Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredni{ki svet Predsednik mag. Miroslav [trajhar, univ. dipl. in`. ^lani Alojz Burja, univ. dipl. ekon., Jo`e Bobi~, Slavko Cimerman, univ. dipl. in`., Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Bruno Gri~ar, Rado Hrastnik, mag. Andrej Mate, univ. dipl. ekon., Zvone Novina, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Peter Tom{i~, univ. dipl.. ekon., Roman Strgar, univ. dipl. ekon., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Gregor Verbi~, univ. dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., dr. Marko Petri~, dr. Miha Humar, dr. Milan [ernek, Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`. Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Ne{i} (Beograd), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar, mag. Miran Zager Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 2.000 SIT Posamezniki (polletna) 4.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) 19.000 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. Transakcijski ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 56, {t. 5 UDK 630 / ISSN 0024-1067 maj 2004 uvodnik EURO 2004 Za vse nogometne navdušence so letošnji junijski dnevi praznik. Poteka namreč evropsko nogometno prvenstvo na Portugalskem. Nogomet nas je še enkrat prepričal, da je najpomembnejša (za nekatere postranska) stvar na svetu. Žal na omenjenem tekmovanju ne bomo gledali slovenske nogometne reprezentance. Najverjetneje med nami ni osebe, ki ne bi poznala razloga za nenastopanje naših nogometašev. V nogometu (kakor tudi pri drugih športih) velja, da zmaga tisti, ki da gol več. Gol pa lahko da tisti, ki uspe streljati na gol. In ker Slovenci nismo niti enkrat streljali na gol, si tudi ne zaslužimo biti udeleženec na tako velikem tekmovanju. Žal slovenski športni trenerji preveč cenijo in poudarjajo pomen obrambe za uspeh moštva in taktike svojih moštev podrejajo razmišljanju, kako prejeti gol oziroma koš manj od nasprotnika. Priznani slovenski nogometni trener dr. Verdenik je to razmišljanje utemeljil z zgodovino našega naroda, ki je bila taka, da si nismo Slovenci nikoli prisvajali tujega ozemlja. Staro pravilo pa nas uči, da je vedno najboljša obramba napad. Mislim, da je nogomet oziroma šport v veliki povezavi s poslovanjem podjetij. Managerji so trenerji, moštvo pa zaposleni v podjetjih. In glede na to, da obstajajo trenerji, ki obožujejo samo obrambno taktiko, poznamo tudi managerje, ki obožujejo samo domači trg. Takšni managerji si predvsem želijo ohraniti pridobljeni tržni delež. Zelo malo jih zanimajo nove priložnosti oziroma novi trgi. Investicijske odločitve sprejemajo samo z namenom, da bi se obranili pred konkurenti. Radi imajo pridne in poslušne zaposlene, motijo pa jih zaposleni, ki prinašajo v podjetje nemir, spremembe in ambicije. “Obrambni” managerji razmišljajo na kratki rok in ne želijo tvegati s strateškim odločanjem. Vedno najdejo vzroke za pojasnitev vprašanja, zakaj še niso sprejeli neke poslovne odločitve. Takšni managerji so prepričani, da je za neuspeh podjetja krivo okolje (kupci, država, dobavitelji, zaposleni itd.) in pomanjkanje sreče. Drage bralke in bralci! Želim si več pogumnih managerjev in čim več lepih golov na nogometnem prvenstvu EURO 2004. dr. Marko HOČEVAR kratke novice kazalo stran 18 4 Za{~ita lesa danes - jutri Wood preservation today - tomorrow avtor Miha HUMAR stran 18 9 Faktorji obstojnosti lesenih fasad Factors of durability of wooden facades avtorja Hrvoje TURKULIN, Vlatka JIROUS RAJKOVI] Grafi~no programiranje NC strojev 19 9 Jure [piler Iverne plo{~e in prosti formaldehid 206 Sergej Medved “Z lesom znamo najbolje ravnati lesarji” 207 Intervju z Danilom Rancem, direktorjem LESNA TIP Oti{ki Vrh Sanja Pirc Tik pod son~no stranjo Alp - na obisku v tovarni LIP Bled, PC Notranja vrata 212 Sanja PIRC, Stojan Ul~ar Nevarne vode 217 Bo`ena Kramar iz vsebine Nem{ki trg oken {e naprej upada 216 Kako za~eti spoznavati les in se z njim pogovarjati 219 Razstava izdelkov dijakov [C Ljubljana, SL[ 222 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva - Mizarstvo - 6. del 224 kratke novice V Javoru Pivka prese‘ni delavci Televizija Slovenija je sredi junija poro~ala o odpu{~anju 108 prese‘nih delavcev v dru‘bi Javor Pivka. Ve~ino delavcev bodo sicer sku{ali re{iti s prezaposlitvijo in upokojitvijo, 30 od 108 prese‘nih delavcev pa bo moralo na zavod za zaposlovanje. Zaradi lanskoletnih neugodnih tr‘nih razmer se je lani nabralo v Javoru za 578 milijonov tolarjev izgube. Precej poslov v evropskih dr‘avah jim je prevzela ce-nej{a konkurenca z vzhoda, poleg tega pa jih pestijo {e druge te‘ave, tudi teh-nolo{ka neustreznost. Javor je za po-mo~ prosil tudi dr‘avo, ki mu je odobrila 380 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in nekaj ve~ kot milijardo tolarjev poro{tev za najem posojil. Sanacija in s tem tudi odpu{~anje delavcev pa je edina re{itev, ki ju podpirata tudi sindikat in svet delavcev. V vodstvu dru‘be ocenjujejo, da so se re{evanja te‘av lotili pravo~asno in ~e bo {lo vse po na~rtih se bodo iz izgub izkopali {e letos, je {e poro~ala Televizija Slovenija. V kopalkah v IKEO [vedski proizvajalec pohi{tva Ikea je na slovenski prazni~ni dan 25. junija v svojih {estih prodajnih centrih v Avstriji organiziral nenavadno akcijo: prvih deset kupcev, ki so trgovine obiskali oble~eni v kopalke, je namre~ lahko