vrtin z razstrelivom, da bi pri obstreljevanju zmanjšali drobljenje premoga. Velikega pomena je tudi transport premoga do separacije. Na območju REKZ odkopavamo (pridobivamo) komercialni premog v rudniku Hrastnik in rudniku premoga Trbovlje (samo rudarski šolski center — Lakonca polje), ter rudnik Zagorje. Že uvodoma smo omenili, da smo vizuelno ocenjevali procent debelejših vrst premoga, ki prihaja po transporterjih s čel. Ocena v procentih premoga s čel in prikaz separiranega komercialnega premoga debelejših vrst, se dobro ujemata. Ocenili smo, da prihaja po transporterjih od 15—25 !°/o debelejših vrst premoga. Transport premoga poteka v glavnem na vseh treh rudnikih z enakimi transportnimi sredstvi. Za transport uporabljajo enoverižne in dvoverižne transporterje ter gumijaste trakove in dalje vozičke do separacije. Na rudniku Zagorje uporabljajo za prevoz premoga od obrata Kisovec do separacije Zagorje kamione. Opisali bomo transportno pot rovnega premoga iz odkopnih čel rudnika Hrastnik do separacije Trbovlje in rudnika Zagorje do separacije Zagorje. Jama Hrastnik Premog s čela prihaja po dvo-verižnem transporterju na eno-verižni transporter, zatem iz etaže preko sipalnikov (zavoj-nih drč) na VIL obzor -r- na enoverižne transporterje, potem na gumijasti trak in v bunker. Iz bunkerja premog naložijo v vozičke in odpeljejo z električno lokomotivo do Glavnega jaška. Prevoz po jašku navzgor do Zvezne proge, nato po Zvezni progi z električno lokomotivo do separacije Trbovlje. Pri tem je bilo ugotovljeno glede na drobljenje debelejših vrst premoga naslednje: Nekateri transporterji (pogonski del) so postavljeni previsoko, tako da je premog padal v naslednji transporter z večje višine. Nad presipnim jaškom (zavoj nimi drčami) iz EVT-120 je premog padal direktno v si-palnik z višine 3 m in se pri tem razbijal (Talni sklad — južno čelo — k. 102). V A-polju — k. 99,7 Premog je padal z višine 2,5 m na rob zavoj ne drče in se razbijal. Dva podobna primera so imeli tudi v jami Ojstro. Separacija Trbovlje V prvem (starem) bunkerju za rovni premog niso vgrajene zavoj ne drče. V drugem (novem) bunkerju za rovni premog dostavlja gumijasti trak premog naravnost na zavoj no drčo, zato se premog razbija, drobi. Drobilec za kosovni premog drobi premog do debeline 120 mm. Debelejše vrste premoga drobilec zdrobi na manjše kose in s tem se zmanjša procent debelejših vrst premoga. Rudnik Zagorje Obrat Kisovec — jama Loke Transport premoga in vzroki razbijanja — drobljenja kosovnega premoga so podobni in enaki kakor v jami Hrastnik. Obrat Kisovec — zunaj Gumijasti trak transportira premog od zvračalca do vrha bunkerja in pri tem pada premog 6 m globoko na poševno steno bunkerja. Jama Kotredež Transport premoga s čela H-67/6 zahod k. — 85. Iz EVT- 120 pada premog po cevi 0 600 mm v transporter na 6. ob-zoru k. — 104 in se pri tem razbija. Transport premoga in vzroki drobljenja kosovnega premoga so podobni ali enaki, kakor v jami Hrastnik. Separacija Zagorje 1. in 2. bunker za rovni premog nimata vgrajenih zavojnih drč. Premog pada z višine 12 m. Drobilec za kosovni premog drobi premog do debeline 120 mm. Debelejše kose premoga zdrobi v manjše kose in s tem se nam zmanjša procent debelejših vrst premoga. Višine padcev premoga so bile največkrat ocenjene vizuelno, ker jih nismo merili zaradi obratovanja. strojev oz. presipanja premoga. Enako smo ocenili tudi višine v bunkerjih separacij. V kratkem opisu smo želeli prikazati glavne vzroke drob- ljenja kosovnega premoga. V jamo bo potrebno pri montaži (sestavljanju) eno ali dvoveriž-nih transporterjev paziti, da bodo ti postavljeni čim nižje (pogonski del), da se zmanjša višina pada premoga v naslednji transporter. Nad sipalniki (zavoj nimi drčami) je postaviti pogonski stroj tako, da ne bo padal premog direktno v sipalnik, temveč drsel po drči do zavoj-nih drč. V glavnih odvoznih progah je treba po možnosti namestiti za transport gumijaste trakove, ker z daljšimi trakovi zmanjšamo število presip-nih mest. V bunkerjih v jami in zunaj na nakladišču ter na separacijah Trbovlje in Zagorje je treba namestiti v bunkerjih zavoj ne drče. Po možnosti naj bi preuredili separacijske diobilce, tako da bi dobili večje kose kosovnega premoga; enako bi morali preurediti ka- librsko rešeto za rovni premog. Znani so še drugi vzroki, ki povzročijo manjše količine debelejših vrst premoga npr. težki delovni pogoji — vdor vode in mulja v jami, jalovi vložki v premogu — jama Hrastnik in Ojstro, zmanjšanje števila in velikost odkopnih polj v jami Loke, pritiski v progah in voda v jami Kotredež in s tem otežena dostava materiala na čela in odvoz premoga s čel. Vse našteto povzroča, da imamo v zadnjih letih vse manj debelih in vse več in preveč drobnih vrst premoga, ki pa seveda nimajo takšne cene kot debelejše vrste. Mnogo vzrokov lahko s takojšnjo angažiranostjo prizadete TOZD kmalu odpravijo, nekatere pa v doglednem času. Vsaka izboljšava bi se nam kmalu bogato izplačala. Gabrijel Uroič Povpraševanje po komercialnih vrstah premoga v zimski sezoni 1976-77 Ugotovljeno je, da s pričetkom jeseni naraste povpraševanje po premogu, kar je vsakoletni pojav. Premog je pač sezonsko blago in najbolj idealno bi bilo, da bi povpraševanju kupcev lahko prilagajali tudi našo proizvodnjo. Ker pa to ni mogoče, si s sklepanjem letnih kupoprodajnih pogodb, v katerih so asortimenti premoga in količina razdeljeni po trimesečjih, skušamo zagotoviti kolikor mogoče našemu proizvodnemu načrtu prilagodljiv odvzem s strani kupcev. V nadaljnjem bom skušal nekoliko prikazati situacijo v prodaji komercialnih vrst premoga v četrtem trimesečju 1976, tj. od oktobra do decembra 1976 in v januarju 1977. Kot vedno doslej, smo tudi za to obdobje prejeli s strani naših stalnih kupcev, predvsem trgovskih podjetij, za potrebe široke potrošnje za debele vrste premoga, kosi in kocke ca. 100 % naročil preko naših proizvodnih zmogljivosti. Naročilo za oreh in grah so bila približno enaka načrtovani proizvodnji, dočim so se za zdrob občutno zmanjšala in smo zato ta asortiman deloma predvideli tudi za oddajo elektrogospodarstvu. Za nakup kosov, kock in oreha je bilo od pričetka jeseni dalje precejšnje povpraševanje tudi s strani raznih interesentov, s katerimi sicer nimamo sklenjenih pogodb. Žal pa zaradi nizke proizvodnje teh asortimanov, podobnim željam ni bilo mogoče ustreči, ker niti nismo zmogli izpeljati svojih obveznosti do pogodbenih partnerjev, kar je razvidno iz naslednjih podatkov: IV. trimesečje 1976 naročilo sklenjene proizvodnja realizacija asortiman kupcev pogodbe in dobave pogodb v °/o premoga ton ton ton kosi 43.860 27.530 20.139 73,2 kocke 59.650 31.195 24.553 78,7 oreh 39.050 39.050 34.441 88,4 grah 24.080 24.080 23.950 99,4 zdrob 26.200 50.340 41.538 82,5 Januar 1977 naročilo sklenjene proizvodnja realizacija asortiman kupcev pogodbe in dobave pogodb v % premoga ton ton ton kosi 13.700 7.510 7.030 93,6 kocke 18.700 8.840 8.058 91,2 oreh 11.355 11.355 10.508 92,5 grah 6.790 6.790 7.422 109,3 zdrob 9.700 14.035 13.832 98,6 Iz prikazanega pregleda je razvidno, da se je situacija v proizvodnji v januarju t.l. nekoliko izboljšala, toda še vedno nismo 100-% realizirali pogodbenih količin v kosih, kockah in orehovcu. V vseh štirih mesecih smo imeli možnost prodaje znatno večjih količin teh asortimanov. V drobnejših vrstah grah in zdrob smo kupce lahko zadovoljili. Ob tem moramo pripomniti, da industrijska podjetja, ki so še uporabniki drobnih vrst premoga, v tem obdobju odvzemajo in potrošijo več premoga, ker ga poleg za proizvodnjo trošijo tudi za ogrevanje. Preko pomladi in poletja pa se njihov odvzem občutno zmanjša in zato se v tem času vedno bolj pojavlja problem plasmaja drobnih vrst premoga. Uvodoma sem omenil, da je premog sezonsko blago in zato na možnosti njegove prodaje v znatni meri vplivajo vremenske prilike. Pri tem lahko ugotovimo, da letošnja, že tretja zaporedna izredna mila zima, vsaj doslej ni najbolj ugodna za bodočo večjo porabo premoga. Kljub temu pa plasma kosov in kockovca tudi za bodoče ni problematičen. Presežne količine drobnih vrst, za katere ni več odjemalcev v industriji za- radi preusmeritve na druge energetske vire, bo pač potrebno pokuriti v termoelektrarnah EGS. Stane Kruljc Priprava tehniške dokumentacije za optimizacijo termoelektrarne Trbovlje lil Čas hiti — bliža se konec meseca marca, ko bo treba oddati potrebne podatke za optimizacijo nove elektrarne Trbovlje III. — električne moči 150 MW in toplotne moči 75 MW. Kako daleč so te priprave, so projektanti Inženirskega biroja Elektroprojekt Ljubljana poročali na sestanku komisije v torek, 8. februarja t.l. v Ljubljani. Obdelujejo 2 varianti: varianto »Sava« in varianto »tunel«. Varianta Sava pomeni namestitev novega bloka med obstoječo TE Trbovlje II in reko Savo. Tunelska varianta predvideva umik železniške proge Ljubljana—Zidani most v planirani novozgrajeni tunel in namesti- tev bloka na traso sedanje železniške proge Ljubljana—Zidani most. Pri obeh variantah je naj večji problem montaža kotlovni-ške opreme. Poseben poudarek je bil dan surovinski bazi, ki bi morala biti zagotovljena vsaj za 25-let-no obratovanje.. Ekološkega poročila še ni možno sestaviti, ker manjkajo določeni podatki Meteorološkega zavoda v Ljubljani. Poseben problem je tudi upoštevanje projekta plovnosti reke Save, ki je še vedno aktualen. Nadaljnji problem je vključitev elektrarne v elektroenerget- ski sistem. Primerna bi bila povezava z novo transformatorsko postajo v Novem mestu, ker je Dolenjska energijsko najbolj deficitarno področje. Vprašanje je tudi namestitve trafoja za lastno rabo, za zagon bloka iz zunanjega omrežja odnosno iz 110-kV prostozračnega stikališča, ker manjka prostih polj in nemogoča je tudi izpeljava še enega daljnovoda. Predvideva se, da bi uporabili obstoječe polje in daljnovod za lastno rabo z izbiro novega trafoja. Lokacija nove deponije za skladiščenje ca. 250.000 ton premoga v Lakonci je povsem primerna. V obdelavi je tudi trasa magistralnega vročevoda ob Savi mimo cementarne, po desni strani potoka do odcepa ceste za Zagorje in po levi strani potoka do toplarne v Trbovljah. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da bo možno izpolniti Kombinirano plinsko parno elektrarno gradi TOZD Termoelektrarna Trbovlje že nekaj časa. Večkrat se sprašujemo v kakšni fazi se njena gradnja nahaja in kaj je treba še opraviti do končne izgotovitve in pričetka rednega obratovanja. Iz zbirnega poročila SOZD EGS o izvajanju in stanju posameznih investicijskih del na energetskih objektih v zadnjem razdobju oziroma po stanju koncem leta 1976, povzemamo nekaj podatkov. Plinska agregata sta pričela s poizkusnim obratovanjem junija 1976 in sta v preteklem letu že proizvedla 18,480.000 kWh električne ener- Pomlad prihaja v deželo, Franc Kopitar — linorez. vse potrebne tabele za optimizacijo, ki jih bo potrebno oddati 31. marca 1977. Kvaliteten investicijski program pa bo po zagotovilih projektantov gotov do junija meseca letos. Anton Kočar gije. Oba kotla sta bila do konca preteklega leta izkuhana, napolnjena z napajalno vodo in s tem konzervirana. Za dokončanje investicije je potrebno izdelati še nov projekt za namestitev naprav za kemijsko pripravo vode zaradi sprememb, ki so nastale v zvezi s pripravo na TET III. Iz istega razloga je treba izdelati tudi nov projekt za namestitev črpalk za požarno vodo v črpališču. Poleg tega je treba izdelati še nekaj manjših projektov za pomožne objekte. V teku je postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja za zgraditev nadvoza do vozne ceste pri cementarni. Prav tako pa so v gradnji podhodi pod železniško progo za oljevode, požarni vod in kotle. V gradnji oziroma pred dohončanjem gradnje so zaključna dela na glavnem objektu, polaganje železniškega tira in ostala zaključna dela na železniškem pretakališču ter oblaganje lovilnih skled glavnih rezervoarjev goriva z ognjevarnem materialom. V celoti pa bo potrebno zgraditi oziroma izvesti še naslednja dela: prehod pod železniško progo in izkop kanalov za oljevode, ureditev prostora za namestitev naprav za kemijsko pripravo vode, zgraditev priključka za glavno cesto pri cementarni, montaža glavnih rezervoarjev, položitev oljevodov, mreže hidrantov in montaža črpalk, montažna dela v pretakališču in pri glavnih rezervoarjih ter montaža dela naprav za lastno rabo, razsvetljavo in požarno varnostne naprave. Pogodbeni rok za pričetek obratovanja je že zdavnaj potekel. Za plinski del je bil 6. decembra 1975, za parni del pa 1. julij 1976. Plinski del je torej pričel obratovati s šestmesečno zamudo, parni del pa naj bi predvidoma pričel obratovati v prvih mesecih 1977. Med najbolj perečimi problemi je trenutno ustavitev izgradnje skladiščnih rezervoarjev, do katere je prišlo zaradi strokovnega spora med nadzorno institucijo in izvajalcem. Gre za različna stališča pri upoštevanju tujih predpisov za gradnjo rezervoarjev, ker ob podpisu pogodbe ustreznih jugoslovanskih predpisov ni bilo. V januarju in februarju tega leta pa so nekatera dela med tem že opravili. Prepričani smo, da bomo lahko objavili v eni naslednjih številk popolnejše poročilo o izgradnji plinsko-parne elektrarne v TOZD TET. Strokovnjaki s fakultetno izobrazbo le 58,9-odstotno opravljajo takšna opravila, za katera so bili izšolani. Ta odstotek je bil leta 1972, 66-»/e. (Iz raziskave GZ Jugoslavije) Pri kombinirani elektrarni je treba opraviti še vrsto del ANDREJ MARINC V TRBOVLJAH Dne 9. februarja 1977 je obiskal Trbovlje predsednik izvršnega sveta Slovenije Andrej Marinc skupno s članoma izvršnega sveta dr. Milanom Osredkarjem in dr. Mitjem Mejakom. Ob 14. uri tega dne so si gostje ogledali Strojno tovarno in imeli z njihovimi predstavniki krajši razgovor, ob 15.30 pa so se udeležili razgovora v Rudisu. Razgovora se je udeležilo tudi večje število predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz Trbovelj. Razgovor je v glavnem potekal okrog reorganizacije sedanje Organizacije poslovnega združevanja RUDIS in njene uskladitve z ustavo in določili zakona o združenem delu. O dosedanjem delu so predstavniki OPZ RUDIS in predstavniki nekaterih njenih članic (GZL, GP Tehnika, Hidromontaža Maribor, STT, in TOZD RUDIS) seznanili goste z dosedanjo problematiko in doseženimi uspehi predvsem pri nastopanju v deželah v razvoju in drugih državah. Rudis se je v svojem skoraj 18-letnem delovanju s svojimi 34 članicami uspešno vključil v mednarodno delitev dela. Njegovi uspehi so pomembni predvsem pri kompleksnem izvajanju industrijskih in rudarskih investicijskih objektov, v Jugoslaviji, sedmih evropskih, šestih afriških in treh azijskih državah. Obstajajo pa realne možnosti, da bi uspešno prodrl tudi v Kanado in Južno Ameriko. Od 1.500 milijonov letne realizacije odpade 60 % na tujino. Rudis pa seveda stremi tudi za čedalje večje in pogostejše vključevanje v kompleksno izvajanje investicijskih del v deželah v razvoju. Tovariš Marinc je dejal, da je nujno med drugim organizirati slovensko gradbeništvo za učinkovitejše nastopanje v tujini ter da je treba stremeti za sprotno prenašanje znanstvenih izsledkov v proizvodnjo in prodajati tehnologijo, kar bi okrepilo našo prodornost in konkurenčno sposobnost. Pomembna naloga pa je uspešno oblikovanje učinkovite inženiring organizacije, ki bo kos sodobnim organizacijsko tehničnim zadevam. Med drugim je dejal tudi naslednje: «Odločujoče je, kako se bo slovensko gospodarstvo organiziralo za višje oblike sodelovanja. Zgraditi moramo gospodarsko strukturo z infrastrukturo, ki bo temelj za nadaljnji zdrav razvoj. Nujno je povezovati znanje in nastopati s kompleksnimi ponudbami. Ste ena pomembnih slovenskih organizacij, ki bi lahko pri velikih projektih pritegnila slovensko gospodarstvo in njegovo transformacijo, da bomo nosilci poslov, celovitih inženiring storitev. To bo omogočalo, ob večji pritegnitvi trgovine in poslovnih bank ter ob dodelanih dohodkovnih odnosih, uspešnejše vključevanje v dežele v razvoju«. Vse kaže, da se bo Rudis v dobršni meri v bodoče v mnogočem pri povezovanju slovenskega gradbeništva usmeril na gradbeno področje in s tem razširil svojo dejavnost. Morda bo celo del svoje dejavnosti preselil v Ljubljano, kar naj bi imelo za njihov napredek dolo-ločeno prednost. Razprava o premogu in elektriki Dne 11. januarja t.l. je potekala v Ljubljani 6. seja odbora za rudarstvo Skupščine poslovne- ga združenja energetike SRS. Seje se je udeležil tudi naš predstavnik. Ob začetku seje so počastili spomin na štiri ponesrečene rudarje v rudniku Velenje, dne 8. januarja 1977, nato pa so obravnavali posamezne točke dnevnega reda. Podrobneje so razčlenili po količini in dinamiki v energetski bilanci predvideno proizvodnjo in porabo lignita ter rjavega premoga za termoelektrarne in druge porabnike. Nadalje so obravnavali predvideno gibanje zalog premoga pri termoelektrarnah v teku leta 1977 in potrebne zaloge koncem leta 1977, od upoštevanja potreb po električni energiji in obratovanje termoelektrarn v letu 1977. Posebno točko so posvetili možnostim prodaje odvišnih količin drobnih vrst rjavega premoga za potrebe termoelektrarn in s tem povezan problem prevoza in prevoznih stroškov. Med najpomembnejšimi sklepi, ki jih je sprejel odbor, jih je nekaj, ki se nanašajo tudi na naš kombinat. Odbor je sklenil ugotoviti optimalno obratovanje termoelektrarn v Trbovljah. Nadalje, da je treba v REK Zasavje ugotoviti možnost začasnega deponiranja presežnih vrst drobnega premoga na onuščeni deponiji cementarne Trbovlje, s tem ida se pospešeno raziskuje možnosti deponiranja v bližini TET II in lokacijo nove TET III. Raziskati je možnosti izgradnje nove TET III glede na potrebe obstoječe TET II, bodoče Toplarne Ljubljana II, glede na razpoložljive zaloge premoga pri REK Zasavje, življenjsko dobo obstoječih in novih termoelektrarn in toplarn, ob upoštevanju tudi ostalih porabnikov, ki bodo še vezani na premog iz Zasavja. Sicer pa so sklepali še o tem, da naj TE Šoštanj izdela preizkus uporabe rjavega premoga z mešanjem do 10 %> rjavega premoga z lignitom in izdela ekonomsko analizo te uporabe. Upoštevati je treba možnost eventualnega žlindranja. V Toplarni Ljubljana je treba proučiti možnost povečanja udeležbe lignita napram količi- nam rjavega premoga, da ne bi prišlo do izpadov proizvodnje toplote in električne energije v tej toplarni. Izdelati je treba tudi preliminarno energetsko bilanco za leto 1978 s pokrivanjem potreb po premogu za TE in TO. Skupina strokovnjakov je dobila nalogo, da izdela prve predloge s kompletnimi rešitvami že do srede februarja, s tem da s podatki pa tudi drugače sodelujejo vse članice SOZD EGS. Preklasifikacija rudarske investicijske dejavnosti V Uradnem listu SFRJ štev. 34 z dne 30. julija 1976 je bila objavljena uredba o razvrščanju organizacij in skupnosti po enotni klasifikaciji dejavnosti. S tem je prenehala veljati dosedanja klasifikacija po posameznih panogah, ki je bila sprejeta kmalu po osvoboditvi, potem ko smo pričeli izvajati prvo petletno gospodarsko obdobje. Sedanja enotna klasifikacija dejavnosti je nekoliko bolj razširjena in podrobneje izdelana. Vendar pa je nastala prav pri naši rudarski gradbeni investicijski dejavnosti težava, ker so to dejavnost, ki je bila doslej uvrščena v panogo 112, to je rudarstvo — pridobivanje in predelava rjavega premoga, prenesli na področje gradbeništva. Glede na to, da ta nova razporeditev ne ustreza dejavnosti naše TOZD Rudarska gradbena dejavnost, je vodstvo le-te skupno z vodstvom delovne organizacije posredovalo pri Republiškem zavodu za statistiko in pri Gospodarski zbornici Slovenije, da bi to dejavnost razvrstili vnovič v isti klasifikacijski razred, kamor so uvrščeni tudi vsi trije naši rudniki in separacija. Na temelju dogovora je bil poslan v prvi polovici t.l. Gospodarski zbornici Jugoslavije v Beogradu predlog, da posreduje pri Zveznem zavodu za statistiko naš utemeljen predlog, da bi kot smo že navedli, smatrali dejavnost RGD za tipično rudarsko dejavnost. Hkrati so bili z obširno utemeljeno vlogo seznanjeni s to problematiko tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje premogovnikov Jugoslavije, Republiški komite za energetiko, Jugoslovanski komite za podzemeljsko eksploatacijo surovin in še nekateri drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na sprejetje spremembe zveznega predpisa. Predlog, ki so ga pripravili v TOZD RGD je bil dobro utemeljen, tako da bi ta ob upoštevanju vseh v obrazložitvi naštetih nalog, praviloma morali sprejeti in zvezni odlok spremeniti. Dejavnost TOZD RGD je namreč v neločljivi zvezi s pridobivanjem premoga, kar dokazuje že 25-letni obstoj in opravljeno delo v tem obdobju te TOZD. Pa ne le to, pač pa tudi neločljiva tehnološka povezanost, saj je nemogoče ločiti pripravljalna dela za pridobivanje premoga od del na odkopih. E3E3E3QE3QE3E3 Tovarna siporexa pred poizkusnim ©bratovangem Kako naprej ? Člani delovne skupnosti REK Zasavje so bili preko glasila »Srečno« že nekajkrat obveščeni o namenu, pričetku in poteku gradnje tovarne za proizvodnjo lahkih gradbenih elementov iz siporexa. Tovarna se gradi v Kisovcu pri Zagorju in je v glavnem dograjena, saj so bili že opravljeni prazni zagoni in obratovanje vseh strojev, v ponedeljek, dne 7. februarja pa je bilo poizkušano obratovanje tudi kotlovnice, enega najvažnejših oddelkov v novi tovarni. S tem so opravljene številne predpriprave kot osnova za teh- nični pregled, ki ga bo opravil Republiški elektroenergetski inšpektorat in Inšpektorat parnih kotlov, dne 24. 2. 1977, na našo prošnjo v zvezi s pridobitvijo soglasja za poizkusno obratovanje novozgrajenih postrojenj. Po odpravi pomanjkljivosti bo možno pričeti s po- izkusno proizvodnjo, ki po švedskih izkušnjah traja 3 mesece, seveda pa se v tem času že proizvaja in prodaja. Kot je že znano, sega sam pričetek izvajanja gradbenih del v avgust leta 1975, medtem ko so priprave na investicijo trajale od leta 1973 dalje,, saj je bilo treba opraviti ogromno dela od pridobitve potrebnih kreditov, pridobitve sredstev za lastno udeležbo s strani združenih investitorjev, izbora tehnologije, pridobitve potrebnih zemljišč, pridobitve potrebnih soglasij, izdelave projektov itd. Seveda pa je bila dana zelena luč za samo gradnjo v januarju 1975, ko je bila z zagotovljenimi sredstvi pokrita konstrukcija finansiranja in ko je bilo na tej osnovi možno pričeti z vsemi akcijami, ki so imele finančne posledice, z vsemi vplivi inflacije v letu 1975 in 1976. Slovenskim gradbenikom si-porex kot material s širokim spektrom uporabe nikakor ni neznan. Po podatkih Biroja gradbeništva Slovenije se porabi v Sloveniji na leto približno 250.000 m3 tovrstnih materialov, ki so ga doslej dovažali iz drugih republik (BiH, Hrvatska), delno pa so ga celo uvažali. Naša proizvodnja siporexa je locirana v središču Slovenije in je oddaljenost do skrajnih slovenskih potrošnikov bistveno manjša v primerjavi z relacijami iz Tuzle ali Pule. Izračuni kažejo, da bi slovenska gradbena operativa na račun manjših prevoznih stroškov kupovala siporex v Zagorju (v primerjavi s Tuzlo) za 2,4 milijarde st. din na leto ceneje, kar seveda bistveno lahko vpliva na ceno 1 m2 zgrajene stanovanjske površine ali industrijskega objekta. To je slovenskim gradbincem znano in je bilo odločujoče, ko so se ob priliki naših raziskav tržišča odločali za nakup naše proizvodnje. Prevoz na manjše razdalje pa ima še drugo bistveno prednost, in sicer to, da ne prihaja do poškodb materiala, ki ga je treba sicer popravljati in kar povzroča precejšnje stroške. Večkratne raziskave slovenskega tržišča so dale precej ugodno sliko kar se tiče prodaje lahkih gradbenih elementov iz sipo-rexa, saj znaša višina najavljenih potreb preko naših proizvodnih kapacitet, kar pa seveda še ne pomeni, da je proizvodnja razprodana in da so vsi problemi v zvezi s tem rešeni. Brez dvoma bo potrebno vložiti še precej truda v razreševanju problemov, pi so v zvezi s prodajo in plasmajem, saj bi bila idealna rešitev lahko dosežena le preko razvojnih in projektantskih organizacij, s tem da bi prišli do tipskih siste- mov, ki gradnjo vsekakor po-cenjujejo. Tudi človeški faktor je močno prisoten pri doseganju kvalitete in kvantitete proizvodnje. Za dosego tega cilja — čim večje strokovne usposobljenosti delavcev v proizvodnji sipo-rexa kot tudi s področja vzdrževanja, je bilo 25 delavcev na praksi v Tuzli. 12 delavcev opravlja poseben tečaj za upravljanje parnih kotlov in proizvodnjo pare. 6 delavcev se je udeležilo prakse na Švedskem, 30 delavcev pa se posebej poučuje o kvaliteti notranjega transporta surovin, mulja, vlite mase in končnih izdelkov. Ostali delavci — kovinarji, elektrikarji, vozniki viličarjev, šoferji ipd. pa že imajo za svoje delovno mesto potrebno izobrazbo. Menim, da bo po strokovni strani tako vsem zahtevam ugodeno, gojiti pa bo potrebno odnos do dela, čut odgovornosti in pripadnost poklicu kot neizgoibne osnove za doseganje dobrih rezultatov dela, saj lahko 168 skupno zaposlenih ustvari letno brutto realizacijo okoli 11 milijard starih din. Ta sredstva bodo še kako potrebna, saj bo novi delovni kolektiv moral odplačevati vse najete kredite, istočasno pa še vzdrževati primerni življenjski standard zaposlenih. Pavle Kovač Priprave na izvajanje zakona o združenem delu V naši delovni organizaciji že več mesecev razpravljamo v posameznih TOZD in skupnih službah, preavsem pa na sejah družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, o izvajanju posameznih določil o združenem delu, ki je bil sprejet pred Dnevom republike preteklo leto. O tem je bilo precej razprave tudi na zboru komunistov REKZ v jeseni preteklega leta. Gre za nadaljnjo organiziranost naše delovne organizacije, tako v pogledu povečanja števila TOZD, kakor tudi organiziranja temeljnih organizacij in sestavljene organizacije združenega dela. Mnenja so bila zelo različna in smo o posameznih variantah bodoče organiziranosti že pisali v našem glasilu koncem preteklega leta. Glede na to, da so obstajali razni pogledi na bodoče samoupravno organiziranost REKZ, je bil organiziran 2. februarja tega leta na centralnem komiteju ZKS sestanek, na katerem so sodelovali poleg predsednika CK ZKS Franca Popita, še predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, nekateri drugi člani CK ZKS, predstavniki REK Velenja in štirje naši predstavniki — Srečko Klenovšek, Rajko Medvešek, Anton Kočar in Milko Jazbec. Po izmenjavi mnenj in raznih pogledov na bodočo organiziranost, je bila sprejeta sugestija, da naj bi bodočo SOZD REKZ Zasavje tvorile delovne organizacije, te pa naj bi oblikovale posamezne temeljne organizacije združenega dela. Kmalu potem so družbenopolitične organizacije sprožile akcijo v smeri nadaljnjega izgrajevanja naše delovne organizacije. Na temelju skupnega dogovora so posamezne TOZD REK Zasavje pripravile do 15. februarja tega leta akcijske programe, iz katerih je razvid- no, kako programirajo svoj razvoj tako v pogledu ustanavljanja novih TOZD, kakor tudi pri oblikovanju določenih delovnih organizacij in njih povezovanja v SOZD REK Zasavje, pa tudi v okviru bodoče poslovne skupnosti Elektrogospodarstva Slovenije. Čim bo gradivo pregledano in predlogi iz akcijskega programa usklajeni, bomo v naslednjih mesecih precej razpravljali o konkretnih predlogih za bodočo organiziranost naših TOZD in njih povezovanje oziroma združevanje v delovne organizacije in SOZD. Sicer pa bo pri transformiranju sedanje delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela vezano na izvedbo določenih opravil, ki jih bo treba opraviti v naslednjem obdobju. Delovna organizacija se lahko organizira v sestavljeno organizacijo pod pogoji in na način, ki ga določa zakon o združenem delu. Člen 386 tega zakona določa naslednje: «Če delavci vseh temeljnih organizacij v sestavi iste delovne organizacije ocenijo, da so izpolnjeni pogoji iz 382. člena tega zakona, lahko odločijo z večino glasov vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji, da se njihova delovna organizacija organizira kot sestavljena organizacija. V primeru iz prvega odstavka tega člena delavci v vsaki temeljni. organizaciji odločijo, da je njihova temeljna organizacija sama ali združena z drugimi temeljnimi organizacijami kot delovna organizacija v sestavi sestavljene organizacije, če so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji«. Pomembno je poudariti, da se v tem postopku ves proces odvija v okviru delovne organizacije in da se nobena teh sprememb ne vpiše v sodni register vse dotlej, dokler ni končano združevanje v sestavljeno orga- nizacijo. Postopek bi se odvijal na naslednji način: — pripraviti je treba analizo, ki kaže, da so izpoljeni pogoji za organiziranje delovne organizacije v sestavljeno organizacijo; — po razpravi o analizi se sprejme sklep o organiziranju delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela. Sklep se smatra za sprejet, če je v vsaki temeljni organizaciji v sestavu delovne organizacije osvojen z večino glasov skupnega števila vseh delavcev; — delavci vsake temeljne organizacije odločajo, da se njihova temeljna organizacija sama ali združena z drugo temeljno organizacijo organizira kot delovna organizacija v sestavljeni organizaciji. Če se kaka temeljna organizacija organizira kot delovna organizacija, mora sklep o organiziranju vsebovati elemente akta o ustanovitvi delovne organizacije. Če se dve temeljni organizaciji združita v delovno organizacijo, sprejmejo poleg sklepa o organiziranju delovne organizacije, še samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo; — v vsaki delovni organizaciji se voli delavski svet in imenuje vršilec dolžnosti poslovodnega organa; — v delovni organizaciji, ki v svojem sestavu nima temeljnih. organizacij, se samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji smatra za sprejet, lahko pa se sprejme tudi določene spremembe; — delovne organizacije se združujejo v sestavljeno organizacijo, sprejemajo samoupravni sporazum o združevanju delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo, voliio delavski svet in imenujejo dolžnosti poslovodnega organa; — šele potem se prijavi vpis nastalih sprememb v sodni register. Kot smo že navedli bomo o konkretnih programih za bodo- Odbor za družbeni standard REKZ 8. seja tega odbora je bila 17. februarja 1977. Na njej so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah: — na znanje je odbor sprejel poročilo o izvajanju sklepov, ki so bili sprejeti na 7. seji tega odbora. Večina sklepov je bila izvedenih deloma pa tudi ne zaradi objektivnih zadržkov, ki pa jih bo seveda treba v naslednjem obdobju kljub temu izvesti; — na znanje je sprejel poročilo tričlanske komisije, ki je sredi decembra preteklega leta urejala zadeve v zvezi s počitniškim. domom na R.abu, na Institutu za urbanizem na Reki. Predstavniki tega instituta so čo organiziranje temeljnih organizacij , delovnih organizacij in sestavljene organizacije združenega dela v REK Zasavje v naslednjem obdobju precej razpravljali pa tudi sklepali. seznanili naše sodelavce s tem, da je območje Palita na Rabu, na katerem stoji zgradba Kal-dana, predvideno za komercialni turizem. Letošnje letovanje bo možno organizrati na Rabu le v primeru, če bo naša organizacija adaptirala v Kaldanu, v skladu z zahtevami inšpekcijskih služb na Rabu oziroma na Reki; v drugijlazi pa bo treba obnoviti dom v celoti s