iz trgovine zastonj odneslo toliko, kolikor so zmogli nesti v svojih rokah. Pri tem pa so si lahko pomagali le {e z nakupovalno torbo. Da preostali “kopalci” niso ostali praznih rok, je Ikea naslednjim 100 kupcem podarila bon v vrednosti deset evrov. ijaLeS 56(2004) 6 kratke novice Porast prodaje italijanskih lesnopredelovalnih strojev v prvem tromese~ju leta 2004 Izvoz italijanskih lesnoobdelovalnih strojev je v primerjavi z januarjem-marcem 2003 porasel za 5,4 % in je dosegel 270,7 mio EUR. To je zagotovo pozitiven znak, ~e vemo, da se je v letu 2003 izvoz zmanj{al za 13 %. Glavni italijanski kupci so na Srednjem in Daljnem vzhodu (+82,7 in +24,1 %), sledi pozitiven premik v Vzhodni Evropi (+14,5 %) in mo‘en porast v Evropski uniji, kjer se je prodaja italijanskih strojev pove~ala za 4,6 %. Italijanski izvozniki so pozitivni tudi v Oceaniji, tu so - ~eprav redke italijanske firme - dosegle porast za 18,9 %. Negativni trendi pa so zabele‘eni pri izvozu v Ameriko (-20,6 % v Severni Ameriki in -29,5 % v Centralni in Ju‘ni Ameriki in Afriki (-8,8 %). Za bolj{e razumevanje gornjih podatkov se moramo spomniti, da je bilo v letu 2003 40,3 % italijanskega izvoza v dr‘ave Evropske unije, sledile so nove ~lanice EU z 22,7 %, Severna Amerika z 15,1 %, Daljni vzhod s 7,7, %, Afrika s 5,1 %, Srednji vzhod z 3,6 %, Ju‘na Amerika s 5,1 % in Oceanija z 2,4 %. Oglejmo si {e uvoz. V prvih treh mesecih 2004 je Italija kupila za 29,6 mio EUR strojne opreme, kar je 5,1 % manj kot v istem obdobju leta 2003. Uvoz iz Nem~ije, ki je kljub vsemu {e vedno najve~ji zunanji dobavitelj lesnoob-delovalnih strojev Italiji, je zabele‘il kar 20 % padec na vsega 11,7 mio EUR. Harvey Norman pove~uje prodajo Najve~ji avstralski prodajalec pohi{tva in elektronike Harvey Norman Holding je v 11 fiskalnih mesecih pove~al prodajo za 16,1 odstotka, na 2,3 milijarde dolarjev. Prodaja v diviziji trgovin v Avstraliji, na Novi Zelandiji, Irskem in v Sloveniji pa se je okrepila za 10,1 odstotka, je zapisalo podjetje. Kitajski grozi najhuj{a energetska kriza zadnjih 20 let Kitajski v tem poletju grozi najhuj{a energetska kriza zadnjih dveh desetletij. Zaradi vse ve~jega povpra{evanja manjka 30 milijonov kilovatov elek-tri~ne energije, je po poro~anju kitajske tiskovne agencije Xinhua povedal generalni direktor dr‘avnega elektroenergetskega omre‘ja Zhao Xizheng. V 24 od 31 provinc dr‘ave so ‘e uvedli omejitve porabe ali redukcije. Vzroki za veliko porabo elektrike so hitra rast gospodarstva, posebej avtomobilske in jeklarske industrije, uporaba strojev z veliko porabo elektrike, vse bolj raz-{irjena uporaba klimatskih naprav in poletne temperature, prav tako pa tudi nizka energetska u~inkovitost. Da bi zmanj{ali porabo, so v {tevilnih kitajskih pokrajinah v sredo zvi{ali cene elektri~ne energije. Gospodinjstva in industrija na severu, vzhodu, jugu in v osrednji Kitajski ‘e morajo pla~ati ve~, medtem ko podobne podra‘itve pri~akujejo tudi na severovzhodu in severozahodu dr‘ave. Iz podra‘itev so izvzeti kmetijstvo in proizvodnja gnojil. “Najpomembnej{i gospodarski cilj je, da ohladimo tiste industrije, ki porabijo najve~ energije,” je za ~asnik China daily povedal strokovnjak z univerze Qinghua Zhang Jianyu. Kljub svarilom vlade so se v zadnjem ~asu pove~ale predvsem nalo‘be v jeklarsko industrijo ter proizvodnjo aluminija in cementa, poro~a STA. Merkur odprl vrata v Slovenski Bistrici Merkur je danes v Slovenski Bistrici odprl vrata nove fran{izne prodajalne. Zgrajena je predvsem za potrebe mojstrov, podjetnikov in obrtnikov, v njej pa bodo tudi gospodinjski aparati, akustika in vrtni izdelki. Trgovina ima 600 kvadratnih metrov prodajnih povr{in, ki jih dopolnjuje {e 400 kvadratnih metrov skladi{~. Ribni{ki Maboles kupil ~rnogorski [ip Berane Podjetje Maboles iz Ribnice je za 217 tiso~ evrov kupilo podjetje [ip Berane iz ^rne gore. V prihodnjih treh letih bo Maboles v podjetje vlo‘il 1,39 milijona evrov in poleg 160 delavcev prihodnje leto zaposlil {e 20. V dru‘bi [ip Berane sta se junija lani zdru‘ili podjetji Omorika komerc in [umar-stvo, v katerih je bil maja lani uveden ste~ajni postopek. Ponudba Mabolesa je bila izbrana med dvema, drugo je dalo doma~e podjetje Elektrotehna. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. revijaLes 56(2004) 6 raziskave in razvoj UDK: 630.841 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Za{~ita lesa danes – jutri Wood Preservation Today - Tomorrow avtor Miha HUMAR, Oddelek za lesarstvo, Biotehni{ka fakulteta, Ro‘na dolina C.VIII/34, SI-1000 Ljubljana, miha.humar@bf.uni-lj.si izvleček/Abstract V prispevku je opisana struktura trga s pripravki za za{~ito lesa ter trendi na tem podro~ju v prihodnosti. Na kratko je predstavljena evropska zakonodaja, povezana s podro~jem za{~ite lesa. Najpomembnej{a je zagotovo direktiva o biocidih (Biocidal Products Directive 98/8/EC), ki uravnava uporabo ‘e obstoje~ih in tudi novih aktivnih u~in-kovin, ki se uporabljajo za za{~ito lesa. Omenjena direktiva je ‘e mo~no posegla na trg z biocidi. Na koncu pa so predstavljeni {e biocidi, ki bodo imeli pomembno vlogo v prihodnjih letih. Uporaba klasi~nih za{~itnih pripravkov, kot na primer CCA in kreozotno olje, bo v Evropi mo~no omejena. Na prostem trgu bodo dostopni vodotopni organski biocidi ali njihove vodne emulzije, bakrovi za{~itni pripravki brez kromovih in arzenovih spojin, borovi pripravki ter modificiran