temeljito rekonstrukcijo oziroma kasnejšo eventualno novo gradnjo. Inšpekcija terja, da je treba že takoj v začetku urediti počitniški dom na nekoliko višji stopnji od dosedanje. Nekatere zadeve bodo razčiščene na bližnjem razgovoru predstavnikov delovne organizacije s predstavniki občine Rab na Rabu. Stremeti bo treba za tem, da se ob- močje našega doma prekategorizira od komercialnega na delavski turizem; — obravnaval je poročilo s predlogom za izvedbo določenih vzdrževalnih oziroma obnovitvenih del v počitniških domovih na Rabu, v Crikvenici, Partizanskem vrhu in v Novi-gradu. Izdelan je tudi že predračun potrebnih sredstev, ki jih bo treba zagotoviti; — razpravljal je o sredstvih, ki jih združujejo TOZD REKZ na področju Trbovelj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v občini Trbovlje. Po stanju na dan 31. decembra 1976 so ta sredstva znašala 7,750.044,15 din. Treba jih je razdeliti po posameznih TOZD, prav tako pa tudi določiti višino anuitet za plačevanje najetih kreditov za gradnjo oziroma odkup stanovanj. V ta namen je sprejel tudi ustrezen sklep za pripravo podatkov; — obravnaval je vprašanja izgub, ki so se pojavile v lanski letovalni sezoni v počitniških domovih in o kritju teh izgub iz ostanka sredstev namenjenih za regresiranje letovanja v preteklem letu. Ugotovil pa je, da bila ta preostala sredstva, ki niso bila v celoti izkoriščena za regresiranje letovanja, porabljena za druge namene (odpravnine itd.); — razpravljal je tudi o stališču sindikata do regresiranja letovanja v letošnjem letu, vendar ni s tem v zvezi sprejel kakega posebnega sklepa. Na znanje pa je sprejel informacijo, da imajo nalogo predstavniki osnovnih organizacij sindikata ter predsedniki odborov za družbeni standard v TOZD, da izdelajo način koriščenja sredstev namenjenih za regresiranje letovanja ob upoštevanju socialnega položaja zaposlenih; — v primeru, če imajo TOZD in. DS skupnih služb eventualne predloge za spremembo obstoječega pravilnika za oddajanje stanovanj, naj predloge pošljejo skupnim službam, da bi lahko na temelju teh pripravili osnutek sprememb oziroma dopolnitev. Strojne naprave mazutne postaje na rekonstruirani opekarni TOZD GRA-MAT. (Foto A. Bregant) Aktivnost samoupravnih organov V Kragujevcu že devetič zaplapolal rdeči prapor V dneh 15. in 16. februarja tega leta je potekalo v Kragujevcu že devetič tradicionalno srečanje samo-upravljalcev. S tem so slovesno proslavili 101. obletnico prvih delavskih demonstracij v Srbiji. Na Trgu Avnoj je zaplapolala zastava z istim znamenjem in poslanico, ki so jo 15. februarja 1876 ponesli po mestnih ulicah kragujevški komunarji v znamenju zmage na volitvah v občinsko upravo. Srečanje je potekalo v dvorani Šumadija. Uvodni govor je imel predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaškalič. Delegati in gostje 9-. srečanja so z viharnim ploskanjem pozdravili predlog da naj bi maršalu Titu tretjič podelili red narodnega heroja. Letos so podelili li- stino s plaketo Rdeči prapor samouprave Spaseniji — Cani Babovič. zaslužni revolucionarki in družbenopolitični delavki. Delegati so v štirih komisijah razpravljali o združevanju dela in sredstev združenega dela v proizvodnji in prometu, o skupnih vlaganjih, o svobodni menjavi dela in minulem delu, o urejanju razmerij med cenami v reprodukcijsko povezanih OZD in o delitvi skupnega dohodka. Na teoretični tribuni so govorili o samoupravnem združevanju dela in sredstev. Srečanje samoupravljalcev se je končalo 16. februarja s plenarno sejo, na kateri so sprejeli sklepni dokument tega srečanja, hkrati pa so izvolili za predsednika odbora jubilejnega, desetega srečanja, ki bo prihodnje leto, tovariša Edvarda Kardelja. Na koncu so delegati poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. Samoupravno združevanje dela je danes postalo temelj in okvir iz katerega rastejo vsi drugi odnosi in dejavnosti. Z medsebojnim sporazumevanjem delovnih ljudi v TOZD rešujejo vprašanja odnosov v delovni organizaciji v celoti ter skupaj iščejo konkretne rešitve za vsa bistvena vprašanja in razvoja. Pri nadaljnji dejavnosti združevanja 'je nujno potrebna stalna in koordinar-na akcija vseh organiziranih samoupravnih sil. Tako pravi zaključni dokument. Delegati v samoupravnih organih SOZD EGS Na temelju razpisa volitev za delegate v delavskem svetu SOZD Elektrogospodarstva Slovenije, so bile v decembru 1976 na zborih delavcev opravljene volitve delegatov v delavski svet SOZD EGS. Na 1. seji novoizvoljenega delavskega sveta v mandatni dobi 1977/79, dne 20. januarja 1977 v Mariboru, pa so bili izvoljeni še člani odborov — kolektivnih izvršilnih organov, v katerih so zastopane vse delovne organizacije SOZD EGS in skupne službe s po enim svojim članom. Člani delegacije REK Zasavje za delavski svet SOZD EGS so naslednji tovariši: Lado Debelak, RP Hrastnik; Drago Spol j ar, RP Trbovlje; Franc Štepic, RP Zagorje; Al-bet Majner, Separacija premoga Trbovlje; Stane Trupi, RGD; Vili Brodar, ESD; Jurij Gotal, Novo vodstvo sindikata REK Zasavje Predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata REK Zasavje, Ludnik Zalokar, je v začetku t.l. odšel za vodjo gradbišča TOZD RGD v Airolo, Švica. Prav tako je bil dosedanji podpredsednik izvršnega odbora Mirko Pirnaver zelo zavzet z raznimi delovnimi in samoupravnimi obveznostmi. Iz tega razloga so osnovne organizacije sindikata soglašale s tem, da se izvoli do konca te mandatne dobe, ki bo potekla v letu 1978, za predsednika izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata REK Zasavje ali na kratko KOSIRE, Franc Romih, rudar-kopač, gospodar čela v jami TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Istočasno je bil izvoljen za podpredsednika Anton Žohar, prav tako iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Spremembi pa sta nastali tudi v delegatskih mestih v dveh komisijah na republiškem odboru sindikata delavcev energetike in rudarstva. Odslej je član komisije za samoupravljanje Franc Šipek, član komisije za kadrovska vprašanja pa Jože Vidmar, dipl. inž. GRAMAT; Jože Lah, Avtoprevoz »Zasavje«; Janez Brinar, RŠC; Stane Pavšer, Termoelektrarna; Franc Valkan, Termoelektrarna; Vladimir Jelen, Termoelektrarna; Anton Zupančič, DS skupnih služb. Vsi našteti delegati imajo tudi svoje namestnike, ki jih nadomeščajo v delegaciji v primeru odsotnosti delegatov. Tri-najstčlanska delegacija se sestane pred vsako sejo delavskega sveta in izvoli osem delegatov iz svojih vrst, ki se udeleže zasedanja delavskega sveta SOZD EGS. Seje delegacije sklicuje delegat iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje. Na 1. seji delavskega sveta SOZD EGS je bil izvoljen za podpredsednika delavskega sveta SOZD EGS Drago Špo-Ijar iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje. Na tej seji pa so bili izvoljeni v posamezne odbore naslednji naši delegati: v odbor za razvoj: Anton Urankar, dipl. inž.; v odbor za ekonomsko finančne zadeve: Janko Lapornik, dipl. ek.; v odbor za tehnične zadeve: Ivan Berger, dipl. inž.; v odbor za organizacijsko pravne zadeve: Elvira Korošec, dipl. prav.; v odbor za splošni ljudski odpor: Srečko Klenovšek, dipl. inž.; v samoupravno delavsko kontrolo: Alojz Hočevar. 0E3BBBB0B Priprave na volitve novih organov v mladinski organizaciji Na svoji zadnji seji je predsedstvo KK ZSMS REK Zasavje obravnavalo predvsem problematiko udeležbe posameznih članov predsedstva na sejah. V zvezi s tem so sklenili, da je treba posameznika poklicati na odgovornost. Ker bodo v kratkem nove volitve za predsednika, sekretarja in blagajnika, morajo vsi predsedniki 00 ZSMS pripraviti predloge za eventualne kandidate. Letošnji jubileji V letu 1977 bomo lahko rekli, da je jubilejno leto. Proslavili bomo vrsto zelo pomembnih dogodkov, za začetek, razvoj in zmago revolucije. Naj naštejemo nekatere od najpomembnejših proslav, ki jih bomo proslavljali preko leta: — spomladi bo v Ljubljani slavnostna seja CK ZKS, istočasno pa bosta na čast 40. obletnici ustanovnega kongresa, KPS, množični proslavi v Trbovljah in na Čebinah; Prav tako so predsedniki 00 ZSMS kakor tudi predsedniki posameznih komisij dolžni, da 15. februarja pošljejo na KK oceno dela tako 00 ZSMS kot tudi komisij. Tovariš Oberžan je predsedstvo KK opozoril tudi na zamenjavo delegatov samoupravnih organov, ki bo v naslednjem letu. Mladi naj že sedaj pripravijo predloge kandidatov, ki jih bodo kandidirali v samo- upravne organe, kakor tudi v splošne delegacije za MS. To je potrebno zato, ker mladi v tem mandatnem obdobju, niso najbolje zastopani. Na tej seji smo obravnavali tudi dejstvo, da posamezne 00 ne vodijo v redu evidence o članstvu. Zato so predlagali, da naj predsedniki zadolže odgovorne člane ZSMS, da to zadevo še enkrat temeljito preverijo. Jože Medvešek Pogled na center Trbovelj in na opekarno TOZD GRAMAT ter del naselja Pola j, tokrat z Gvide. (Foto A. Bregant) — v okvir teh proslav bo vključena tudi proslava dneva ustanovitve OF slovenskega naroda — 27. aprila, ki je nastala na temelju programskih načel ustanovnega kongresa ZKS; — dalje praznovanje delavskega praznika 1. maja; — praznovanje 25. maja — Dneva mladosti in praznovanje Dneva zmage; — širše proslavljanje bo peketalo tudi počastitvi 85. obletnice rojstva maršala Tita in 40. obletnice njegovega vodenja KPJ. Ta proslava bo organizirana na zvezni ravni, potekala pa bo tudi v republikah in pokrajinah; — v Sloveniji bomo letos proslavili 35-letnico prvega osvobojenega ozemlja, takratnih organov oblasti, partizanskih enot in prvih slovenskih brigad ter zlom velike italijanske ofenzive v letu 1942. Proslava bo 3. julija 1977 v Beli Krajini, nanjo pa bodo povabljeni vsi aktivisti in partizani iz leta 1942, pa tudi drugi delovni ljudje in mladina; — poleg tega se bomo letos spomnili še 35. obletnice smrti Toneta Tomšiča, 20. obletnice smrti Moše Pij ade, več obletnic Rudarstvo in energetika doma in po svetn PROIZVODNJA PREMOGA V JUGOSLAVIJI V LETU 1976 Jugoslovanski premogovniki so v koledarskem letu 1976 proizvedli naslednje količine vseh vrst premoga: — črni premog 586.616 ton — rjavi premog 9,108.191 ton — lignit 27,255.417 ton skupno 36,950.224 ton Od te količine pa so proizvedli posamezni premogovniki naslednje količine premoga: a) rudniki črnega premoga (v tonah): Raša 355.785, Ibarski rudniki 182.406, Vrčka Čuka 48.425; b) rudniki rjavega premoga (v tonah): Srednjebosanski rudniki skupno 2,889.073, od tega Kakanj 1,181.048, Zenica 837.217, Breza 514.722, Mostar 244.017, Abid Lolič-Bila 112.069, nadalje Ba-noviči-Djurdjevik 2,509.734, REK Zasavje 1,611.000, Združeni rudniki rjavega premoga Srbije — URMUS 994.092, od tega Resavsko Moravski bazen 487.000, Bogo vina 228.940, Alek-sinac 203.052, Soko 75.100, nadalje Uljevik 194.139, Miljevina 202.892, Kamengrad 250.722, Senovo 127.400, Kanižarica 30.730, Ivangrad 103.158, Laško 51.900, Tušnica 55.554, Kočevje 48.187, Mesiči 29.540, Jasenovac 10.070; c) rudniki lignita (v tonah): Kolubarski bazen — surovi premog 8,026.945, od tega sušeni premog 486.954, Kreka 5,890,436, Kosovo — surovi premog 6.678,684, od tega sušeni premog 275.206, Velenje 4,400.700, Kostolac 1,278.516, Pljevlja 427.398, Gračanica 131.780, Stanari 126.675, Lubni-ca 120.236, Ivanec 7.016, Despo-tovac 48.775, Š taval j 38.372, Vrbica-Gacko 20.000, Tušnica II 26.409, Mahajder Babuš 19.465, Bajovac (Kraljevo) 14.010. KOLUBARA PREKO 8 MILIJONOV TON PREMOGA Kolektiv Rudarsko elektroindustrij skega kombinata Kolu-bara nam je dobro poznan, saj imamo z njim tesne medsebojne stike, ki se kažejo ob najrazličnejših prilikah. Prav je, da se seznanimo tudi z uspehi tega velikega rudar- raznih kulturnih in znanstvenih delavcev itd. Sicer pa koledar prireditev za letošnje leto vsebuje še vrsto drugih proslav obletnic. Letos se srečujemo tudi z obletnico priključitve Primorske k Jugoslaviji, ko so se naši narodi odločili za združitev Primorske in Istre z matično domovino že na zasedanju AVNOJ. Po vsej verjetnosti pa bo ta proslava potekala prihodnje leto, ko bo 35 let Avnoj evih sklepov. Člane naše delovne skupnosti bomo sproti seznanjali z organiziranjem in udeležbo na posameznih proslavah. skega kolektiva. V decembru 1976 so na obeh površinskih kopih proizvedli skupno 888.784 ton premoga, kar je 10,0/o nad načrtovano količino in doslej naj večja dosedanja mesečna proizvodnja v tem kombinatu. Njihova skupna proizvodnja v preteklem letu pa je znašala 8,027.000 ton premoga. S tem so svoj'lanskoletni načrt dosegli v višini 101,74 %. V preteklem letu so odkopali oziroma odložili na obeh odkopih 30.598 milijonov m3 odkrivke, s čemer so prekoračili svoj načrt za 11 "Vo. Termoelektrarnam so dobavili rekordnih 6.884 milijonov ton premoga, s čimer so omogočili njihovo redno obratovanje in rezerve v deponijah. Do leta 1980 bo REIK Kolu-bara za razširitev sedanjih in izgradnjo novih zmogljivosti in nadaljnih raziskav, vložil 5,271 milijard din, pri čemer bo kombinat sodeloval s polovico sredstev. Večji del sredstev bodo namenili za proizvodnjo in predelavo premoga pa tudi za izgradnjo novega bloka termoelektrarne z močjo 110 MVV. ENERGIJA IZ DOMAČIH VIROV NAJ BI BILA CENEJŠA Naša energetska politika je dobro obliKovana, čeprav je dosledno ne izvajamo. Se danes ni usklajen razvoj posameznih energetskih vej do leta 1980, kar pomeni, aa stvari ne potekajo tako enostavno in da prihaja včasih do nezažeij enega pa tuai nepotrebnega zapletanja. Znano je, da bomo letos pokrili v celoti z vsemi viri energije le 59,8 °/o vseh potreb. Na-oavili oziroma uvozili bomo 40,2 y/o energije, kar ni tako malo, če jemljemo v obzir, da se oo poraba dvigovala tudi naslednja leta. Vse to kaže, da tekoča goriva počasi, vendar zanesljivo potiskajo domači premog na »stranski tir«. Letos bomo na primer uvozili skupno 8,313.000 ton nafte, le 3,9 milijonov pa jo bomo proizvedli doma, kar pomeni povečanje za 1 lo/o napram letu poprej. Začasni podatki kažejo, da je industrija v letu 1976 nabavila preko 2 milijona ton premoga manj, kakor v letu 1975. Združenemu elektrogospodarstvu pa bo treba v letošnjem letu zagotoviti poleg 27 milijonov ton premoga vseh vrst, tudi blizu milijon ton naftinih derivatov. Zvezni komite za energetiko in industrijo je bil seznanjen s temi podatki, ki povzročajo izri-njevanje domačega premoga s tržišča, ker uporaba tekočih goriv hitro narašča. Ne glede na različna mišljenja prihajajo nove cene energije. Vendar domača energija ne bi smela veljati toliko kot uvožena. Mora biti nekoliko cenejša, ker mora biti ta cena vabljiva za porabnike. Vendar vsi priznavajo, da ekonomskega položaja energetskih panog ne moremo reševati le s ceno, prav tako pa nima smisla, da bi na ta način poizkušali spraviti iz dnevnega reda problematiko razširjene reprodukcije v premogovnikih in nekaterih drugih sektorjih. Po vsej verjetnosti bo treba menjati sistemske ukrepe sprejemanja novih rešitev, kakor na primer politiko kreditiranja razvoja, ugodnejših obrestnih mer, dalj- ših odplačilnih rokov, sprememb oziroma novosti v carinski politiki in drugo. »Privred-ni pregled« še posebej poudarja, da v svetu, kar je povezano z energijo, ne gledajo kratkoročno, od leta do leta, pač pa stremijo za tem, da bo vizija jutrišnjega dne jasna za eno ali dve desetletji naprej. V BIH 9 MILIJARD kWh Izvršni svet SR BIH je januarja letos obravnaval energetsko bilanco SR BIH za leto 1977. S to bilanco zajemajo proizvodnjo premoga in nafte ter električne energije, v skladu s potrebami gospodarstva in celotno porabo v tem letu. Predvideno je, da bodo proizvedli letos 9,03 milijard kWh električne energije, napram 8,6 milijardam kWh v 1. 1976. Glede na povoljno stanje v akumulacijah hidroelektrarn ter možnostih proizvodnje v termoelektrarnah upajo, da bodo lahko v celoti zadovoljili naraščajoče potrebe porabnikov električne energije. Poleg tega predvidevajo, da bodo bosanski premogovniki letos proizvedli okoli 13,4 milijona ton premoga, kar je 1,1 milijona ton več kot preteklo leto. Predvidena proizvodnja premoga bo v celoti zadostila potrebam te republike, pri čemer je dana prednost termoelektrarnam in gospodarstvu. Sklenil je, da je treba pravočasno izpeljati program začetih rekonstrukcij in modernizacij premogovnikov in povečati produktivnost dela. Nafto bodo letošnjem letu pretežno uvozili za potrebe svoje republike. EPITERMICNA BARVA — REVOLUCIJA V OGREVANJU PROSTOROV Britanska firma »Croda Paints Ltd.« je začela proizvajati novo barvo, katero je možno koristiti kot sredstvo za centralno ogrevanje s prevajanjem električne energije, preko katerekoli površine, na katero je barva nanešena. Na ta način je možno varčevati prostor, ker postanejo radiatorji in ostala grelna telesa nepotrebni, manj je porabljene tudi energije v primer- javi s klasičnim sistemom ogrevanja. Tako trdi proizvajalec barve. Epitermično barvo predstavlja tekoči material izdelan na temelju silikatov v kombinaciji z nemetalnimi prevodnimi pigmenti, nanaša pa se s čopičem ali brizganjem na večino gradbenih materialov. Njena električna prevodnost temelji na prenosu elektrike med elementi pigmenta, ki se nahajajo v medsebojnem stiku v sredini s slabimi izolacijskimi svojstvi. Napajanje poteka iz enosmernega ali izmeničnega toka z napetostjo 40 V. Premaz na zidovih ali na tleh lahko zdrži temperaturo tudi do 300° C. Pri normalni uporabi tega načina ogrevanja, doseže temperatura zidov največ 40° C, prilagodi pa se lahko potrebam koristnika. PRIHAJAJO SONČNE BATERIJE? Zahodnonemška firma AEG-Telefunken je izpolnila oziroma dokončala, tako javljajo, prve sončne generatorje električne energije za zemeljske potrebe, ki se sestojijo iz sončnih celic velike površine, izdelanih na osnovi polikristalnega silicija. Sedaj sončne baterije v glavnem uporabljajo le v vesoljski tehnologiji. Razvoj pa bo šel naprej, tako da bo možno te baterije uporabljati tudi v druge namene. Z množične j šo uporabo pa bo manjša tudi njihova cena. POIZKUSNA ELEKTRARNA V SZ Poročali smo že pred nedavnim, da so pričeli v Sovjetski zvezi s poizkusnim proizvajanjem električne energije na magnetnem hidrodinamičnem principu. Po mnenju sovjetskih strokovnjakov bodo ta princip kmalu lahko uporabljali v praksi. Že danes MHD generatorji proizvajajo električno energijo ekonomično, vendar pa v kombinaciji s klasično termoelektrarno. Polindustrijska MHD elektrarna obratuje v Moskvi in že dalje časa zadovoljuje del potreb tega mesta. Pridobljene izkušnje so pokazale. da je MHD generator ekono-mičnejši od parno turbinskega generatorja. MEDNARODNA RAZSTAVA ENERGETIKE V času od 10. do 16. aprila 1977 bo na razstavnem prostoru v San Paulu — Brazilija, prva mednarodna trgovska razstava pod naslovom »ENERGY — 78«. Razstavljala bodo podjetja za geološke raziskave, predelavo nafte, termalno in geotermalno energijo, nuklearno energijo, hidro električno energijo, sončno energijo, proizvodnjo plina, predelavo premoga in rud, proizvodnjo opreme za vsa našteta energetska področja, opremo za zaščito človekovega okolja itd. RUDARSTVO JUŽNE AMERIKE V EKSPANZIJI Južnoameriško rudarstvo je v zadnjem času prešlo fazo pospešene ekspanzije in to zlasti v pridobivanju, bakra in železa. Delež Andskega področja (Peru, Čile, Argentina) v svetovnih rezervah bakra znaša 28'%. Na področju Brazilije, Venezuele in Gvajane (vključno Širinam), so v zadnjem desetletju ugotovili rezerve 50 milijard ton vi-sokostopenjske železove rude (55 do 65 %> železa) kar predstavlja 50 % sedanjih svetovnih rezerv. RASA ZVIŠALA PRODUKTIVNOST Istrski premogovniki Rasa so v letu 1976 proizvedli skupno 355.785 ton črnega premoga, kar je napram načrtu več za 10.785 ton ali 3,7 %. Rudnik Labin je proizvedel 186.700 ton, kar je 1,7 % pod načrtom, rudnik Pičan pa je proizvedel 169.085 ton, kar je 9,1 % nad načrtom. Gornjo količino premoga so proizvedli v 268 rednih- delovnih dneh in 37 sobotah. Noben rudnik torej ni dosegel načrtovane proizvodnje v delovpih dneh, pač pa le z dodatnim. sobotnim delom. Produktivnost oziroma odkopni učinek v rudniku Labin je bil nad načrtom za okoli 4 %, v rudniku Pičan pa za okoli 12 %. Napram letu 1975 so proizvedli 1.125 ton premoga več ob približno enakem številu zaposlenih. PORABA ELEKTRIČNEGA TOKA V ZRN LANI VIDNO PORASLA Poraba električnega toka je v ZRN v letu 1976 porasla napram predhodnemu letu za 8 %, medtem ko je ta porast znašal v letu 1975 le 0,3 %. Skupna poraba je dosegla 270 milijard kWh. Še močneje kot poraba se je dvignila proizvodnja, in sicer za 10,6 % na 268 milijard kWh. Zaradi majhnih padavin je proizvodnja hidroelektrarn nazadovala za 18.4 %, na 12 milijard kWh, proizvodnja termoelektrarn pa se je dvignila za 12,5 %, na 256 milijard kWh. Pri izmenjavi toka. prek meja ZRN je bilo značilno močno skrčenje uvoza in občutno povečanje izvoza. PROIZVODNJA AVSTRIJSKIH HIDROELEKTRARN NAZADOVALA Proizvodnja avstrijskih hidroelektrarn je v letu 1976 napram letu 1975 nazadovala za 14 %, na 18.875 milijonov kWh. Obratno se je povečala proizvodnja termoelektrarn, in sicer za 35,6%, na 11.480 milijonov kV/h, Uvoz se je povečal za 30.5 %, od 2.416 milijonov kWh v letu 1975, na 3.156 milijonov kWh, medtem ko je izvoz nazadoval za 22,3 %, od 6. 892 milijonov na 5.352 milijonov kWh. SVETOVNA PROIZVODNJA NAFTE V LETU 1976 V preteklem letu je svetovna proizvodnja surove nafte dosegla rekordno raven 2,8 milijard ton. Med največje svetovne producente so se lani uvrstili SZ, Saudova Arabija, ZDA ter Iran. Na te države je odpadlo prek 50 % celotne lanskoletne proizvodnje surove nafte. Po posameznih, državah je bila proizvodnja naslednja (v mili j. ton): SZ 521, Saudova Arabija 429, ZDA 403, Iran 294, Venezuela 118, Kmvait 108, Irak 104, Nigerija 101, Libija 92, LR Ki- tajska 85, Abu Dhabi 77, Indonezija 75, Kanada 63, Mehika in Alžirija po 46, Qatar 23, Avstralija in Argentina po 20 ter Oman 18. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE V AVSTRIJI DO LETA 1990 Avstrijski inštitut za gospodarske raziskave ceni, da bo avstrijska poraba energije do leta 1990, naraščala le za 4 % letno napram prvotno predvidenim 5 %. Največji bo porast v gospodinjstvih. Delež jedrske energije pri celotni porabi energije bo leta 1990 dosegel le 8 % in ne 13 % kot so prvotno predvidevali. POSPEŠEVANJE PORABE PREMOGA V TERMOELEKTRARNAH Izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti je odobrila predlog o finančni pomoči-namenjeni za vzpodbujanje večje uporabe premoga v termoelektrarnah. Pogoj za to finančno pomoč pa je, da gre za izgradnjo termoelektrarn, ki bodo uporabljale kot gorivo izključno le premog, nadalje za preureditev obstoječih termoelektrarn, ki doslej niso uporabljale premoga, za bodočo uporabo premoga v teh elektrarnah, za modernizacijo 25 in več let starih termoelektrarn, tako da bodo leta 1980 uporabljale kot gorivo izključno le premog. Finančna udeležba bo odobrena le v primeru, če bo realna zmogljivost termoelektrarn znašala vsaj 100 MW. Predvideno je, da bi celotni stroški te akcije ne presegli 500 milijonov obračunskih enot. Ta sredstva naj bi porabili v nadaljnjih. 15. letih. S tem sofinanciranjem. bi zgradili termoelektrarne na premog s skupno močjo 30 GW. ki bi pričele delovati v začetku 80. let in tako ublažile odvisnost držav te skupnosti od uvoza nafte. Termoelektrarne bi porabile letno okoli 40 milijonov ton premoga, prihranili pa bi 26 milijonov ton uvožene nafte. BO LETOŠNJE LETO KRITIČNO V POGLEDU ENERGIJE? V prvi polovici februarja so v raznih republiških in drugih institucijah pregledovali in preverjali energetsko bilanco za letošnje leto in ugotavljali koliko jo bomo lahko pridobili sami in koliko jo bomo morali uvoziti. Pokazalo se je, da bo treba letos zelo skrbno gospodariti z vsemi vrstami energije, ker postaja slovensko gospodarstvo čedalje bolj odvisno od uvožene energije, najsi bo iz drugih jugoslovanskih republik ali iz inozemstva. Le 59,8 '0/o potrebne energije bomo pridobili doma, ostalo pa bo treba uvoziti, pretežno v obliki nafte. Proizvodne zmogljivosti slovenskih elektrarn bodo lahko letos zagotovile 5.974 GWh električne energije, medtem ko znašajo potrebe 6.967 GWh. Del tega primanjkljaja bo pokritega z nakupom v BIH — 564 GWh, ostalo pa bo treba uvoziti, ker je tudi v drugih republikah pričelo primanjkovati te energije. Zmanjkalo nam bo okrog 170 GWh električne energije, za katero še danes ne vemo od kod jo bomo dobili. VELENJČANI PRESEGLI NAČRT Rudarji REK Velenje so preteklo leto v 292 dneh nakopali 4,4 milijona ton premoga, zavoljo česar so presegli letni načrt za 1,15%. Letošnji proizvodni načrt, ki ga naj bi uresničilo 3.697 velenjskih rudarjev, pa znaša 4,5 milijona ton premoga, kar pomeni, da bodo morali vsak delavnik nakopati povprečno 16.000 ton premoga. Delali pa bodo 282 delovnih dni. STOPNJEVANA PORABA PLINA V EVROPI Evropa ima že gostejšo mrežo plinovodov kot pa avto cest. Poraba plina narašča v EGS zelo hitro. V letu 1960 so pokrivali s plinom 2 % energetskih potreb, v letu 1975 pa že skoraj 15 %. Za leto 1985 napovedujejo, da bo pokrival plin že 25 % energetskih potreb. Zakaj takšen neverjeten porast? Ekono- mika porabe plina je mnogo večja od drugih goriv, po drugi strani pa se čuti na nekaterih tržiščih politični pritisk v korist porabe plina namesto drugih goriv. Države EGS so se leta 1975 odločile, da bodo zmanjšale do leta 1935 obseg uvožene energije na 50 % celokupne porabe, če ne že mogoče na 40 %, medtem ko uvažajo sedaj okrog 63 % celotne porabe energije. Predvsem imajo v načrtu, da do leta 1985 zmanjšajo pretirano odvisnost od Srednjega vzhoda. INSTALACIJE SONČNEGA OGREVANJA Novinarjem iz evropskih držav so prikazali lani spomladi ekonomsko delujoči sončni ogrevalni sistem, ki oskrbuje s toploto vse zgradbe fundacije Tour du Valat — organizacije za proučevanje in varovanje narave v Franciji. Sistem se sestoji iz 50 ploščatih in 36 para-boličnih sončnih kolektorjev s tremi baterijami z močjo 160 kW. Kolektorji so montirani na strehah zgradb in zavzemajo površino 310 m2. Projekt dokazuje, da je sončno ogrevanje ekonomsko opravičljivo in da ima ekonomske prednosti pred drugimi načini ogrevanja. Naraščajoča odvisnost od neobnovljivih virov energije in čedalje intenzivnejše onesnaževanje okolja v industrijsko razvitih deželah, privlačuje še bolj ta neizčrpni in neonesnažujoči energetski vir. Zbrano sončno toploto je mogoče prenašati direktno na vodo ali na ogrevalne sisteme, mogoče pa jo je tudi uskladiščiti v toplotne akumulatorje. SVETOVNA ENERGETSKA POLITIKA Industrijska revolucija sloni na intezivnem izkoriščanju energije. Normalna odrasla oseba porabi letno s hrano energijo, ki ustreza 180 kg ekvivalentnega premoga. Za vse energetske potrebe porabijo v povprečju premoga na osebo na leto — bogate dežele 5.000 kg, siromašne dežele 1.000 kg, povprečno ves svet 1.800 kg. Iz tega sledi, da 30 % svetovnega prebivalstva, kolikor jih živi v bogatih deželah, porabi približno 3-krat več energije kot znaša poraba energije v svetovnem povprečju. V direktnem sorazmerju s porabo energije je narodni dohodek. Nujno je, da energetskih problemov ne bi reševali kratkoročno na nacionalnih ravneh, (po Energy World, aug. /sept. 1976) RADIATORJI S FOLIJO NA HRBTNI STRANI Če prekrijemo zid za radiatorjem z aluminijasto folijo, prihranimo na energiji za ogrevanje. To so pokazali poizkusi in meritve, ki so jih izvedli na Dunaju v institutu za projektiranje zgradb. Trdijo, da je mogoče prihraniti letno 5-12 % energije. Izdelana je posebna folija, imenovana »nova«, ki se sestoji iz penasto plastične osnove in aluminijaste prevleke. Možno jo je kupiti v zvitkih in ima sa-molepljivo hrbtno stran. ENERGETSKE KAPACITETE SE V ZRN MOČNO POVEČUJEJO Od leta 1966 do leta 1971 so se kapacitete elektrarn za javno omrežje letno povečale za 1.500 do 1.900 MW. Od 1. 1972 dalje je stopnja rasti bila večja in je v letu 1974 dosegla 8.000 MW letno. Od tega leta 1965 do leta 1975 se je preskrba povečala za 116% na 57.800 MW. V tem obdobju pa so ukinili za 2.650 izrabljenih kapacitet. VZDRŽEVANJE NAPRAV V INDUSTRIJI IN RUDARSTVU V dneh 17. in 18. marca ti. bo v Beogradu v dvorani Društva inženirjev in tehnikov mednarodno posvetovanje na temo — Vzdrževanje naprav v industriji in rudarstvu z varjenjem in nevarjenjem. NOV PREMOGOVNIK V VELIKI BRITANIJI Po obvestilu britanskega nacionalnega urada za premog so nedavno končali z raziskavami novega nahajališča premoga Vale of Belvoar. Ocene skupnih rezerv so se povečale na tem območju od prejšnjih 350 na 500 milijonov ton. Novo nahajališče leži na površini 90 kvadratnih milj, blizu Nottingena. Z eksploatacijo bodo pričeli najkasneje leta 1980. NOVA TOVARNA ZA PREDELAVO PREMOGA V TEKOČE GORIVO Ameriška družba »Badger Co.« bo kmalu pričela z gradnjo tovarne za predelavo premoga v tekoča goriva. Za postavitev naprav bodo potrebovali okoli 90 milijonov dolarjev, kar se smatra za del vladnega programa za tovrstne raziskave s ciljem, da bi izpolnili metode za pridobivanje tekočega goriva iz premoga. V novem obratu bodo dnevno predelali 600 ton premoga v okoli 1.800 barelov tekočega goriva (barel je pločevinast sod za tekočine in meri 1,637 hi). TERMOELEKTRARNA V PANČEVU Pančevo je danes eden naj večjih porabnikov električne energije v Vojvodini. Samo v rafineriji nafte in kemijski industriji porabijo letno več kot 370 milijonov kWh. Potem, ko bodo dokončali vse investicije do leta 1980, se ukvarjajo z idejo, da bi v čim kraj šem možnem času zgradili na tem območju novo termoelektrarno na temelju mazuta, pridobljenega iz rafinerije. Generator bi imel 135 MW, kasneje do leta 1990 pa bi njeno zmogljivost podvojili. Računajo, da bodo potrebovali za termoelektrarno in toplarno skupno 820 milijonov din. GRADNJA HE ČAKOVEC Te dni so pričeli graditi hidroelektrarno Čakovec na Dravi. To je trenutno naj večje gradbišče v Medjimurju in eno največjih na naših rekah. Gradbena dela izvaja Hidroelektra. Letos bodo porabili za gradbena dela. vključno z ureditvijo akumulacijskega jezera, 215 milijonov din. NEMCI SO PORABILI VEČ ELEKTRIČNE ENERGIJE Pred nedavnim je objavilo združenje nemškega elektrogospodarstva, da je poraba električne energije porasla nap ram letu 1975 za 8 °/o, na 270 milijard kWh. Ta številka se nanaša na komunalno dejavnost, medtem ko je znašala celokupna poraba, vključno z železnico in industrijo 312 milijard kWh, kar je za 7,8 °/o več kot leto poprej. VEČJA PROIZVODNJA IN PORAB \ ELEKTRIČNE ENERGIJE V FRANCIJI Poraba električne energije v Franciji se je v letu 1976 povečala za 8,5 %, proizvodnjo električne energije pa so povečali za 9 % na 194 milijard kWh. Proizvodnja je bila v hidroelektrarnah precej manjša zaradi suše. Eksploatacija premoga v državnih premogovnikih, ki jih upravlja firma Charbonnages de France, pa je znašala v letu 1976 23,444.000 ton. Načrta v tem pogledu niso izpolnili, predvsem zaradi nesreče v rudniku Merlebach. PROIZVODNJA PREMOGA V DRŽAVAH EGS MANJŠA Po najnovejših podatkih urada Evropske gospodarske skupnosti se je proizvodnja črnega premoga v državah članicah te skupnosti v letu 1976 zmanjšala za 3,6 l0/o, na 247,65 milijonov ton. Premogovna industrija se je razvijala v smeri večje rentabilnosti, medtem ko so nerentabilne premogovnike zaprli, proizvodnja premoga pa se je povprečno v posameznih rudnikih povečala. Povprečna proizvodnja premoga na rudarja je znašala v letu 1976 3.563 kg na delavnik, ali za 0,1 l0/o več kot leto poprej. V preteklem letu so zaprli 10 premogovnikov. HITREJŠE BOGATENJE PREMOGA? Z energetsko bilanco za leto 1977 ie predvideno, da bi storili nadalje korake v smeri upli-njevanja premoga. To so pred nedavnim potrdili tudi na konferenci za tisk v zveznem komiteju za informacije. Že dolgo obstaja težnja, da bi premog na licu mesta obogatili, kar seveda ni nič novega. Spomnimo se samo dolgoletnih prizadevanj Velenjčanov za postavitev naprav za uplinjevanje lignita. Sicer pa so sedaj z delom nadaljevali v kombinatu Kosovo, kjer pridobivajo iz lignita sintetični plin. Obstaja mišljenje, da so dobri pogoji za uplinjevanje premoga tam, kjer so večja nahajališča premoga. Bilančnih zalog pa imamo v Jugoslaviji kot vemo 21,3 milijarde ton. Bogatenje premoga daje 2—2,5-krat več energije, kakor pa so jo dosegli z izgorevanjem premoga v kuriščih. Vnovič torej postaja aktualna tema upli-njevanja premoga. 