les. The structure of market with preserved wood as well as future trends are described in the article. In addition, EU legislation concerning wood preservation is briefly overviewed as well. Special emphasis is given to the Biocidal Products Directive 98/8/EC. The usage of existing and novel active substances for wood preservation are described in this respective directive. This document already have and will have significant in- fluence on the wood preservatives market. Lastly, the preservative formulation, that will have the most important role in the field of wood preservation are listed. Usage of classical preservatives such as CCA or creosote will generally not be permitted in EU. Waterborne solutions or emulsions of organic bio-cides, chromium free copper based preservatives and modified wood will be the most important solutions for wood protection. Klju~ne besede: za{~ita lesa, direktiva o biocidih, evropska zakonodaja, odpadni les Key words: wood preservation, Bio-cidal Products Directive, european legislation, waste wood Uvod Za za~etek industrijske za{~ite {tejemo leto 1838, ko je Bethell razvil metodo globinske impregnacije lesa s kreo-zotnim oljem za za{~ito ‘elezni{kih pragov in drogov. Pred tem odkritjem so v te namene uporabljali ve~inoma le les odpornej{ih drevesnih vrst. Zaloge naravno odpornega lesa so bile v tem ~asu ‘e zelo iz~rpane, kar je zaviralo gradnjo infrastrukture. Bethell je s svojim odkritjem omogo~il intenziv-nej{o gradnjo ‘elezni{kih prog ter elek-tro - telekomunikacijskega omre‘ja (Humar 2003, Kervina-Hamovi} 1990). Na za~etku 20. stoletja je bila ve~ina raziskav na podro~ju za{~ite lesa usmerjena v razvoj vodotopnih pripravkov na osnovi floridov, kromatov, nitrofenolov in arzenatov. Leta 1933 je indijski raziskovalec Sonti Kamesan razvil vodotopni pripravek na osnovi kromovih, bakrovih in arzenovih spojin (CCA). Ta pripravek se je v praksi odli~no izkazal in {e danes se uporablja me{anica, katere sestava je bila optimizirana pred ve~ kot 30 leti (Richardson 1992). CCA in kreozotno olje sta zagotavljala odli~no za{~ito lesu v vseh pogojih uporabe, zato sta se v ve~ini dr‘av mno- revijaLes 56(2004) 6 raziskave in razvoj ‘i~no uporabljali do devetdesetih let prej{njega stoletja. Na sliki 1 je prikazana poraba za{~itenega lesa v skandinavskih dr‘avah. Razmerja med posameznimi za{~itnimi pripravki so primerljiva z drugimi zahodnimi evropskimi dr‘avami. V {tevilnih okoljsko manj osve{~enih delih sveta (ZDA, Azija, Rusija, Velika Britanija, Francija, [panija, Portugalska in Italija), pa sta ta dva za{~itna pripravka {e vedno mo~no zastopana. Poleg omenjenih za{~itnih sredstev so v za~etku 60-ih let prej{njega stoletja razvili tudi pripravke, topne v organskih topilih, namenjene za za{~ito stavbnega lesa (ostre{ij, lesenih nosilcev ...), ki je uvr{~en v prvi in drugi razred ogro‘e-nosti. V ta namen so ve~inoma uporabljali TBTO (tributil kositrov oksid), PCP (pentaklorofenol), dieldrin in lindan. Tudi proizvodnja teh pripravkov je bila relativno stabilna do za~etka devetdesetih let (Unger et al. 2001 ). Trg z za{~itenim lesom V EU se letno za{~iti pribli`no 18 milijonov m3 lesa letno (slika 2) (Connell 2004), v ZDA pa {e 15 milijonov m3 (Preston 2000). Podatki o koli~ini im-pregniranega lesa v drugih delih sveta so zelo pomanjkljivi, kljub temu pa je znano, da se je koli~ina impregniranega lesa v zadnjih 15 letih skoraj podvojila. Prav tako se je mo~no spremenila struktura impregniranih izdelkov. Manj kot 5 % celotne mase za{~itenega lesa predstavljajo neko~ najpomemb-nej{i proizvodi: `elezni{ki pragovi in elektro-komunikacijski drogovi. Naj-ve~ji dele` za{~itenega lesa se danes uporabi v prvem in drugem razredu ogro`enosti, kjer les ogro`ajo ve~inoma le insekti (preglednica 1). Ve~ina za{~i-tenega lesa se danes uporabi v konstrukcijske namene in izdelke, namenjene prosto~asnim aktivnostim (igrala, vrtno pohi{tvo, pergole ...) (Connell 2004) (slika 2). Les, uporabljen v te ijaLeS 56(2004) 6 Slika 1. Poraba za{~itenega lesa v Skandinaviji (Nilson 1989) Figure 1. Consumption of impregnated wood in Scandinavia (Nilson 1989) namene, ima bistveno vi{jo dodano vrednost, zato lahko cenovno prenesejo tudi okolju prijaznej{e pripravke in zato dra`je. Trg z za{~itnimi pripravki se mo~no spreminja. Za{~iten les se umika iz ~e-trtega razreda ogro`enosti, mo~no pa raste uporaba v druge namene. Univerzalnih za{~itnih sredstev, kot sta na primer kreozotno olje in pripravki CCA, bo v prihodnosti vedno manj. Novej{a za{~itna sredstva imajo, oziroma bodo imela natan~no dolo~en namen upo- rabe in o`ji spekter delovanja. Poleg sprememb porabe za{~itnih pripravkov je na trg v Evropi mo~no vplival tudi padec berlinskega zidu. Danes je na voljo veliko izredno kvalitetnega in poceni lesa iz Vzhodne Evrope. Zaradi pove~ane ponudbe je tako cena lesa kot tudi za{~itenega lesa padla, kar se pozna tudi na ve~ji porabi za{~ite-nega lesa. EU zakonodaja Biocidi lahko zelo ogro‘ajo okolje in Preglednica 1. Evropski razredi ogro`enosti lesa po standardu SIST EN 335/1 (1992) Table 1. European hazard classes according to the standard SIST EN 335/1 (1992) Razred ogro`enosti Mesto uporabe Razmere Vla‘nost lesa I. nad tlemi, pokrito stalno suho pod 18 % II. nad tlemi, pokrito, nevarnost mo~enja ob~asna navla`itev ob~asno nad 18 % III. nad tlemi, nepokrito, izpostavljeno padavinam pogosta navla`itev pogosto nad 