5 MILIJARD V KOLUBARI REIK Kolubara-Vreoci bo investiral do konca leta 1980, 5 milijard din za odpiranje novih proizvodnih zmogljivosti. Za odpiranje novega polja Tamna-va in drugih površinskih kopov ter za postavitev objektov za proizvodnjo električne energije bodo investirali 3,5 milijard din. Proizvodnjo premoga bodo povečali od sedanjih 8 na bodočih 24 milijonov ton letno. V Kolubari tečejo sklepne priprave za začetek del pri postavitvi še dveh termoelektrarn. V naslednjih letih bodo pričele obratovati tudi tovarna plinastega betona, tovarna mineralne vode, tovarna umetnih gnojil na osnovi premoga, pa tudi druge zmogliivosti. Skupni dohodek Kolubare se bo v letu 1980 dvignil od 2. na 6,5 milijard din. PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SZ Elektrarne v Sovjetski zvezi so v letu 1976 proizvedle skupno 1.097 milijard kWh električne energije. Proizvodnja se je povečala predvsem na račun povečanja novih termo in hidro elektrarn za 12 milijonov kW. Računajo, da bodo koncem tega desetletja dosegli letno nro-izvodnjo 1.380 milijard kWh. V nekaj vrstah ud OD 1. APRILA DALJE VIŠJE STANARINE? Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije je v januarju tega leta predlagala skupščinam vseh slovenskih občin, da čimpreje sprejmejo ustrezne ukrepe o zvišanju stanarin. Te naj bi stopile v veljavo 1. v naslednjem mesecu po sprejetju in objavi. Po vsej verjetnosti bodo pričele veljati nove stanarine, zvišane »do 30 °/o« s 1. aprilom 1977. 27 °/o prebivalcev Slovenije bo od tega dne dalje pričelo plačevati do 30 °/o višje stanarine. Zakaj že tretje leto prihaja do zvišanja stanarin, ki so se v teh treh letih zvišale za 75 %>? Vse povojno obdobje do leta 1975 smo namreč zanemarjali gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini, ker smo v Sloveniji zavestno zadrževali stanarine na zelo nizki ravni, da ne bi na ta način preveč prizadeli občanov pri njihovem življenjskem standardu. Nizke stanarine niso omogočale normalnega gospodarjenja in niso dale zadostne materialne osnove samoupravnim organom, od hišnih svetov do stanovanjskih skupnosti. Predvidena je pomoč ogroženim oziroma občanom z nizkimi osebnimi dohodki. Zato bo treba ponovno proučiti sedanji sistem družbene pomoči in uveljaviti učinkovitejše subvencioniranje stanarin v Sloveniji. Teh bo predvidoma deležno najmanj 5.000 družin. Upravičenost do subvencije pa bo omejena z nekaterimi kriteriji. Tako je predvideno, da bi subvencija odpadla, če bi ugotovili, da upravičenec oddaja v podnajem del stanovanja, če ima stanovanje več m2 kot bi jih lahko imelo glede na število družinskih članov (normativ za eno osebo do 28 m2, če živita v stanovanju dva družinska člana lahko do 42 m2, če živijo trije do 57 m2, štirje do 66 m2, na vsakega nadaljnjega družinskega člana pa lahko nadaljnjih 10 m2 več), če ima nosilec stanovanjske pravice avto, (za invalide to ne vel j ti), če ima nosilec stanovanjske pravice počitniško hišico, če je lastnik vseljivega stanovanja, če uporablja del stanovanja v poslovne namene in podobno. Sicer pa počakajmo na občinske odloke, ki jih bodo naše občinske skupščine sprejele s tem v zvezi v prvih mesecih letošnjega leta. ODSLEJ ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE — ZKO V dneh 21. in 22. januarja 1977 je bila v Novi Gorici II. konferenca ZKPO Slovenije. Zveza kulturno-prosvetnih organizacij zajema oziroma povezuje številna amaterska kulturna in prosvetna društva širom Slovenije. Poleg smernic za nadaljnje delo je sprejela tudi nov statut, ki organizacijo odslej povezuje v delegatskih odnosih. Odslej se imenuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije — ZKO Slovenije. Odslej zajemajo oziroma povezujejo v svojih vrstah poleg amaterskih društev tudi republiška društva poklicnih kulturnih delavcev. Namesto dosedanjega predsednika Ivana Tavčarja, so izvolili Jožeta Humarja. Konference se je udeležilo 155 delegatov iz vse Slovenije in iz zamejstva, med drugim so bili navzoči delegati iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. Med najpomembnejšimi dogovori je ta, da bo odslej enotna kulturna fronta. Čeravno je bila to II. konferenca, je bil praktično to X. kongres te organizacije. Kot je povedal delegat, je bila to dobra konferenca, izpovedan je bil optimizem, izrečene so bile ostre kritične misli kot rezultat izkušenj in širših družbenih spoznanj, spodbudno pa je bilo to, da so se vsi navzoči izrekli in dogovorili za enotno kulturno fronto oziroma delovanje. Nov predsednik je posebej poudaril, da bodo veljala vsa prizadevanja za kvaliteto v kultur- nem delovanju, ki ne pozna mejnika med amaterskim in profesionalnim. Dejal je med drugim, da »profesionalna« ni izraz za višjo kvaliteto, profesionalni so le pogoji dela. Izganjati je treba zadah samozadovoljstva, zaplankanosti, preobčutljivosti, napihnjene samohvale itd. V HRASTNIKU TRI VEČJE INVESTICIJE V okviru srednjeročnega programa razvoja občine Hrastnik, bodo letos pričeli z uresničitvijo treh večjih negospodarskih investicij. Izdelali bodo glavni projekt in po vsej verjetnosti tudi že pričeli z izgradnjo drugega dela Zdravstvenega doma v Hrastniku; izdelan bo glavni projekt in začeta bo gradnja obrata družbene prehrane, modernizirali pa bodo' tudi cesto iz Marnega na Turje. EKONOMSKO FAKULTETA BORISA KIDRIČA Dne 18. februarja je bilo v dopoldanskih urah veliko slavje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Potekalo je v novi zgradbi Ekonomske fakultete na Vojkovi 69 (zadaj Fakultete za sociologijo, novinarstvo in politične vede). Fakulteto so ob njeni 30-letnici poimenovali po pokojnemu Borisu Kidriču. Ob tej priliki so podelili posebno plaketo Francetu Popitu, predsedniku CK ZKS. Pozdravni govor je imel Andrej Marinc predsednik izvršnega sveta SRS, govorila pa sta tudi dva predstavnika fakultete. Po končani seji so si gostje ogledali nove fakultetne stavbe. Z naše strani je bil vabljen na to svečano sejo Mirko Pirnaver, predsednik delavskega sveta REK Zasavje. SOGLASJE ZA IZVAJANJE DEL V TUJINI Koncem januarja tega leta je OPZ RUDIS Trbovlje seznanil vse svoje članice, da je Gospodarska zbornica Jugoslavije priznala kot izvajalce investicijskih del v tujini v okviru RUDIS med drugim tudi: — Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, Trbovlje; — IBT, Trbovlje; — Strojno tovarno Trbovlje; — GIF Beton Zasavje, TOZD Operativa Zasavje, Trbovlje; — Splošno gradbeno podjetje Hrastnik, Hrastnik. Poleg tega je dobilo soglasje še 17 drugih članic tega združenja. OBRAT BOL UKINJEN S 1. februarjem 1977 je bil ukinjen dotlej samostojni obrat Dol v okviru TOZD Rudnik premoga Hrastnik. Vse službe tega obrata so bile premeščene oziroma preseljene v Hrastnik, na Dolu pa je zaenkrat ostal le še strojnik kompresorja in čuvaj, ki je v določenih primerih tudi strojnik jaška. Objekti so bili izpraznjeni, z izjemo raznih strojnih naprav. V teku je pripravljanje programa za bodoče koriščenje dosedanjih obratnih prostorov na Dolu. Več o tem lahko preberemo na drugem mestu v tej številki našega glasila. TRGOVINA V BEVŠKEM — NEZAKONSKO DETE V krajevni skupnosti Zasavje se krajani že več mesecev zelo razburjajo zaradi sklepa Trgovskega podjetja »Prvi junij«, da ukine trgovsko poslovalnico v Bevškem pri »MiiUerju«. Ta trgovina stoji sredi Bevškega, po domače tudi v »Bevški republiki«, že dolga desetletja. V trgovini se oskrbujejo z raznimi. prehrambenimi in drugimi špecerijskimi potrebščinami krajani Bevškega, kolonije pri Sušniku, deloma tudi iz naselja Ob železnici, predvsem pa prebivalci okoliških vasi — Ravenska. vas, Zelena trava, Jazme, Vizgarje in druge. Izvršni svet občine Trbovlje je sklenil na intervencijo krajanov in krajevne skupnosti, da trgovsko podjetje trgovine ne sme zapreti, ker se kaže za to krajevna in življenjska potreba prebivalstva tega območja. Pač pa so priporoči b" hkrati temu trgovskemu uodietju da naj prostore, za kar so dane možnosti, razširi in modernizira ter izpopolni asortiment artiklov, ki jih prodaja. Na ta način bi se povečal promet, pa tudi povečala rentabilnost poslovanja. Kakor pravijo krajani tega naselja, imajo pri trgovskem podjetju za to sugestijo zelo malo posluha. Takoj po tem, ko je izvršni svet občine Trbovlje odločil, da trgovine ni mogoče zapreti, pa je trgovsko podjetje zmanjšalo, namerno ali nenamerno, asortiment in količino artiklov, ki jih prodajajo v tej trgovini. Vse kaže, da si Trgovsko podjetje »Prvi junij« na ta način ne bo pridobilo veliko prijateljev, pa tudi ne kupcev in izgubilo še tiste, ki sedaj kupujejo v njihovih poslovalnicah iz tega območja. Krajani se nagibajo tudi k drugim rešitvam v primeru, če bi »Prvi junij« ukinil trgovino v Bevškem. Možnosti za to je dovolj. T. P. »Prvi junij« pa je hotelo, v nasprotju z željami in potrebami krajanov Bevškega in Sušnika ter okoliških vasi, po ukinitvi poslovalnice v Bevškem, dati večji poudarek bivši poslovalnici Vitaminka pri Sušniku, ki prav tako dela sedaj v sestavu integriranega podjetja, vendar zaradi prostorskih omejitev in lokacije (zelo prometna cesta ob zgradbi, ki je povrh vsega še nepregledna zaradi ovinka) in drugih razlogov, ne ustreza. Izvršni svet občine je uvidel,-da imajo krajani krajevne skupnosti Zasavje v celoti prav in k njegovi odločitvi, da mora trgovska poslovalnica T.P. »Prvi junij« v Bevškem še nadalje obratovati, lahko samo pritrdimo in njegovo odločitev, kakor tudi prizadevanje vseh krajanov, tudi v celoti podpiramo. Med temi je namreč tudi mnogo članov našega kombinata. Pota k rentabilnosti neke poslovalnice so lahko tudi drugačna in uspešnejša! RAZGOVOR S PREDSTAVNIKI DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI Dne februarja tega leta so se sestali v sejni sobi skupnih služb REKZ predsedniki občin-SKin skupsčm in predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, z namenom, da se predstavniki delovne organizacije pogovore o možnostih rešitve težavnega položaja, v katerih so se znašle vse naštete občine zaradi nepravočasno plačanih obveznosti do investicij za negospodarske namene (šole, vodovod, kopališče, itd.). Zaradi izjemno težkega položaja v katerega so zašle TOZD oziroma REKZ v letu 1976, zaradi naraščajočih cen reprodukcijskega materiala, večjih dajatev in obveznosti, pa tudi zaradi manjše proizvodnje REKZ oziroma TOZD niso mogle poravnati pogodbenih obveznosti do občinskih skupščin za leto 1975 in 1976, ker pač ni bilo na razpolago sredstev. Kolektivi TOZD in REKZ se izredno prizadevajo, da bi lahko svoje pogodbene obveznosti do občinskih skupščin, namensko za negospodarske investicije, dejansko tudi izpolnili. Čim bo možnost, bo do izpolnitve teh obveznosti tudi prišlo. Že vsa povojna leta je znano, da so prav rudniški kolektivi ter TET mnogo in odločilno prispevali z delom in sredstvi pri razvoju naših treh občin, zato je bojazen občinskih vodstev tudi tokrat odveč. POSOJILO ZA CESTE V TRBOVLJAH Na predlog štaba za izvedbo posojila za ceste, je izvršni svet občine Trbovlje sredi februarja sprejel program razdelitve in porabe presežka vpisanega posojila za ceste v Trbovljah. V trboveljski občini je bilo vpisanih skupno 23,561.855,00 din, kar je za 10,418.772,00 din več kakor je bilo predvideno po republiškem razrezu. Presežek vpisanega posojila bodo v trboveljski občini porabili takole: 2 milijona din za ureditev Ceste ustanovnega kongresa KPS, 1,5 milijona za asfaltiranje ceste Trbovlje—Prebold (pri čemer bosta sodelovala tudi hrastniška in žalska občina), ter 6,9 milijonov din za gradnjo nove vzporedne ceste v Tr- bovl j ah od Trga revolucije do Leninovega trga. GRADNJA PLINOVODA V SLOVENIJI Investitor slovenskega plinovoda Petrol Ljubljana, je zaupal nadzorni inženiring pri gradnji slovenskega plinovoda Rudisu v Trbovljah in IB Elektropro-jekt Ljubljana, ki sodelujeta kot enakopravna in solidarno odgovorna partnerja, ki pa bosta v dogovorjeni obseg del vključila tudi nekatere domače in tuje institucije ter delovne organizacije. Konzultantske storitve bo opravljala zahodno-nemška firma Pipeline Ingine-ering iz Essna. Letos bodo stekla dela na vsej trasi plinovoda od avstrijske meje do Ljubljane, pa tudi na stranskih krakih. KOLIKO JE KULTURNIŠKIH DRUŠTEV V SLOVENIJI? ZKO Slovenije je zbral podatke o številu kulturno umetniških društev, samostojnih kulturnih skupin in članov v teh skupinah v preteklem letu. Tako deluje v okviru ZKO 695 društev, od tega je 106 delavsko prosvetnih društev Svoboda, 144 kulturno umetniških, 118 kulturno prosvetnih in 203 prosvetna društva. Na srednjih šolah je 45 mladinskih kulturno umetniških društev in 79 pionirskih umetniških društev na osnovnih šolah, nadalje je 271 samostojnih kulturno umetniških skupin in 154 kulturnih in kulturno umetniških skupin, ki organizacijsko niso povezane v ZKO Slovenije in delujejo pri drugih organizacijah (npr. gasilskih ipd.). »AKCIJA 120« V REVIRJIH Pred meseci je dal izvršni komite predsedstva CK ZKS pobudo za »Akcijo 120«. Akcija se nanaša na potek javne razprave o zakonu o združenem delu, kateremu je treba dati več konkretnosti in celovitosti, predvsem v pogledu urejanja vprašanj družbenoekonomske narave in položaja delavca. V to akcijo so bile zajete iz Zasavja: Steklarna Hrastnik, STT, REK Zasavje, Cementarna Trbovlje, Energoinvest — TOZD Varnost Zagorje in Tovarna elektropor-celana Izlake. Ugotovili so, da v nekaterih primerih ni dovolj odločnosti za uresničevanje nalog, ki so jih sprejeli na zborih komunistov. Od skupnega zbora komunistov, je bilo še največ narejenega v REK Zasavje. Uresničevanje dogovorjenega v okviru »Akcije 120« je že tretja faza. Premiki so vidni in večje so odgovornosti, hitreje sprejemajo najosnovnejše samoupravne akte, učinkovitejše je gospodarjenje in bolj je prisotna celovitost združenega dela. Samoupravno organiziranost ocenjujejo s stališča dohodkovne soodvisnosti in povezanosti. Vedeti pa moramo kaj se dejansko uresničuje, ter kje in zakaj teče akcija tako počasi in neorganizirano. Potrebna je kontrola sprejetih dogovorov. SKOK ČEZ KOŽO IN STROKOVNO POSVETOVANJE RUDARJEV Dne 25. marca 1977 bo v Ljubljani na Aškerčevi, XXI. strokovno posvetovanje rudarjev, ki ga prirejata FNT — VTO Montanistika — Odsek za rudarstvo Univerze v Ljubljani ter Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev in tehnikov. Na tem strokovnem posvetovanju bodo o raznih rudarskih problemih predavali R. Ahčan, F. Vidergar, D. Ocepek, I. Sovine, R. Todorovič, T. Ru-pelj, M. Perišič, J. Hrastnik, S. Janežič in J. Herman. Na posve-vanje vabijo čim večje število strokovnih delavcev iz vrst rudarjev. Naslednji dan, to je 26. marca, pa bo ob 19.30 v hotelu Union v Ljubljani jubilejni XXV. Skok čez kožo. Prirejajo ga študenti montanistike — OO ZSMS FNT — Montanistika. Na tej prireditvi bodo sprejeli študente montanistike v rudarski, geološki in metalurški stan. Tudi na to prireditev vabijo čimvečje število udeležencev. Q Q 0 0 Idrijski rudnik so začasno zaprli Koncem letošnjega januarja so se sestali v Idriji predstavniki Republiškega izvršnega sveta, Republiškega sindikata rudarske industrije, Sklada skupnih rezerv, Ljubljanske banke, ljubljanskega zavoda za zaposlovanje ter idrijskih občinskih in rudniških vodilnih in družbenopolitičnih delavcev. Predstavnik sindikatov Srečko Mlinarič, je imenoval zbor političnega aktiva, ki je podprl stališča republiškega izvršnega sveta o začasnem zaprtju rudnika živega srebra Idrija. Sklenili so, da je treba do srede februarja izdelati sanacijski program, iz katerega mora biti razvidno za slehernega delavca, kako bo z njim v bodoče, kako bo z njegovo socialno varnostjo. Zadnja dva meseca je republiški sklad skupnih rezerv namenil denar za osebne dohodke za zaposlene v rudniku, vendar ta sklad delovnih organizacij ne dotira, pač pa jim pod ugodnimi pogoji le odobrava posojila. Član izvršnega sveta SRS, inž. Ivo Klemenčič, ki je hkrati tudi vodja posebne komisije za reševanje problematike idrijskega rudnika, je dejal, da gre za zelo težko reševanje problematike idrijskega rudnika, da ne gre za ukinitev rudnika, pač pa le za začasno zaprtje z vzdrževanjem rudniških naprav. V primeru, če bi na svetovnem trgu cena živega srebra vnovič porasla, bi delo v rudniku obnovili. Vzrok za začasno zaprtje idrijskega rudnika je v tem, da je cena živemu srebru padla od prejšnjih skoraj 600$ na 100$ za steklenico. Zavoljo tega je zadnja leta nastajala v tem rudniku huda izguba, ki pa je ni mogoče vedno pokrivati iz raznih virov. Najbolj boleče vprašanje je vprašanje nadaljnjega zaposlovanja rudarjev. Okrog 160 jih bo ostalo zaposlenih na vzdrževalnih delih, nekaj bo zaposlenih v ostali idrijski in cerkljanski industriji, za nekatere pa iščejo zaposlitev tudi v drugih delovnih organizacijah v Sloveniji. Tudi z našimi predstavniki v REK Zasavje so Idrijčani že stopili v stik, z namenom, da bi nekaj rudarjev zaposlili tudi v naših rudnikih. Koncem februarja tega leta bodo v Idriji začasno prenehali z rednim obratovanjem. Ob kulturnem prazniku — nagrade in priznanja Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju, ki ga praznujemo vsako leto v spomin na umrlega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, tudi v Zasavju podeljujejo kulturne skupnosti priznanja in nagrade za opravljeno delo na kulturam področju. Kulturna skupnost Trbovlje je na proslavi, dne 4. februarja v gledališki dvorani Delavskega doma med programom, ki so ga izvedle sekcije Svobode II Trbovlje, predsednik skupščine kulturne skupnosti Franci Princ podelil plakete Tončke Čeč za letošnje leto. Prejeli so jih: — Rudi Dolničar, za 60-letno delo na glasbenem področju; — Franci Medvešek, za 50-letno delo pri Delavski godbi; — Stane Šuštar, za zelo uspešno delo v Svobodi II; — DPD Svoboda Dobrna, za 25-Ietni jubilej. V Zagorju pa so 8. februarja 1977 v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli 13. razstavo del udeležencev slikarske kolonije Izlake - Zagorje 1976. Ob tej priliki so prejeli letošnje Grumove nagrade in plakete naslednji: — Moški pevski zbor Loški glas, ob 50-letnici obstoja; — Prosvetno društvo Čemšenik, ob 75-letnici obstoja; — Rihard Beuerman, za 20-letno pevsko-pedagoško delovanje v občini; — Franci Kopitar, za spomenik izgnancem v Podkumu; — Franc Lakovič, za literarno in amatersko kulturno delo v Zagorju. Naj navedemo ob tej priliki še to, da je prejel Prešernovo nagrado — priznanje na ekonomski fakulteti Jože Čibej iz Trbovelj, diplomant dveh fakultet — matematike in ekonomije ter slušatelj na III. stopnji ekonomije. Ta priznanja je podelila ljubljanska univerza. Vsem nagrajencem naše tople čestitke! BB0H0000 Srečanje pienirjev-zgodovinarjev in likovnikov Letos bomo praznovali v aprilu 40-letnico odkar je potekal v Barličevi hiši na Čebinah nad Trbovljami ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. To obletnico bodo počastili tudi slovenski pionirji s svojim osmim srečanjem pi-onirjev-zgodovinarjev in likovnikov. V dneh od 22. do 24. aprila t.l. se bo zbralo v revirjih okrog 400 slovenskih pionir j ev-zgodovinarjev in likovnikov ter približno 200 mentorjev. Zbrali se bodo na svojo osmo tradicionalno srečanje. S tem svojim srečanjem bodo ustvarjalno počastili 40-letnico ustanovnega kongresa KPS, 40-letnico prihoda maršala Tita na čelo KP Jugoslavije in maršalov 85. rojstni dan. Seveda pa bodo s tem srečanjem pionirji počastili tudi 35-letnico obstoja Zveze pionirjev Slovenije, 25-letnico Zveze prijateljev mladine in pohod pionirjev po poteh prvih partizanskih brigad v Sloveniji. Najpomembnejše bo srečanje 24. aprila na Čebinah od koder bodo pionirji iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja pričeli letošnji pohod slovenskih pionirjev. Končali ga bodo sredi junija v Dražgošah. Dva dni preje, to je 22. aprila t.l., se bo začelo osmo srečanje slovenskih pionir j ev-likovnikov in pionirjev-zgodovinarjev. Ti bodo gostje hrastniških, trboveljskih in zagorskih pionirjev. V teku tega dne se bodo seznanjali z zasavskimi pionirji, 23. aprila pa bodo udeleženci tega srečanja v vseh treh krajih reševali svoje naloge. Pionirji-likovniki bodo v tem času likovno obdelali delavca. Priprave na to srečanje so se pričele že sredi januarja in je bil v ta namen ustanovljen poseben organizacijski odbor. Še pred srečanjem pionirjev v aprilu bodo mladi zgodovinarji zbirali gradivo na temo: Slovenski komunisti prevzemajo odgovornost za usodo slovenskega naroda. Zbranega bo mnogo gradiva, ki bo koristno služil šolarjem in njihovim mentorjem pri nadaljnjem preučevanju zgodovine delavskega gibanja. Dne 23. aprila v popoldanskih urah pa bo v trboveljskem delavskem domu potekalo tekmovanje o poznavanju zgodovine Komunistične partije, Zveze pionirjev, delavskem, revolucionarnem in kmečkem gibanju. Hkrati bo odprta razstava likovnih del pionirjev-likovnikov in zbranega zgodovinskega gradiva. Sklepna slovesnost pa bo, kot smo že navedli, 24. aprila na Čebinah. V okviru tega srečanja slovenskih pionirjev, bodo potekale še druge prireditve ter ogledi posameznih krajev, nekaterih delovnih organizacij, muzejev, kulturnih znamenitosti itd. Skratka obeta se izredno pomembno in živahno srečanje slovenske mladine iz vseh krajev naše republike. Iz zgodovine Zagorja Pred nedavnim je prof. Janko Orožen iz Celja dokončal rokopis svojega naj novejšega zgodovinskega dela, ki ga je zadnja leta intenzivno pripravljal — Zgodovina Zagorja. Knjigo bo izdala Partizanska knjiga iz Ljubljane skupno z oddelkom za zgodovinopisje pri Revirskem muzeju ljudske revolucije v Trbovljah. Obsegala bo okrog 300 strani, predvidoma pa bo izšla koncem tega leta. Prof. Orožna smo naprosili, da za bralce našega glasila pripravi kratek izvleček zgodovine Zagorja od prvih začetkov pa do konca 19. stoletja. Naši želji je pisec prav rad ustregel in se mu ob tej priliki za njegovo takojšnjo pripravljenost toplo zahvaljujemo. Na kratko zgodovine nekega kraja ni mogoče opisati spričo obsežnega gradiva in številnih podatkov (in to mu prav radi verjamemo). Njegova Zgodovina Zagorja bo opisovala zgodovino tega kraja s svojo okolico od prvih začetkov pa do leta 1918. Prof. Janko Orožen, katerega rod izvira iz Turja, vasi nad Dolom pri Hrastniku, je doslej napisal že veliko število zgodovinskih knjig. Pred nedavnim je dokončal tudi Zgodovino Ce- lja. Znan pa je tudi po tem, da je v povojnem času neumorno zbiral podatke za zgodovino Trbovelj, Hrastnika in Dola, ki je kasneje izšla v zelo obsežni knjigi v založbi trboveljske občine leta 1958. Pri sestavljanju najsi bo Zgodovine Trbovelj, Hrastnika in Dola, kakor tudi sedaj Zgodovine Zagorja, se je v veliki meri posluževal arhivskega gradiva rudnika Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, arhiva ZPD, občinskih arhivov, katastra, zemljiške knjige, arhivov v inozemstvu in drugih arhivov, ki so bili dosegljivi. Moramo posebej poudariti, da ima danes že 85-letni prof. Orožen izredne zasluge za zgodovinski opis naših treh dolin, saj orje pravo ledino na tem področju. Kolikor nam je znano, se še doslej noben zgodovinar ni lotil zgodovinskega orisa Hrastnika, Trbovelj in Zagorja tako temeljito, tako dosledno, pa tudi tako učinkovito, kot prav on. Občina Hrastnika mu je pred leti dala posebno priznanje kot zaslužnemu občanu, po vsem tem kar pa je storil za Trbovlje in sedaj tudi za Zagorje, pa bi mu morali tudi ti dve občini dati posebno priznanje za izdelavo temeljnega zgodovinskega dela o razvoju naših krajev vse od začetkov pa do konca 1. svetovne vojne. Prof. Orožna bi radi predstavili našim bralcem bolj temeljito, vendar nam spričo njegove skromnosti, ki ga odlikuje že vse življenje, ni uspelo dobiti kakih podatkov. Prepričani pa smo, da bodo Zagorjani z velikim veseljem sprejeli njegovo knjigo o svoji zgodovini, saj ima po njegovi izjavi Zagorje zelo zanimivo in slikovito preteklost. Prof. Orožnu želimo, da bi tudi z naj novejšo svojo knjigo dosegel priznanje, ki mu gre, kot enemu najzaslužnejših občanov Hrastnika, Trbovelj in Zagorja. T.L. Kratek pregled iz zgodovine Zagorja Med tremi revirskimi okoliši ima najbolj pestro in najbolj razgibano preteklost Zagorje. Najbolj se je tudi vtisnila v zavest ljudstva, ki v njem prebiva. Ime Zagorje označuje svet za gorami ali med gorami. Že dobrih 150 let se omejuje samo na označitev središčnega kraja, poprej se je pa nanašalo na njegovo celotno pokrajino. Kljub legi med gorami je svet sorazmerno lahko dostopen, odprta so mu vrata tako do kopenskih poti kakor do Save. Kdaj je bila pokrajina prvotno naseljena, na to ne vemo odgovoriti. Verjetno po običajnem pojmovanju zelo zgodaj. Naj starejše priče o človeku na zagorskih tleh so kamnite sekire in kladiva, ki so jih okoli leta 1882 izkopali nad izlivom Kodrežčice v Savo pri takratnih Birollovih apnenicah. Ledinsko ime »Gradišče« je bilo povod, da so začeli kopati. Gotovo je bilo nekdaj tam sledov iz daljne davnine še več, saj sicer ime ne bi bilo moglo nastati. Nazorno sliko o tistem davnem času nam daje pripovedka o Argonavtih, ki so z ladjico Argo pluli iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike (ki je pozneje dobila ime »pristan za ladje Naupor-tus), kjer so jo razstavili, ponesli v Timavo in zapluli v Jadransko morje. Pripovedka je gotovo odsev resničnosti. Iz nje lahko sklepamo, da je obstajala zveza med prebivalci naših krajev s prebivalci Grčije in njenih obmorskih pokrajin ter s prebivalci jadranskega primorja in Apeninskega polotoka. Te priče nas zavajajo vsaj v 2. tisočletje pred našim štetjem. Naslednje 1. tisočletje je po prazgodovinskih spominih še bogatejše. Tako imenovana žarna grobišča z ostanki skeletov, bronastimi okraski in predmeti za praktično rabo so se našli na raznih mestih: ob Kidričevi ulici od sedanje avtomobilske postaje do mostu pod rudniško upravo, na Hrastovljah in Šem-niku, pri Mediji, na Suhem potoku, na Zasavski gori in v Ro-višču. Vsa ta najdišča so sestavni del številnih obsavskih najdišč, ki imajo svoje središče v okolici Vač. Tedaj je vodila cesta iz Savinjske doline skozi zahodni del sedanjega zagorskega področja na Vače in preko Save na Dolenjsko, kjer se najdišče še v sedanjem času čedalje bolj množi, ter dalje na vzhod. Morda je obstajala že tudi cesta preko Trojanskega klanca skozi Črni graben do Ljubljane na Vrhniko ter na Apeninski polotok. Ta cesta je postala izredno pomembna, ko so po začetku našega štetja Rimljani postali gospodarji celotnega našega ozemlja. Trojane so postale tedaj važna prehodna točka in so ostale do današnjih dni. V V. stoletju so burni dogodki preseljevanja narodov rimsko oblast uničili in naše pokrajine močno izpraznili. Naši predniki so jih v drugi polovici VI. stoletja zasedli, ne da bi bili zadeli na kak odpor. V desetletjih so se na novo domovino navadili in si uredili življenje na zadružni način, njihova plemena so se med seboj povezala in v zvezi s plemeni na Koroškem ustanovila plemensko državo koroških (karantanskih) Slovencev. Vojvoda države je imel sedež na Krnskem gradu na Gosposvetskem polju, v Zasavju je pa kot njegov zastopnik vsaj konec VIII. stoletja vladal knez Vojnomir. Plemstva Slovenci tedaj še niso imeli, kakor so ga imeli narodi, ki so prej prišli v stik z rimsko kulturo. Pač pa se je med njimi razvil sloj, ki je pazil na red in varnost. To so bili kmetje, hi so prav zaradi svoje vloge v družbi uživali večji ugled in so se imenovali »Kose-zi«. To ime, ki spominja na ruske »Kozake«, so prinesli iz svoje prvotne domovine. Konec VIII. stoletja so Slovenci politično podlegli napadalnim Bavarcem in nato Frankom, predhodnikom Nemcev, ki jih je vodil Karel Veliki, mož, ki ga je papež okronal za cesarja. Nemška oblast se še ni dodobra utrdila, ko so jo vrgli bojeviti Madžari (Ogri), ki so prišli od vzhoda. Šele leta 955 jih je nemški cesar Oton I. premagal na Leškem polju na Bavarskem. Zdaj se je nemška oblast utrdila. Cesar se je proglasil za gospodarja vse zemlje. Večinoma jo je s kmeti vred razdelil med svoje velikaše. Ob Savinji in Savi je za obrambo in upravo ustanovil Savinjsko marko. Znana mejna grofa sta bila Viljem I. in Viljem II. Ko sta oba umrla, je ostala za njima vdova grofica Hema, ne sicer kot mejna grofinja, pač pa kot gospodarica ogromne posesti. Pred svojo smrtjo (o. 1034) je velik del dala cerkvi, drugo je pa razdelila med svoje sorodnike. Bilo je pa še precej sveta, ki ni bil njen. Tudi ob Savi. Tega je cesar dal drugim svojim ljudem. Tako so na višinskih točkah nad Savo nastali gradovi: Ponoviče, Tirna, Ljubek, Vernek, Rovišče in bolj oddaljeni Gamberk. Po splošnem mnenju o nastanku zidanih gradov, so dobili svojo pravo obliko šele nekako v XII. stoletju. Večinoma so prešli v last drugih rodbin. Tako je prišla v Zasavje druga skupina plemiških rodov. O njih nam poroča Valvasor v svoji znameniti Zgodovini vojvodine Kranjske (1689), ki se pa pri tem naslanja na spis starejšega zgodovinarja Schonlebna. Valvasor pripoveduje: Početni-ki novih plemiških gospodarjev so bili Galli, na Kranjsko so prišli leta 928 ali še prej. Eden med njimi, grof Arnulf Ostrovr-har, je zgradil Svibno. Odtod so se pripadniki rodu neposredno ali posredno naselili tudi po drugih pomembnih točkah. Povsod (razen pri Svibenskih) se je v oznaki gradu in rodu kot sestavni del ohranilo ime Gali. Najvažnejši taki gradovi so bili: Gallenberg (Gamberk) na prehodu iz doline Medij e-Ore-hovice preko Vrhov v Savinjsko dolino, Sostro pri Polju pod Ljubljano, Kamnik, Galle-nek - Medija, Gallenhof - Gabrje (Gabrovka pri Litiji), Gallen-stein - Podpeč (Podpeč pod Skalo). Valvasor razen tega navaja še: Gallenfels - Glavnik (Golnik pri Kranju), Gallenhof - Golo ob Krki (Gorenja Gomila pri Šentjerneju). Na sedanjem revirskem področju so bili ali so pa imeli svoje podložnike naslednji gradovi, ki spominjajo na rod Gal-lov: Gallenberg - Gamberk, Gal-lenek - Medija, ki sta itak na zagorskih tleh, ter Svibno (Scharfenberg) nad dolino So-pote, ki se izliva v Savo pri Radečah. Grad Gamberk - Gallenberg je najvažnejši med njimi. Za njegov nastanek je bila gotovo odločilna lega na razmeroma ugodnem prebodu iz Zasavja v Savinjsko dolino in proti Podonavju. Mikavno je bilo tudi veliko število kmečkega prebivalstva, ki je imelo tu svoje domove in ga je bilo mogoče spremeniti v podložnike. Po Valvasorju stoji grad na koničastem in kamnitem hribu, ki nima na vrhu nikake ravni- ne, celo dvorišče je neravno. Na sverni strani gradu so na strmini med drevjem same skale. Nekatera drevesa so tako debela, da so iz njih iz enega samega debla izdelovali »čolne«, s kakršnimi so vozili tovore iz Prešnika v Zalog. Ko so bili v prvi polovici XVII. stoletja Valvasorjevi