20 % IV. v tleh ali vodi stalna vla`nost vedno nad 20 % V. v morski vodi stalna vla`nost vedno nad 20 % raziskave in razvoj Slika 2. Poraba za{~itenega lesa v EU (15) glede na namen uporabe in razred ogro`enosti (Connell 2004) Figure 2. Consumption of impregnated wood in EU (15) in particular end use and hazard class (Connell 2004) ljudi. Zato je podro~je za{~ite lesa regulirano s {tevilnimi evropskimi smernicami in direktivami. Na podro~je za{~i-te lesa bo v najve~ji meri vplivala direktiva o biocidih (Biocidal Products Directive) (BPD 98/8/EC). Direktiva uvr{~a biocide v 23 razli~nih razredov, med njimi je tudi razred, ki pokriva za{~ito lesa (8. razred: Pripravki za konzerviranje lesa). BPD definira za-{~itna sredstva za les kot pripravke, ki jih uporabljamo za za{~ito lesa pred neza‘elenim obarvanjem zaradi oku‘-be z glivami in plesnimi, pred trohne-njem, pred insekti in tudi pred gorenjem. V to skupino spadajo sredstva za: za{~ito hlodovine na ‘agarskih obratih, za{~ito sve‘e raz‘aganih ali suhih lesenih polizdelkov in za{~ito kon~nih lesnih izdelkov. Za{~itne pripravke v skladu z BPD lahko uporabljamo za preventivno, naknadno in kurativno za-{~ito lesa. Vse smernice na podro~ju za{~ite lesa, ki jih uravnava dokument BPD, {e niso v celoti razjasnjene. Dejstvo pa je, da bo po letu 2006 na trgu dostopnih manj aktivnih u~inkovin, kot jih je danes. [tevilni biocidi, ki so se v preteklosti uporabljali za za{~ito lesa, bodo v EU prepovedani oziroma bo njihova uporaba mo~no nadzorovana. Za uporabo je po tej direktivi dovoljenih 360 bio-cidov, kar je le 37 % u~inkovin, ki so trenutno dostopne na trgu. Vsi za{~itni pripravki, ki vsebujejo biocide in jih BPD ne odobrava, bodo po 1. septembru 2006 umaknjeni s trga (BPD 98/8/ EC). Za za{~ito lesa BPD dovoljuje uporabo 81 u~inkovin. Za osem izmed teh bio-cidov so se proizvajalci in svetovalci odlo~ili, da jih bodo prostovoljno umaknili s seznama. Te u~inkovine so: tributil kositrov oksid (TBTO), tribu-til kositrov naftenat (TBTN), delta-metrin, cyfluthrin, fipronil, etanol, mle~na kislina in pyridinium klorid. Po vsej verjetnosti bo v prihodnosti izklju~en {e kak{en biocid, ki ne bo {el skozi sito komisije. Pri~akuje se, da bo kon~en spisek u~inkovin znan do leta 2006 (BPD 98/8/EC, Hughes et al. 2004). Aktivne u~inkovine, ki jih ni bilo na trgu pred 14. majem 2000, so uvr{~ene v skupino novih biocidov. Seznam teh u~inkovin ni javen. Za registracijo nove aktivne u~inkovine je treba prilo‘iti kompletno toksikolo{ko in okoljsko dokumentacijo. Pridobivanje teh informacij je drago in za posamezno u~inko-vino stane do 4 milijone EUR (Connell 2004). To bo zagotovo upo~asnilo razvoj in registracijo novih pripravkov. Zato pri~akujemo, da se bo najve~ raziskav usmerilo v optimizacijo sestave obstoje~ih proizvodov in ne v razvijanje novih. Nove za{~itne u~inkovine bodo zato razvijale le {e najve~je dru‘be, kar bo po vsej verjetnosti zmanj{alo {tevilo ponudnikov na trgu. Eden od izzivov, ki ~aka za{~ito lesa v prihodnosti, je standardizacija. Direktiva o konstrukcijskih proizvodih (Construction Products Directive 89/106/ EC) predvideva uvedbo harmoniza-cijskih standardov v gradbeni{tvu. Standardi, ki so danes v veljavi, so prostovoljni, zato bi bil prehod na obvezne relativno velik zalogaj. Poleg tega so bile standardne metode, ki so danes v veljavi, razvite za testiranje za{~itnih pripravkov na osnovi te‘kih kovin in kreozotnega olja. Predpisane metode za testiranje novej{ih pripravkov in modificiranega lesa niso vedno najbolj ustrezne, zato nas ~aka {e veliko dela tudi na podro~ju razvoja novih standardnih testnih postopkov. Ve~ina evropskih standardnih metod temelji na laboratorijskih preizkusih, s katerimi preverjamo odpornost lesnih vzorcev proti glivam, insektom, ognju ... v umetno ustvarjenih okoli{~inah. Ti testi zagotovo nakazujejo u~inkovitost dolo~enega pripravka, vendar ne jam-~ijo, kako se bo za{~iteni les obnesel v praksi. Trenutno pripravljajo standarde, ki bodo s predkondicioniranjem vzorcev vsaj pribli‘no simulirali dogajanje v naravi in na ta na~in zagotovili realnej{e rezultate. Skandinavske dr-‘ave zagovarjajo stali{~e, da bi bilo nuj- revijaLes 56(2004) 6 9999999999999999999999999999999 raziskave in razvoj no uvesti ve~ standardov tudi za terensko testiranje, saj le-to zagotavlja najbolj zanesljive rezultate (Connell 2004). O nujnosti terenskih testov nas u~ijo pretekle izku{nje. Znana je polomija pri uvajanju kvartarnih amonijevih spojin (QAC) za za{~ito lesa v Novi Zelandiji. Vzorci, za{~iteni s pripravki na osnovi QAC, so se v laboratoriju odli~no obnesli tako proti glivam razkrojevalkam kot tudi proti insek-tom. Ko pa so uporabili za{~iteni les v praksi, je v nekaj letih pri{lo do katastrofe, kajti niso upo{tevali, da bakterije v naravi lahko relativno hitro razgradijo QAC in na ta na~in izni~ijo kemi~no za{~ito. S preprostimi terenskimi testi bi se temu lahko relativno enostavno izognili (Butcher 1985). Uporaba organskih topil za za{~ito lesa se bo zmanj{evala zaradi EU direktive o organskih topilih (Solvent Emissions Directive 1999/13/EC). Ta direktiva dopu{~a maksimalne navzeme 11 kg topila/m3. ^e je navzem vi{ji, moramo zagotoviti drag sistem za lovljenje par in recikliranje topil. Ta direktiva je eden izmed razlogov, da je ve~ino organskih biocidov mo~ dobiti tudi v obliki vodnih emulzij. V svetu se velika skrb posve~a tudi odpadnemu za{~itenemu lesu. Trenutno se najve~ odpadnega za{~itenega lesa odlaga na deponije. Prosto se‘iga-nje za{~itenega lesa zaradi visoke vsebnosti te‘kih kovin, arzena, kloriranih ogljikovodikov in/ali policikli~nih ogljikovodikov v skladu z direktivo o se‘iganju odpadkov (Incineration of Waste Directive 2000/76/EC) ni dovoljeno. Odlaganje je najmanj primerna re{itev za re{evanje te problematike, kajti koli~ina biocidov v lesu je relativno majhna v primerjavi s celotnim volumnom lesa. Po drugi strani pa je kapaciteta odlagali{~ omejena in javnost ni naklonjena odpiranju novih. ijaLeS 56(2004) 6 Poleg tega so se EU dr‘ave v direktivi o odlaganju odpadkov (Landfield Directive 1999/31/EEC) zavezale, da bodo omejile odlaganje biorazgradljivih odpadkov, {e posebej lesa, kjer prihaja do anaerobnega razkroja polioz in tvorbe toplogrednega plina metana. Pripravki za za{~ito lesa Uporaba klasi~nih za{~itnih pripravkov za les, kot so: CCA, kreozotno olje, PCP in organokositrovih spojin (TBTO, TBTN) bo v EU prepovedana oziroma mo~no omejena. Novej{e bio-cide lahko na grobo razdelimo v naslednje skupine: 1. Vodotopni organski biocidi, namenjeni za{~iti lesa v prvem in drugem razredu ogro‘enosti (ostre{ja, okna, lesene konstrukcije). Kadar se ti biocidi uporabljajo v tretjem razredu ogro‘enosti so raztopljeni v organskih topilih. Poleg tega proizvajalci priporo-~ajo, da za{~iteni les po nanosu biocida za{~itimo {e s povr{in-skim premazom. V te namene se ve~inoma uporabljajo triazoli in sinteti~ni piretroidi (Humar 2003). Na trgu se pojavljajo ‘e tudi organski pripravki za za{~ito lesa v tretjem in ~etrtem razredu ogro‘enosti. Ena izmed najbolj obetavnih sestavin je Bethogard (oxathazin in bethoxazin). Ta biocid odli~no za{~iti les tako pred glivami bele in rjave trohno-be kot tudi pred glivami mehke trohnobe (Forster et al. 2002). 2. Vodotopni anorganski pripravki na osnovi bakra in kroma. V to skupino uvr{~amo za{~itna sredstva na osnovi bakra in kroma (CC), bakra, kroma in bora (CCB) ter bakra, kroma in fosforja (CCP). Ti pripravki so na trgu ‘e ve~ desetletij in so uspe{no nadomestili pripravke CCA v Nem~iji, Avstriji, [vici, Sloveniji ... Fiksacija kroma in bakra v CCB pripravkih ni tako u~inkovita kot v CCA pripravkih, zato so zaradi ve~jih emisij kromovih in bakrovih spojin v okolje v nekaterih primerih dele‘ni tudi velikih kritik. Zaradi rakotvornosti so uporabo kromovih spojin za za{~ito lesa v {tevilnih dr‘avah mo~no omejili, na Danskem celo prepovedali. Pri~akujemo, da bo tudi v drugih evropskih dr‘avah uporaba teh pripravkov stro‘je regulirana (Pohleven 1998). 3. Za{~itni pripravki na osnovi bakrovih soli, ki ne vsebujejo kromovih spojin, so trenutno najhitreje rasto~a skupina za{~it-nih pripravkov. Bakrove spojine v teh primerih kombiniramo z razli~nimi amini (etanolamin, trietanolamin, dimcarb), ki izbolj{ajo vezavo v kombinaciji z sekundarnim biocidom, ki izbolj{a odpornost proti tolerantnim glivam in insektom (Humar et al. 2003). Kot sekundarni biocid najpogosteje uporabljajo borove spojine (Kuproflorin), azole in triazole (Tanalith E) in kvartarne amonijeve spojine (ACQ) (Humar et al. 2004). Tem pripravkom je zelo sorodno za{~itno sredstvo na osnovi Cu-HDO, ki so ga ‘e pred leti razvili pri dr. Wolmanu. Pripravek se ve‘e v les s kristalizacijo zaradi spremembe pH vrednosti impreg-niranega lesa, zato ne potrebuje snovi za izbolj{anje vezave. Cenovno in tudi po u~inkovitosti so ti pripravki povsem primerljivi s klasi~nimi za{~itnimi sredstvi (Unger et al. 2001, Lebow 2004). Vsi na{teti pripravki so skladni z Direktivo o biocidih (BPD 98/8/ EC) in se bodo po vsej verjetnosti uporabljali vsaj do leta 2010. ■EH raziskave in razvoj 4. Modificiran les. Za modifikacijo lesa ne uporabljajo biocidov, vendar se postopki modifikacije kljub temu uvr{~ajo med postopke za{~ite lesa, zato ga omenjamo v tem poglavju. Na trgu je ‘e nekaj let dostopen termi~no modifi– ciran, v zadnjem ~asu pa tudi acetiliran les, razvijajo pa {e {tevilne nove metode za izbolj{a-nje odpornosti lesa. Modificiran les ima {tevilne prednosti, ‘al pa zaenkrat ve~ji razmah prepre~uje relativno visoka cena (Preston 2000). Prihodnost Na podro~ju za{~ite lesa se je v zadnjih dvajsetih letih zgodilo ve~ sprememb kot prej v dvesto letih. Eden glavnih razlogov za spremembe je okoljska ozave{~enost. Ker je les edini cenovno dostopen obnovljiv gradbeni material, se bo njegova vloga v primerjavi z drugimi materiali v gradbeni{tvu pove~e-vala, s tem pa tudi pomen za{~ite lesa. Za{~ita lesa podalj{uje trajnost lesa in zmanj{a tveganje zaradi biotskih {kod-ljivcev. [tevilne {tudije, ki so jih izvedli angle{ki strokovnjaki, dokazujejo, da je za{~iten les z okoljskega stali{~a eden najbolj primernih gradbenih materialov (Hillier in Murphy 2000). Do podobnih rezultatov so pri{li tudi ameri-{ki strokovnjaki. Ti ocenjujejo, da na podro~ju lesarske in gozdarske panoge za{~ita lesa z izbolj{anjem odpornosti lesa najbolj pripomore k smotrnej{i porabi lesa (Preston 2000). Na podlagi teh dejstev ocenjujemo, da je prihodnost za{~ite lesa perspektivna. Zahvala Hvala prof. dr. Francu Pohlevnu za strokovni pregled ~lanka in komentarje. literatura 1. Biocidal Products Directive (98/8/EC). 