predniki na Gam-berku, je prilomastil na grajsko dvorišče medved. Bilo je gotovo presenečenje, vendar ne preveliko, saj so bili v okolici še nevarnejši volkovi. Severno od Šentgotarda je še danes Volčja jama in nekoliko nad njo je kmet Učakar (Volčakar). Gambrški gospodje (Gallenber-gi) in Celjski grofje so si bili dobri sosedje in celo zavezniki; ko sta se grof Ulrik II. Celjski in Ulrik Eitzinger leta 1452 dogovorila, da v Dunajskem Novem mestu ujameta cesarja Friderika III., se jima je pridružil tudi Ivan Gamberški. Ko je štiri leta pozneje Ulrik II. padel v Beogradu kot žrtev ogrskih zarotnikov in si je cesar pridobil njegovo veliko posest, je Gambrškega zadelo maščevanje. Friderik III. mu je vzel Gamberk in več gradov. Friderikov sin Maksimiljan mu je pozneje začasno zopet izročil Gamberk, vendar najbrž samo kot upravniku. V času, ko je bil Gamberk neposredno habsburški, je bil grad povezan z rudnikom živega srebra v Idriji. Ta rudnik je Maksimiljan o tvoril in je ostal potem stalno pod deželnoknežjo (vladarsko) upravo. V upravi rudnika so imeli odlično mesto gospodje Raspi. Njim je Maksimiljanov naslednik dal v upravo tudi Gamberk. Tu, v svežem zraku, so se Raspi zelo dobro počutili. Na Gamberku so uredili celo skladišče za shranjevanje živega srebra, ki je bilo namenjeno za prevoz proti severu. Kakih sto let so imeli Habsburžani grad v svoji posesti, nato so ga prodali. Lastniki so se menjavali. Eden med njimi je bil Valvasorjev oče Jernej. Posebno pomembni so bili njegovi nasledniki Lewenbergi. Imeli so za tedanjo dobo znat- no kulturno vlogo. Anton Le-wenberg si je na bližnjem Čem-šeniku zgradil letni dvorec, ki še danes stoji in je last posestnika, p. d. Ofarja (Hof-dvor). Iz Lewenbergovega rodu sta bila dva jezuita, oba latinska pisatelja, tretji Levvenberg pa je bil celo okronan z lovorjevim vencem kot latinski pesnik. Medijski grad je bil nekoliko mlajši in je imel manj podložnikov. Zaslovel je, ko ga je kupil Janez Krstnik Valvasor, Italijan. bivši trgovec. Njegov vnuk Jernej je grad obnovil in povečal ter sezidal kapelo, ki jo je določil za večjo počivališče svojega rodu. Na gradu je namestil duhovnika in mu za plačilo določil dohodek nekih kmetij. Še mlajši plemiški dom je bil grad Kolovrat, na katerem so prebivali kolovraški gospodje. Drugi gospodarji zagorskih kmetov so pa imeli svoje sedeže drugje. Največ so jih imeli gospodje na Brdu pri Lukovici, v Križu - Komendi (nasledniku Starega Kamnika) in gospodje v Ponovičah. Nekaj zagorskih podložnikov so pa imeli tudi župniki in nekatere cerkvene ustanove. Bil je čas, ko je razen nekaterih obrtnikov in trgovcev, ki pa so navadno tudi imeli zemljo, vse živelo od kmetovih rok. Največ kmetov je bilo gam-berških. Bili so po postanku in pravicah dvoji. Na vsej vzhodni polovici gospoščine so bili kose-zi, ki so jih označevali tudi kot kmečke plemiče, bili so odličnejši od navadnih kmetov že v dobi kmečke svobode. Novi lastniki graščaki so vsaj deloma upoštevali njihov prejšnji ugled. Dajatve so dajali samo v ovsu in tlako so delali samo pri popravilu gradu in na polju ter travniku pod gradom (v Dolu) kjer sta bila nekoč dva kmeta, a jih je graščak izrinil. Vendar so tudi kosezom krajšali njihove pravice. Nekoč so se shajali na posvetovanje in ob sodnih sporih pod lipo pri cerkvi Sv. Petra in Pavla (v Zagorju). Kmalu so se pa morali v ta namen sestajati skupaj z navadnimi podložniki pod lipo v Lokah (pri Sv. Marjeti). Če je bila tožna zadeva težjega značaja, so poklicali nekaj porotnike v-tržanov iz Vač ali s Svibne-ga ter krvnega sodnika iz Ljubljane. Pozneje so hoteli koseze prisiliti, da plačujejo enake deželnoknežje (vojne) davščine kakor ostali podložniki, vendar so se kosezi pritožili pri vladarju in so uspeli. Hudo so pa udarili po njih in ostalih kmetih leta 1535, ko so bili pod deželnim knezom. Njihove kmetije so priznavali samo kot zakupne. Morali so se odkupiti. Tako se je v graščinski blagajni nabrala deloma takoj plačana odkupnina, ki je znašala 5.759 goldinarjev. Meja med kosezi in kmeti tlačani je bila na črti Izlake—Znojile. Od te črte proti zahodu (že v Izlakah in Znojilah) so bili kmetje tlačani. Od starih časov so imeli samo župane, ki pa so jih graščaki uporabljali, če so kaj od tlačanov zahtevali. Proti koncu XVIII. stoletja je nastajala sprememba. Gospoščine so manj nesle in prehajale so v roke bivših grajskih oskrbnikov, bivših višjih državnih uradnikov, trgovcev. Kolovrat se je pa celo razdelil. Od Spodnjega (prvotnega) Kolovrata sta se odcepila Gornji Kolovrat in dvor v Kandršah. V tem času se je med Savo in Medi jo-Orehovico mnogo kmetov popolnoma odkupilo. Po kmečki osvoboditvi leta 1848 so graščine izgubile zadnji pomen, če niso imele večje neposredne posesti in večje odkupnine. Gamberk je zopet prišel v državne roke, nato v last rudniške gospode in prekupčevalcev. Nazadnje je že razpadajoči grad z majhnim ostankom posesti kupil od prekupčevalca Celestine, Jakob Grahek, ki si je iz prejšnje spodnje žitnice napravil bivališče. Kolovrat je propadel od potresa leta 1895. Lastniki Perkoviči so se preselili v dolino. Na Zgornjem Kolovratu še gospodarijo Zupan- čiči. V Kandršah so sicer ostali Pilpahi, vendar so dvorec, ki bi potreboval popravila, prepustili Bogatajem. Medijo s toplicami je leta 1868 kupil kamniški gospodarstvenik, rojak iz Podlipovice, Alojz Prašnikar, ki je toplice obnovil. Med vojno so partizani grad zažgali, da ni prišel v roke okupatorja, njegovi posestniki so bili že tedaj Grob-Ijarji — bližnji sosedje. Dva brata Mala sta se lotila delne obnove Kolovrata. Medtem je v Zagorju nastajal nov svet. Že Valvasor je opozoril na premog, ki ga je našel v Strahovi j ah nad Medijo in so ga kmetje označevali kot »zmajevo kri«. Ko so sredi XVIII. stoletja pri Prusniku čistili in poglabljali Savino strugo, da bi olajšali promet na Savi, sta dva strokovnjaka poročala deželnoknežjim oblastem v Ljubljano o zagorskem premogu. Prav v tistem času je baron Raigers-feld (po rodu Rakovec) že začel premog kopati. Ker je kmalu nato umrl, je delo zastalo. Tik pred koncem stoletja je začel kopati premog Leopold Ruard, Belgijec, lastnik gorenjskih rudnikov in plavžev. Ker je bil prevoz v Ljubljano predrag, je delo ustavil. Onstran Save so na Preski (sedlu med Litijo in Radečami) kopali tedaj železno rudo in so jo topili v Pas j eku blizu Save, pri čemer so kurili z lesnim ogljem. Ruard je napravil poizkus s premogom in je uspel, vendar so delavci nasprotovali, ker so se bali za zaslužek. Nadaljnji človek, ki se je lotil premoga v Kisovcu, je bil častni kanonik Jožef Pinhak. V Lokah je kupil Kasteličevo domačijo in je tam začel izdelovati bakreni vitriol. V bližini je kopal premog. Leta 1803—1804 se je med rudarji pojavil tudi erar (država). V Zagorju je zaradi bližine premoga ustanovil steklarno. Stekleno posodo je namreč rabil za idrijsko živo srebro. Imel je tri premogovne jame: eno v Podstrani, drugo v Velni in tretjo v Potoški vasi. Leta 1820 je kupil obojno posest Janez Baptist Schwarz, ki je pridne j e delal v steklarni kakor v rudniku in si je ustvaril lepo premoženje. Leta 1839 je Schwarz prodal obojno posest Viktorju Ruar-du, sinu Leopoldovemu. Ruard je hotel premog uporabiti pri predelavi železne, -svinčene, cinkove rude, ki jo je kopal na litijski strani. Vendar je bil bolj trgovec kakor podjetnik in je že leta 1840 vso posest prodal Jožefu Atzlu. Atzl je leta 1842 ustanovil Zagorsko zasavsko rudniško družbo, sestavljeno iz Inomoščanov in Gradčanov. Družba se je razvila v veliko podjetje. Steklarno je si- cer spremenila v cinkarno (zgrajeno poleg sedanjega rudniškega upravnega poslopja — prejšnje Uletove domačije). Cinkarni je pa priključila svin-čarno, v kateri so razen svinca topili tudi bakrovo rudo. Drugo cinkarno je družba ustanovila v Lokah, na poprejšnjem Pinhakovem, jo je pa kmalu opustila. Pač pa je leta 1860 zgradila novo steklarno v Toplicah, ki je bila na južni strani separacije, to je tista steklarna, ki še živi v spominu ljudi. Glavno rudarsko delo je bilo v Kisovcu, obrat v Kotredežu je pa družba za daljšo dobo ustavila. Bilo ji je v veliko korist, da je leta 1849 začela voziti južna železnica, do nje so leta 1866 speljali rudniško železnico. Leta 1880 je zagorsko podjetje kupila Trboveljska premo-gokopna družba. Potlej se je tudi v Zagorju gospodarsko in družbeno življenje gibalo v okvirih splošnega slovenskega razvoja in v okvirih Trboveljske premogokopne družbe, ki sta pa zopet sledili svetovnemu razvoju. Zelo razgibana, a tudi težka in usodna doba, a primanjkuje mi na tem mestu prostora in deloma tudi časa, da bi jo natančneje opisal. Sicer živi še v dušah nas samih, če ne že neposredno, pa po izročilu, sprejetem od prednikov, ki so to dobo neposredno doživljali. Janko Orožen 20 let Delavskega doma v Trbovljah Z manjšo zamudo se danes spominjamo, da je 29. novembra 1976 poteklo 20 let odkar je bil odprt in predan javnosti v uporabo nov Delavski dom v Trbovljah. Prav je, da se ob tem skromnem jubileju spomnimo pričetkov gradnje tega doma, ki ga je pričela graditi v letu 1953, s predhodnimi pripravami v letu 1952, vsa trboveljska dolina z velikim navdušenjem, pa tudi ob manjših pomislekih, pi pa so jih v glavnem takrat izražali nekateri predstavniki raznih kulturnih in drugih organizacij izven Trbovelj. Prve pobude za zgraditev novega kulturnega doma datirajo že iz leta 1947, vendar takratnih načrtov spričo težav, ki so nastopile v kasnejših letih ni bilo mogoče izpeljati. Prvotno naj bi objekt stal nasproti Splošne bolnišnice, ob športnem stadionu ŠD Rudar in naj bi bil kombiniranega značaja, to je namenjen potrebam kulture in športa. Tudi druga varianta, po kateri naj bi stal dom na Trgu revolucije, kjer stoji sedaj blagovnica, ni obveljala iz raznih urbanističnih in drugih vzrokov. Obveljala pa je tretja varianta, po kateri so dom locirali in kasneje zgradili na Trgu Svobode, na bivših vrtovih med starim delavskim in rudarskim domom. Kot investitor je nastopal pri gradnji delavskega doma poseben gradbeni odbor, gradbena in nekatera obrtniška dela je izpeljal takratni stavbni oddelek zunanjega obrata rudnika Trbovlje-Hrastnik, sicer pa je pri raznih drugih delih sodelovalo še večje število drugih izvajalcev. Glavni projektant je bil arhitekt Marko Zupančič, statik inž. Lojze Čigon, projektantsko podjetje pa Slovenija-projekt. Sicer pa je pri projektiranju doma in raznih njegovih instalacij in naprav sodelovalo še večje število drugih arhitektov in inženirjev raznih strok. V domu je gledališka dvorana, kino dvorana, predavalnica, vadbeni prostori treh pevskih zborov, Glasbena šola, Radio Trbovlje, Revirska delavska univerza, likovna galerija, gledali- ški prostori z vrtljivim odrom in velik foyer za najrazličnejše prireditve. Dom ima zazidane površine 3.023 m2, etažnih površin pa je skupno 6.444 m2. Dom je bil zgrajen v 1.050 delovnih dneh, pri gradnji pa je bilo opravljenih poleg delovnih ur rednih delavcev še 36.000 prostovoljnih delovnih ur. Zgradili so ga delovni ljudje in drugi občani Trbovelj, pri tem pa so pomagali številni drugi občani širom Slovenije, pa tudi številne delovne organizacije ter občina Trbovlje in okraj Trbovlje. Z zgraditvijo novega doma je bila dana možnost organiziranja in izvedbe večjih sodobnih ni umetniško dognanih in zahtevnih del, naj šibo gledaliških (dramskih, opernih), kakor tudi koncertnih, likovnih in drugih del. Foyer je s svojo prostornostjo postal ne le čakalnica, pač pa tudi prostor za številne razstave gospodarskega in kulturnega značaja, pa tudi kot prostor za izvedbo raznih večjih prireditev, proslav, manifestacij pa tudi prireditev zabavnega značaja. Dom je postal družbeno in javno središče, postal je družbeni center ozke in dolge trboveljske doline. V času odkar dom stoji je bilo v domu izvedenih 17.336 evidentiranih prireditev, katerih se je udeležilo 4,349.113 evidentiranih obiskovalcev. Glede na to, da imajo v domu svoje prostore številne amaterske sekcije Svobode Center (Zarja, Slavček, gledališče, RELIK, lutkarji, mladinski pevski zbor) in drugi, je bilo skupno s temi obiskovalci doma v 20. letih 10,035.000 obiskov oziroma obiskovalcev v domu. To je vsekakor impozantna številka, katere ni mogoče zanemariti. Iz male ankete, ki je bila ob tej priliki izvedena, lahko povzamemo, da je bila gradnja tega doma kot novega kulturnega središča za Trbovlje in zasavske revirje v celoti upravičena in nadvse potrebna. Vsi pa so mnenja, da bi bilo treba domu zagotoviti večja sredstva, da bi lahko upravljale! tega doma normalno vzdrževali tako zgradbo, kakor tudi naprave, instalacije in opremo ter da bi imeli več sredstev za organiziranje še drugih kulturnih prireditev. Vsi občani pa zremo z vsem zaupanjem v tretje desetletje delovanja delavskega doma. T. L. Modernizacija ceste?na Čebine Krajanom Kleka;'vse priznanje! " V letu 1975 so začeli na pobudo krajevne skupnosti Klek, posodabljati »Cesto ustanovnega kongresa KPS«. Z delom so nadaljevali tudi v letu 1976 in opravili ob sodelovanju zasavske mladine in združenega dela, predvsem iz Trbovelj, razmeroma dovolj široko cesto, primerno tudi za avtobusni promet. Klečani pa so se tudi v letošnjem letu odločili, da bodo do proslave 40-letnice ustanovnega kongresa KPS na Čebinah, z modernizacijo ceste nadaljevali in jo dokončali. Do 10. aprila letos nameravajo v glavnem s prostovoljnim delom urediti 12,5 km dolgo cesto od K-4 preko Kleka in Čebin do Partizanskega vrha. Poleg krajanov ter mladine iz revirjev pa nudijo organizatorjem vso pomoč tudi člani ZZB NOV, odbor bivših aktivistov OF za revirje in Laško, KS Franc Fakin ter deloma temeljne oziroma delovne organizacije iz Trbovelj. Pred- videno je, da bodo ob trasi letos zasadili tudi okrog 40.000 dreves. Po vsej verjetnosti bodo v tem okviru do 10. aprila že tudi asfaltirali cesto od K-4 pa do Kleka. V ta namen so s pripravljalnimi deli že začeli. Če vemo, da je še pred dvema letoma vodila od Kleka do Čebin in dalje do Vrhov le kolovozna cesta, moramo dati še posebno priznanje organizatorjem in izvajalcem del, ker dokončujejo sedaj cesto, ki bo ši- roka 5 do 6 metrov in usposobljena za avtobusni promet. Opravili so dejansko res veliko delo, za kar je treba dati priznanje prav vsem, ki so pri tem sodelovali. Lep je prispevek k praznovanju 40-letnice ustanovitve KPS na Čebinah in lep je prispevek k 85. rojstnemu dnevu maršala Tita ter njegovem 40-letnem vodenju Komunistične partije. Rudarjev spomin Rudar s svetilko v delovni roki, utira pot si v jami temni in globoki, ne koplje črni diamant le zase, saj koplje ga za nas, vse nas! V globini črni kopljem, kopljem noč in dan v tej temi, da ves človeški rod bi grel od mojih rok. Dokler bo živ naš rod, bo hodil črnih rok rudar povsod in kopal premog z dneva v dan bo tod. Zato srečno rudarju črnih rok, ki srečo koplje za ves človeški rod! Ferdo ŠOBA upokojeni rudar Sem in tja o vremenu in zimskih počitnicah Da ne bi bile počitnice le poleti, so pred leti uvedli tudi, vsaj za šoloobvezne otroke tudi zimske počitnice, pa tudi šolo v naravi, da bi se mladina naučila smučati in naužila svežega zimskega zraka v naših planinah. Problem zase pa je seveda sneg in mraz, ki že dve, tri leta nočeta sodelovati s snega željno mladino. Vmes pa je seveda tudi denar, kajti vsi ne morejo na gorenjska smučišča, pa tudi starši ne morejo vsi takrat na dopust. Kako je povprečen trboveljski šolarček preživel ta čas, prečitajte tale kratek dnevnik šolarke prvega razreda, ki pa je imela to srečo da je stari ata doma v hribih nad Trbovljami. Ko sem zapustila razred, sem se odpravila na počitnice k atu in mami na Urh, to je v Ravensko vas nad Zagorjem. Šla sem sama brez sestrice. To je bil prvi dan