1998. Official Journal of the European Communities L 123, 1-63 2. Butcher J.A., 1985: Benzalkonium Chloride (an AAC preservative): Criteria for Approval Performance in Service, and implications for the future. International Research Group for Wood Preservation. IRG/ WP 3328, 12 s. 3. Connell M., 2004: Issues facing preservative suppliers in changing market for treated wood. Bruselj, COST E22, 8 str. 4. Construction Products Directive (89/106/EC). 1989: http://europa.eu.int/comm/enterprise/con-struction/internal/cpd/cpd.htm 5. Forster S.C., Williams G.R., Van Der Flaas M., Bacon M., Gors J., 2002: Bethogard; A new wood protective fungicide for use in metal-free ground contact wood pretervatives. International Research Group for Wood Preservation. IRG/WP 3680, 12 str. 6. Hillier B., Murphy R., 2000: Life Cycle Assessment Benefits of Preserved Wood, Journal of the Institute of Wood Sience: 16, 170-175 7. Hughes A.S., 2004: The tools at our disposal. Bruselj, COST E22, 11 str. 8. Humar M., Pohleven F., Amartey S.A., [entjurc M., 2004: Efficacy of CCA and Tanalith E treated pine fence to fungal decay after ten years in service. Drev. vysk.: 49, 13-20 9. Humar M., Pohleven F., [entjurc M., Veber M., Razpotnik P. , Pogni R., Petri~ M., 2003: Performance of waterborne Cu(II) octanoate/ethanola-mine wood preservatives. Holzforschung: 5 7, 127- 16. Preston A., 2000: Wood preservation – Trends of today that will influence the industry tomorrow. Forest products journal: 50, 12-19 1 7 . Richardson B.A., 1993: Wood Preservation. Second edition. London, Glasgow, E & FN Spon: 226 str. 18. SIST EN 335-1, 1992: Trajnost lesa in lesnih materialov – definicija razredov ogro`enosti pred biolo{kim napadom. 1 del: splo{no. 16 str. 19. Solvent Emissions Directive (1999/13/EC)., 1999: Office for Official Publications of the European Communities L013, 1-26 20. Unger A., Schniewind A.P., Unger W., 2001: Conservation of wood Artifacts. Berlin, Springer: 165-265 134 10 n 13 Humar M., 2003: Biocidi za za{~ito lesa. Ljubljana. Gospodarska zbornica Slovenije, http://www.gzs.si/ Nivo3.asp?ID=8575 Incineration of Waste Directive (2000/76/EC)., 2000: Official Journal of the European Communities L 332, 91-112 12. Kervina - Hamovi} L., 1990: Za{~ita lesa. Ljubljana, BF, Oddelek za lesarstvo, 125 str.. Lebow S., 2004: Alternatives to Chromated Copper Arsenate (CCA) for residental construction. Environmental Impacts of Preservative-Treated Wood Conference, 8.-10. februar 2004, Orlando, Florida, 11 str. 14. Nilson T., 1989: Wood preservation statistics 1988, Nr. 1 Traskydd aktuellt frau traskydds-institutet, Svenska Traskyddsintitutet, Stockholm, 12 str. 15. Pohleven F., 1998: The current status of use of wood preservatives in some European countries – summary of the answers to the questionnaire – the last correction in February 1998. Bruselj, COST E2: 2 Iskra EKO Hidria Perles, d.o.o. Savska loka 2 4000 Kranj Tel.: 04 2076 429 Fax: 04 2076 428 revijaLes 56(2004) 6 str. raziskave in razvoj UDK: 674.21 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Faktorji obstojnosti lesenih fasad Factors of durability of wooden facades avtorja Hrvoje Turkulin, Vlatka Jirou{-Rajkovi}, [umarski fakultet, Zagreb, Hrva{ka izvleček/Abstract Uporaba lesa za oblaganje fasad hi{ je zelo zahtevna oblika uporabe lesa zaradi visokih estetskih, toplotnih in drugih fi-zi~nih in tehni~nih zahtev v dolgem ~a-sovnem obdobju, ki v~asih traja desetletja, v~asih pa tudi stoletja. Za dobro obstojnost lesa na fasadah je nujna dobra fizi~na za{~ita (prepre~evanje {kodljivih vplivov na les), pravilna konstrukcijska za{~ita (pravilno oblikovanje detajlov izdelka, ki prepre~ujejo ne‘elena delovanja na izpostavljenem lesu) ter pravilna izbira povr{inske za{~ite. Tak koncept zajema {est osnovnih faktorjev obstojnosti lesa na fasadah: pravilen izbor materiala, dobro oblikovanje fasade, pravilno konstruiranje lesenih elementov fasade, dobro povr{insko obdelavo in kemi~no za{~ito ter potrebo po vzdr‘evanju med uporabo. The cladding of the houses is a particularly challenging means of wood application because of the high aesthetic, thermal, other physical and technical demands over a long period of decades, sometimes centuries in use. The durability of timber cladding depends on good physical protection (prevention of the harmful actions on wood), proper structural protection (correct design of technical details of the products which prevent deleterious changes in exposed wood) and proper wood preservation and finishing. Klju~ne besede: lesene fasade, za{~ita lesa, konstrukcijski detajli, povr{inska obdelava lesa, kemi~na za{~ita lesa Key words: wooden facades, wood protection, design details, wood finishing, wood preservation 1. U v o d Les je tradicionalen, preizku{en gradbeni material, ki se ‘e ve~ generacij uporablja tudi za izdelavo fasad. V moderni arhitekturi je vse ve~je povpra-{evanje po lesu kot enkratnim naravnim materialom. Za uspe{no uporabo lesa kot materiala za izdelavo fasad je treba poznati in upo{tevati njegove posebnosti. Les je v zunanjih pogojih uporabe izpostavljen celi vrsti kemi~-nih in fizikalnih sprememb, ki zmanj-{ujejo njegovo estetsko vrednost in obstojnost. Za odpravljanje neugodnih sprememb pri zunanji uporabi je treba les za{~ititi na tri na~ine. To so fizi~na za{~ita (pre-pre~evanje {kodljivih delovanj v dotiku z lesom), konstrukcijska za{~ita (pravilno oblikovanje detajlov izdelka, kar prepre~uje neugodno delovanje na izpostavljenem lesu) in povr{inska za{~i-ta. Gre za koncept {estih te‘i{~nih to~k: pravilno izbiro gradbenega materiala, dobro oblikovanje fasade, pravilno konstruiranje lesenih elementov fasade, kemi~no za{~ito, ~e je potrebna, uporabno in obstojno povr{insko obdelavo ter potrebo po vzdr‘evanju lesa med uporabo. ijaLeS 56(2004) 6 raziskave in razvoj 2. Izbira ustrezne vrste lesa in lesenih materialov Vrste lesa se medsebojno zelo razlikujejo po ustreznosti za uporabo v gradbeništvu. To ne velja povsem za obstojnost proti direktnemu UV žar-čenju sončne svetlobe in delovanju atmosferilij, saj so razlike v spremembi barve in površinske erozije lesa majhne. V prvih nekaj mesecih je disko-loracija različnih vrst lesa zelo različna, po enoletni izpostavljenosti pa večina vrst lesa dobi podobno, neugledno sivo površino in razlike se, vsaj z estetskega stališča, skoraj ne opazijo. Erozija površinsko neobdelanega lesa je prav tako podobna za večino drevesnih vrst, ki se uporabljajo v gradnji, in znaša od 6 do 8 mm v sto letih. Zato ni razloga, da se cenovno ugodne in dostopne domače vrste lesa, npr. jelo-vina in smrekovina, na fasadah zamenjujejo z dragimi, naravno bolj obstojnimi vrstami lesa, kot sta macesnovina ali hrastovina. Razlike med drevesnimi vrstami pa seveda postajajo bistvene, kadar gre za različne higrofizikalne značilnosti in za odpornost proti biološki razgradnji. Za gradbene dele, ki so bolj izpostavljeni delovanju padavin in drugim vremenskim razmeram, in za tiste, ki so zaradi spojev, čelnih presekov in drugega bolj podvrženi večjemu riziku na-vlaževanja, se priporoča uporaba drevesnih vrst, ki imajo naslednje lastnosti: • so naravno bolj odporne proti biološki razgradnji (napadom gliv in insektov), • imajo manjšo kapilarno vpojnost za vodo, • imajo večjo naravno odpornost in dimenzijsko stabilnost, tj. pri spremembah vlažnosti zraka manj nabrekajo in se krčijo, kar je posebej važno pri sestavljenih izdelkih, kot so okna. ■ED Preglednica 1 vsebuje podatke o lastnostih najpogosteje uporabljenih (ali priporo~ljivo uporabljenih) vrst lesa za gradnjo pri nas in v Srednji Evropi. Za zunanjo uporabo, posebej na fasadah, je treba uporabiti take drevesne vrste ki imajo majhno vpojnost teko~e vode in nizko permeabilnost. Najbolje je, da imajo tudi dobro, v najslab{em primeru srednjo dimenzijsko stabilnost. Naravna trajnost je pri tem manj pomembna, ker bi morali biti fasadni elementi (posebej obloge) konstrukcijsko dobro za{~iteni: morali bi biti dobro zra~eni, imeti tanke pre~ne preseke in za{~itene ~elne povr{ine. Na ta na~in se po omo~enju z vodo lahko hitro osu-{ijo in jih glive ne napadajo. Zanimivo, po tem kriteriju macesnovina ni ocenjena mnogo bolje od borove jedrovine, ~eravno se les macesna dobre teksture in gostote tradicionalno {teje kot najbolj obstojen v skupini evropskih iglavcev. Posebno pozornost zahtevajo lesne plo{~e, ki se v zadnjem ~asu ponovno pogosto uporabljajo za oblaganje velikih fasadnih povr{in. Obstajajo velike razlike v uporabi ivernih plo{~ in zato so nekatere posebno namenjene za zunanjo uporabo, npr. cementne plo-{~e, druge pa so popolnoma neobstojne v razmerah pove~ane vla‘nosti in delovanja zunanjih vremenskih vplivov. Obstojne fasadne plo{~e morajo biti lepljene s povsem vodoodpornimi in temperaturno obstojnimi lepili, kot so polikondenzacijska lepila, odpornosti D4 po EN 204 (test s kuhanjem). Vendar tudi obstojne lesne plo{~e zahtevajo postopke konstrukcijske in fizi~ne za-{~ite, da bi fasada lahko dolgo rabila svojemu namenu in da bi obdr‘ala estetsko primerne lastnosti. Vrsta lesa za izdelavo plo{~ mora biti prav tako primerna za zunanjo uporabo, ker najdemo pri nekaterih (npr. furnirskih plo{~ah iz brezovine ali duglazijevine) globoke razpoke vzporedno z vlakni v povr{inskem sloju. Preglednica 2 pri- kazuje primernost posameznih plo{~ za zunanjo uporabo in pogoje, v katerih se lahko uporabijo za fasadne obloge. 3. Oblikovanje fasade zgradb Fizi~na za{~ita, tj. sklop ukrepov, ki fizi~no prepre~ujejo dotik lesa z razdiralnim delovanjem v zunanjih razmerah, je najuspe{nej{a in pogosto najenostavnej{a metoda za{~ite lesa na fasadah. Ta k naju~inkovitej{i detajl oblikovanja zgradbe so napu{~i, ki bi na najbolj obremenjenih fasadah (tistih na zahodnih in ju‘nih legah) morali biti {iroki najmanj 50 cm; v na{i tradiciji se najpogosteje uporablja {irina napu{~ev (kapov) od 70 do 90 cm. Iz izku{enj razvita lesena gradnja v kontinentalni Hrva{ki (slika 1) upo-{teva napu{~e na vseh stre{nih ploskvah, za{~ito spodnjih delov zgradbe z nadstre{ki in nadstre{nimi nastavki nad stebri{~i ter preddverji in “ganki” na izbo~enih delih zgradbe tako, da de`, ki pada po{evno, nikjer ne mo~i zidov. Kakr{ni koli so `e napu{~i, so bolj{i od nikakr{nih, vendar je za ve~-nadstropne zgradbe treba vedeti, da preozek napu{~ lahko povzro~i neugledno obarvanje povr{in, ki so direktno izpostavljene padavinam, in tistih, ki so izpostavljene samo soncu. Okna bi morala biti kar najbolj umaknjena v notranjost fasade, ne samo zato, da so manj izpostavljena padavinam, temve~ da se naoknice manj mo~ijo (slika 2). Umaknjenost je zelo dober ukrep fizi~ne za{~ite, ker je tako znatno zmanj{ana izpostavljenost naoknic. V Srednji Evropi ([vici, Bavarski, Avstriji) imajo zidane hi{e redno okna vgrajena izza kamnite okenske police, v dr‘avah s tradicionalno leseno gradnjo (Finska) pa okna vgrajujejo izza lesenih oblog odprtin, kar najbolj umaknjena s fasade. ijaLeS 56(2004) 6 raziskave in razvoj ijaLeS 