počitnic. Drugi dan mi je bilo zelo dolg čas po šoli (!) in po Mojci ( sestrica dvojčica). Motila sem se s tem, da sem se igrala in čitala. Danes je tretji dan počitnic. Zjutraj vstanem ob osmih. Naj-prvo se uredim, nato zajtrk. Potem pride k meni soseda in pravi, da gre v gozd delat iz dračja butarice in pravi, če ji grem pomagat. Bila sem zelo vesela, da sem šla z njo. Nekaj časa delava, ko zaslišiva po listju nekakšne stopinje in se ozrem in vidim dve srni, kako bežita pred lovskim psom. Toda srni sta bili bolj urni, in sta ušli. Ko sem prišla domov, sem z veseljem povedala atu in mami, kaj sem v gozdu doživela. Danes je četrti dan. Imela sem načrt, da bom zopet šla v gozd. Pripravila sem si že malico, toda začelo je deževati, ostati sem morala doma. Že je peti dan počitnic, kako hitro mineva čas; danes je deževalo. To je slaba zima. Šesti dan. Danes zopet dežuje. Takšnih počitnic imamo kmalu dovolj. Upajmo, da bo jutri lepše vreme. Sedmi dan. Smo že čez polovico počitnic. Dež noče prenehati, zato se v kuhinji mudim, malo čitam, malo pišem, pa mami nagajam. Nedelja naj lepši dan počitnic. Sonce je že zgodaj posijalo, da me je prebudilo iz spanja. K meni je prišla sestrica Mojca. Ves dan smo se igrale na toplem soncu in šle v gozd in nabrale velik šopek teloha, saj je pomlad. Danes je ponedeljek. Ponoči je začelo snežiti. Mislila sem, da bo kaj za sankanje pa je bil sneg moker. Danes je deseti dan počitnic. Končno smo dočakali sneg; tu pri nas v Ravenski vasi ga je okrog deset centimetrov. Zadnji dan se pa le sankamo. Počitnice gredo h kraju. S tem je končan dnevnik. Jutri bo šola. Janka Vidite tako je bilo, namesto da bi otroke zeblo in da bi se smučali in sankali, so bili največkrat mokri. Pa res, kako vreme je bilo v januarju. Pa poglejmo. V 19. padavinskih dneh je padlo 132 mm padavin ali 132 I vode na kvadratni meter (lani 19 1), in sicer v obliki dežja ali snega, največkrat pa obojega skupaj. Sneg je sicer ležal 14 dni, vendar samo 1—2 cm debeline. En dan ga je bilo 9 cm po- tem pa nič več. Temperature so se sukale okrog ničle, najnižja je bila 19 januarja — 6" C in najvišja 26. januarja + 8° C. Samo dvakrat je v mesecu sijalo sonce, drugače pa je bilo vlažno megleno vreme, torej slab mesec v vremenskem pogledu. In že je tu frebruar, najkrajši mesec. V marcu pa se začne pomlad. Menda se ja ne bo takrat začela zima? Vsi vemo, da zima ne prizanese rada. Milan Kovač m 11: lil tK 'm Letošnja zima je bila šolarjem v času zimskih počitnic zelo nenaklonjena. Le tu in tam je bila dana možnost, da so se najbolj vneti smučali, vendar v višjih legah, ne pa v dolini. Posnetek kaže smučarski živ-žav v Lontovžu pod Kumom. (Foto A. Bregant) Rudarske športne igre bodo v Mramorju ir.tc-.boiq [ič 13. februarja tega leta je potekal- vi Tuzli ob navzočnosti predstavnikov nekaterih rudnikov, med drugim tudi REK Zasavje, sestanek, na katerem so sc navzoči zedinili, da bodo prganizi-rane rudarske - športne igre na nedeljo, 15. maja 1977, v Rudni-• lignita1 Mra- morju.- 'Db 1. marca tega leta je trebk organizatorju poslati prijave ža udeležbo1 ha igtah; Pri- javljene ekipe bodo tekrhbva-le v naslednjih športnih disciplinah: mali nogomet, šali, kegljanje, kros na:'2:40Q ni? odbojka, namizni tenik^lfi; streljanje z malokalibrsko puško. Tek-movanja bodo v glavnem potekala V Mfathof ju', deloma pa v Ttlzli; ‘V REK Zašavje ima1 organizacijo na skrbi KOSIRE oziroma njegov referent za šport- ......... . _ Kadrovske vesti V času od 1. januuarja do 31. januarja 1977 je imel kadrovski sektor naslednje spremembe: TOZD RUDNIK PREMOGA HRASTNIK Sprejeti: Glavaš Anton — vozač, Ibrahi-movič Jusuf — kop. pom. TOZD RUDNIK PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti: Hadrovič Šahbaz — kopač, Čelan Ilija — kopač, Dolanič Alojz — vozač, Knez Branko — vozač, Sladič Anton — vozač, Vnuk Stanislav — kopač, Pra-nič Vladimir — vozač, Gerčar Franc — vozač, Bešlič Vlado — vozač. Odšli: Ahac Anton, pom. kop. —- invalidsko upokojen; Korošec Matija, kopač — umrl; Šimenc Branko, vozač — v zapor. -tu Tg • n t/a ti-g g g;-j TOZD RUDNIK PREMOGA ZAGORJE ib — snsjiiM hmgoiT Sprejeti: 9oO0 tjfavaitiM ,.šni PlevčPtir^BO. Viigalotehnik, Kos Ladislav — strežaj 'zvfač:, Zidar Mirko — strežaj zitrač>, Regancin Bojan — strežaj; pre-vracev:bMlB(78HEimY^SČ_ -MIlŠ EdurJ Smailovič Mustafa, vozač — v zapor. TOZD SEPARACIJA PREMOGA TRBOVLJE Sprejeti:- 8BVOTB& 08 llM Jan Franc — strežaj transportne mehanizacije, Bajda Marjan -liiu^^njalefei vož.t-bl VY danb / vovttialoi J21 v si ob TVPI g[ ilsvoisb SH3^E (KOT Kole^a-iEfanc, strežhik' zvrač: — samovoljna; prekinitev. . nn TOZD RUDARSKA GRADBENA DEJAVNOST Sprejeti: Zalaznik Stojan — učni kopač, Vidmar Leon — učni kopač, Babič Ernest — učni kopač, Križnik Anton — učni kopač, Prah Ivan — učni kopač. Odšli: Zmrzlak Stanislav, kopač — invalidsko upokojen; Poznič Zvone, vozač — sporazumna prekinitev. TOZD TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Odšli: Vozelj Ljudmila, kemijski tehnik — sporazumna prekinitev. TOZD AVTOPREVOZ »ZASAVJE« Sprejeti: Guček Mihael — šofer. Odšli: Lisec Jože, šofer — sporazumna prekinitev. TOZD RUDARSKI ŠOLSKI CENTER Sprejeti: Žganj ič Mehmed — kopač. DS SKUPNE SLUŽBE Sprejeti: Tropina Mirjana — dipl. rud. inž., Mitrevski Goce — dipl. inž. geologije, Gačnik Irena — ekonomist. Odšli: Djokič Martina, dipl. inž. kem. — sporazumna odpoved. Ljuba Poznič Kri so darovali V dneh 7., 14., 21. in 28. januarja 1977 so iz vrst kolektivov TOZD REKZ darovali kri pomoči potrebnim, naslednji člani naše delovne organizacije: a) iz TOZD Rudnik premoga Trbovlje Ivan Bobek, Adi Kurtič, Boris Zalar, Dragiša Fikiš, Samo Bregar, Stane Vodenik, Jakob Zidar, Mirko Karba, Rafko Gri-vec, Davorin Šmid, Franc Podlesnik, Andrej Kavčič, Vinko Pohar, Danilo Žilnik, Zdravko Vidrih, Halid Tabakovič, Alojz Smolič, Rašid Sulejmanovič, Herman Kos, Stanko Babič, Štefan Černivec, Andrej Grah, Ciril Gračar, Rajko Golob, Anton Hribar, Edi Kurtič, Kazimir Leskovšek, Rasim Murtič, Ivan Marušič, Branislav Nikolič, Zdravko Dragič, Silvo Tom-še, Franc Hribar, Ivan Ramšak, Franc Planko, Milan Murko, Franc Fajt, Emil Drnovšek, Ivan Knez, Milan Unger, Jože Sladič, Mirko Povše, Sandi Mlinar, Janez Hrovat, Jože Grob-Ijar, Milan Černivec; b) iz TOZD Rudnik premoga Hrastnik Anton Sladič, Miro Meterc, Bojan Bobek, Ivan Detič, Marjan Kocman, Vili Kos; c) iz TOZD Rudnik premoga Zagorje Rudi Palčič, Ladislav Kodrič, Hajro Osmanovič; d) iz TOZD Rudarski šolski center Zvone Selšek, Ervin Dobnik. Tovariši, darovalci krvi — hvala vam! Popravek V prvi letošnji številki našega glasila se je vrinila v prispevek Lojzeta Zupana — Večer ostarelih, manjša napaka, ki jo želimo popraviti. Na tem večeru ostarelih v Zagorju je po uvodnem govoru zapel moški (in ne ženski) pevski zbor Tone Okro-gar. Prosimo da napaki oprostite. 0 KLIMAKTERIJU Klimakterij ali mena (po grško pomeni stopnice) je obdobje v življenju žene, ki je normalno in zajame vsako žensko nekako po 45. letu življenja, lahko nekaj let prej ali kasneje. Klimakterij označujemo kot obdobje, oziroma kot prehod od dobe spolne zrelosti v staranje. Za to obdobje imamo tudi izraz, »prehodno obdobje«. Kaj se dogaja v meni? Predvsem gre za popuščanje ali staranje jajčnikov, ki ne izločajo več dovolj velike količine ženskih hormonov, predvsem tako imenovanega estrogena. Zaradi tega se začne rušiti hormonsko ravnotežje v vsem telesu, tako v jajčnikih, hipofizi, žlezi ščitnici, nadledvični žlezi in slinavki. Porušeno hormonsko ravnotežje se pokaže v ženinem počutju in nekaterih vidnih spremembah. Kot prvi znak nastopijo motnje v menstruaciji. Te postanejo neredne, prepogoste, močne, boleče, ali pa so izpadi menstruacije po več mesecev, nato pa zopet nastopijo neredne krvavitve. Možnost zanositve je minimalna in po 50. letu starosti končno izgine. Druge spremembe, ki nastopijo v meni, pa nekako razdelimo v tri skupine: — telesne motnje (metabolične); — vegetativne motnje; — psihične motnje. Najbolj prodorni so vegetativni znaki, ki se kažejo kot navali vročine v glavo, potenje, zlasti ponoči, tiščanje pri srcu z navali močnega utripanja, močnimi migrenskimi glavoboli in podobno. Psihične motnje se kažejo predvsem v depresiji, melanholiji, občutku brezciljnosti, nesmiselnosti. Tako zaznavanje klimakteričnih tegob pa nastopa le pri ženah, pri katerih or- ganizem težko prenaša spremembe, ki so nastale zaradi pretresa endokrinega sistema. Nekateri avtorji navajajo da ena tretjina žensk težko prenaša klimakterične spremembe, ena tretjina pa dosti lažje. Zadnja tretjina žensk pa prenaša klimakterij sploh brez težav. Znano je tudi, da se klimakterične tegobe pojavljajo v težji obliki pri tistih, ki so nervozne, nezadovoljne celo življenje bodisi z zakonom, službo, otroci, pa tudi tiste, ki se ne morejo ali nočejo sprijazniti z dejstvom, da je klimakterij nujno obdobje vsake žene po 45. letu starosti. Tegobe klimakterij a so tako raznolike, da včasih mejijo že na bolezen. Zdravniki poznamo ženske, ki begajo iz ambulante v ambulanto, od zdravnika do zdravnika, iščejo bolezen, iščejo razloge za zbeganost, strah pred boleznijo, nespečnost, črnogledost. Cesto nerazumevanje in konflikti z okolico naredijo tako žensko večno godr-njavko. Druge ženske pa se spet zapirajo same vase, bojijo se družbe, opustijo negovanje same sebe ter se prepuščajo melanholiji. Pogostokrat opazimo, da se ženske močno redijo, da dobijo sključeno, de-belušasto postavo. Jedo preveč, gibljejo pa se premalo, hkrati pa zagotavljajo, da se redijo že od same vode in ne od hrane. Vemo, da je gibanje v tej dobi že bolj okorno, želja po pijači in hrani pa nemalokrat največja radost. Posledice so debelost, rado pride do zvišanja krvnega pritiska, nastaja poapnenje žil, sladkorna bolezen, golšavost itd. Spremembe se pojavijo tudi na koži in sluznicah. Koža postane suha, srbeča, dlakava, sluznice suhe in srbeče. Pogostokrat se žene ponoči zbujajo zaradi premočnih utripov srca, težkega dihanja in nočnega mokrenja. Mnogo žensk je v tem času solzavih, ne da bi vedele zakaj. Zaposlene žene se čutijo ogrožene ob mlajših in začnejo se prepiri. Naštela sem le nekaj težav. Pojavljajo se še dru- ge različne težave in so včasih zelo hude. Zelo pomembno je ne enačiti klimakteričnih težav z bolezenskimi spremembami, ki se rado pojavijo istočasno s klimak-teričnimi. To so razne bule na maternici, jajčnikih, rakasta obolenja na dojki, maternici in drugih organih, hujša revmatična in degenerativna obolenja kosti, sklepov, ožilja itd. Kaj svetuje ginekolog? Predvsem naj velja pravilo, da mora biti vsaka ženska, ki stopa v klimakterij 1-krat do 2-krat letno pregledana pri ginekologu. Poleg bolezni, ki jih najdemo ob klimakteriju in ki jih je treba zdraviti takoj, naj omenim, da danes zdravimo tudi klimakterične težave z velikim uspehom. Ženski ni treba prenašati meno z vsemi njenimi tegobami, ker se le-te dajo omiliti. S tem nočem reči, da se da klimakterij preprečiti. Samo lajšati se ga da in se s tem ženi omogoči, da normalno živi dalje in lahko doseže vrhunec delovne storilnosti ravno v teh letih. Predvsem svetujemo nižje kalorično in vitaminsko bogato hrano, ter povečano gibanje s sprehodi, hitro hojo, plavanjem, zmerno dnevno in tedensko rekreacijo. Zaposlitev doma in v službi naj bo primerna. V nekaterih primerih pomagajo tudi pomirjevala in uravnavanje nespečnosti. V zadnjem času pa se je pokazala kot najuspešnejša hormonska terapija. Pomanjkanje hormonov, predvsem estrogena, nadomeščamo z dodajanjem umetnih hormonov v majhnih količinah. S tem dosežemo, da se organizem, pretresen zaradi hormonskih in vegetativnih sprememb, polagoma navadi na popuščanje jajčnikov, brez krutih sprememb na ženinem telesu in psihičnem počutju. Omenjeno hormonsko zdravilo je odlično v do^čenih primerih in v rokah zdravnika. Ženska je lahko v meni, če je zdravljena, še naprej vedra, privlačna, razume- vajoča, delovna in še vedno center družinskega ognjišča in najbolj zanesljiva delavka v službi in družbi. Dr. Majda Pust - Ulaga IZ VARSTVA PRI DELU PRAVILNO NAMEŠČENE VARNOSTNE OGRAJE PREPREČUJEJO POŠKODBE PRI DELU V vsakdanji praksi se pripeti veliko število poškodb predvsem zaradi tega, ker delovna mesta ali delovne priprave in naprave niso dovolj zanesljivo zavarovane pred neposrednim dotikom delavca (posluževalca), ki tam opravlja svoje delo. Tu so mišljena predvsem »prva« varovalna področja, ki zahtevajo določeno vrsto in obliko varnostne ograje. Pri tem je treba upoštevati: L oddaljenost ograje od nevarnega delovnega mesta; 2. višino nevarnega dela merjeno od tal; 3. konstrukcijo ograje, njeno trdnost in ustreznost materiala. ROPOT MORA OSTATI ZNOSEN NA VSAKEM DELOVNEM MESTU Znano je, da ropot zaposlene močno zdravstveno obremenjuje, organizacijam združenega dela povzroča velike finančne škode. Potrjeno je, da ropot tako-imenovane razsodne jakosti — 85 dB lahko poškoduje sluh, od 90 dB pa ga prav gotovo poškoduje. Vemo tudi, da se zdravstvena poškodovanost sluha sprva ne opazi (ali komaj opazi), potem pa sluha ni več mogoče uspešno zdraviti. Razsodna jakost v decibelih je merjena in po določeni krivulji ovrednotena jakost zvoka, toda ob upoštevanju trajanja učinkovanja. Na primer: pri krožni žagi ob obratovanju je bila namerjena srednja vrednost 90 dB. Če teče neprekinjeno celotno delovno izmeno, razen med odmori, je tudi razsodna jakost 90 decibelov. Če med obratovanjem krožne žage namerimo 93 dB, potem že po obratovalnem času 4 ur doseže razsodno jakost. Podobno učinkuje tudi časovno nihajoča jakost ropota. HUMOR IN ANEKDOTE Anžurjevega Naceta poznamo vsi Trboveljčani. Pred vojno, ko je bil brezposeln, se je preživljal s tem, da je kazal razne trike. Martinčka si je dal za srajco, pozimi se je kopal v le-denomrzli Trboveljščici, bil je tekač na dolge proge itd. Da je živel v večnem pomanjkanju in revščini s svojo materjo, ni nič čudnega. Nekoč je mati spravila toliko skupaj, da je za kosilo pekla prave pravcate omlete. Seveda je Nace, lačen kot je bil, pojedel vse sproti. Pa je bila mati huda. »Na ta način jaz ne bom nič dobila«, in je nagnila posodo s preostalim testom in ga spila kar surovega. Dobila sta vsak nekaj, Nace pečene palačinke, mati pa surovo testo. Beračeva »Nocoj mi je bilo pa nekam hladno, kljub temu, da sem ležal pod kozolcem in da sem bil z loj tro odet«! Moški srednjih let pride k zdravniku. Meni se je zgodilo nekaj groznega, sinoči sem namesto spalnega sredstva požrl tablete proti nosečnosti. Zdravnik je moža temeljito pregledal in ga nazadnje potrkal po rami: »Imeli ste srečo, antibabi tablete so dobro delovale, ne boste dobili otroka«! Starejši upokojenski par je prišel v gostilno, naročil zrezek in dva krožnika. Nekaj časa je jedel mož, nekaj časa žena. Pa je zapazil natakar, da mož ne je. »Kaj vam ne prija?« je vprašal. »Že, že, toda tale čas ima moje zobe žena.« Glasilo ureja uredniški odbor: Hinko Jazbec, Emil Kohne. dipl inž. rud., Tine Lenarčič, Metod Malovrh, dipl. inž. rud., Joži Medvešek, Janez Oberžan, Anton Pikš, Anton Šum, Miro Šuštar. Odgovorni urednik: Emil Kohne, dipl. inž. rud. Tehnični urednik: Tine Le- narčič. NaMada 3.200 izvodov. Za člane delovne skupnosti REK Zasavje je časopis brezplačen. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo Srečno izdaja Rudarsko elektroenergetski kombinat Zasavje, n. sol. o. — 61420 Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja mesečno. Po »Pavlihi« V ZASAVJU PRIDE NA ENEGA KNAPA PO PET REŽIJSKIH DELAVCEV — Imajo ti tovariši kakšne posebne zasluge, da jih slikate? — Seveda! Ta šesterica je v tem mesecu nakopala največ premoga! Po »Pavlihi« - SfiJ NI ČUDNO. DA NISMO RENTABILNI. KO JE PA V TEM NAŠEM PREMOGU ZMEROM VEČ PRIMESI!