56(2004) 6 10 raziskave in razvoj Slika 1. Izkustveno razvita pravila dobre fizi~ne za{~ite lesa na fasadi so vidna na hrva{ki ljudski hi{i – “korablji”: les je dvignjen od tal, vodoravni – konstruktivni – elementi so za{~iteni z napu{~i in nadstre{ki, oblo`ni elementi (na zatrepu in stopni{~u) so polo`eni navpi~no. Na zahodnih fasadah bi okna zaradi izrazite izpostavljenosti soncu morala biti ~im manj{a, kar je primerno tudi s funkcionalnega stali{~a, posebno pri spalnicah, zaradi ~ezmernega ogrevanja poleti. Najbolj{a varianta fizi~ne za-{~ite oken na ekstremno izpostavljenih mestih je vgradnja lesenih oken z aluminijsko oblogo, ki postaja zelo popularna zadnjih nekaj deset let. Razen direktnega mo~enja s padavinami, les mo~i tudi voda, odbita od tal in vlaga z rastlinjem prekrite horizontalne povr{ine ob fasadi. Najmanj{a vi{ina, za katero bi morala biti lesena obloga zgradbe dvignjena od tal, je 40 cm, vendar se to pravilo danes redko upo{teva, zato ob travnati povr{ini les hitro zgnije. Tradicionalna lesena gradnja je dobro poznala ta ukrep fizi~ne za{~ite, tako da so spodnji deli planinskih ko~ obi~ajno grajeni iz kamna revijaLes 56(2004) 6 raziskave in razvoj ali pa je celotna lesena zgradba dvignjena od tal s postavljanjem na kotne kamne. Slika 2. Okna morajo biti kar najbolj umaknjena s fasade. 4. Konstrukcijska zaščita Posamezni detajli elementov fasade lahko bistveno prispevajo k zmanjševanju neželenega delovanja vode in sonca na obstojnost lesenih delov, v bistvu na zmanjševanje delovanja vode na les. Osnovna pravila so naslednja: • Treba je preprečiti, da voda prodre v les in da se v njem dlje časa zadrži (strokovna pravila to dopuščajo najdlje dva tedna). • Vsi čelni preseki morajo biti pokriti ali zatesnjeni, ker les vzdolž vlaken vpija vodo okoli štiridesetkrat hitreje kot prečno. Zaščitene morajo biti tudi robne površine ali preseki lesnih plošč. Utorom, luknjam in odprtinam na površini se je treba izogibati, nezaželene so tudi odprte raze, razpoke, pokline ipd., kjer se voda lahko zadržuje, kapilarno prodira v globino in se zbira v materialu. Zlepljeni spoji lesa načelno niso odporni proti soncu in dežju, zato naj ne bodo na izpostavljenih površinah, čeprav se to včasih tolerira, če so kvalitetno pokriti z neprozornim debeloslojnim premazom. • Izogibati se je treba vsem vodoravnim ali premalo nagnjenim ijaLeS 56(2004) 6 površinam, vendar če že morajo biti na fasadi zgradbe, jih je treba pokriti s pločevino (pod katero mora biti zagotovljena ventilacija), ali z manjvrednimi, lahko zamenljivimi lesenimi pokrivnimi elementi. Priporoča se nagib vseh horizontalnih površin na zunanjo stran pod kotom od 13 do 15°. • Treba je preprečiti, da bi bile velike, zelo nagnjene in temno obarvane površine izpostavljene soncu. • Temperature površine lesa med letno insolacijo dosežejo okoli 70 °C in zato zaradi velikega izsuševanja in krčenja nastajajo razpoke, v katere bo kasneje prišla voda. To zagotovo velja za elemente iz masivnega lesa velikih prečnih presekov. • Les moramo zaščititi pred padavinsko vodo ter pred omočenjem z vodo, ki se odbija od vodoravnih zunanjih površin, z dvigovanjem od horizontale ali s kovinskimi oblogami. • Razmiki na zunanjih površinah morajo biti širši od 5 mm, da se v njih kapilarno ne zbira voda, horizontalni pa morajo biti nagnjeni navzdol in proti zunanji strani, tako da ostri rob zgornje površine rabi kot odkapni rob. Vmesni prostori (reže) na spojih fasadnih površin morajo biti pokriti z letvicami, preklopljeni ali pa spojeni na utor in pero. Najbolje je reže zatesniti s trajnoelastičnim kitom. • Omogočiti je treba svobodne dimenzijske spremembe lesa, ki nabreka in se krči. Vmesni prostori (reže) morajo biti širše od velikosti mogočih nabrekov, preklopi plošč ali fasadnih desk ne smejo biti dvostransko zabiti ali zlepljeni, spoji s polutori ali utori in peresi morajo omogo~iti {irjenje in kr~enje peresa. Najobi~ajnej{a izvedba lesenih fasad je z oblaganjem z lesenimi deskami ali plo{~ami. Sliki 3 in 4 prikazujeta konstrukcijske detajle pravilne izvedbe de-{~enih fasad. Deske se postavljajo nav-pi~no ali vodoravno, debele so najmanj 15 do 20 mm tako, da so debelej{e deske dimenzijsko stabilnej{e. Pri navpi~-nem polaganju nastaja manj vodnih ‘epov in odprtih spojev. Vodoravne deske morajo biti profilirane, ker je na-leganje obi~ajnih desk slabo. Najpogosteje se vodoravne deske med seboj vzporedno spajajo s peresom in polu-torom ali utorom, a pero vedno predstavlja gornji rob (utor bi zbiral padavinsko vodo). Topi spoji dol‘insko spojenih vodoravnih desk lahko zberejo ve~ vode od navpi~nih, a tudi medsebojni preklopi nikdar ne nalegajo popolno, zato so to mogo~a mesta prodora in zadr‘evanja vode. V obeh primerih, tako pri vodoravnem kot pri navpi~- Slika 3. Vodoravno postavljena de{~ena obloga. Obloga je ob~utljiva za delovanje de‘ja iz zunanje strani in vlage iz notranje strani, zato se mora prostor med lepenko na zidu in oblogo prezra~evati. ■EE3 raziskave in razvoj nem polaganju, morajo biti ~elne ploskve desk za{~itene s tesnilnimi masami ali debeloplastnimi premazi. Slika 4. Navpi~no postavljena de{~ena obloga ali obloga iz plo{~ se mora postaviti na vodoravne letvice, ki imajo ~elne razmike, da se zagotovi vertikalno kro‘enje zraka. Deske pritrjujemo na podlo‘ne letve, debele obi~ajno 24 do 38 mm, ki morajo biti impregnirane. Med zunanjo zidno povr{ino in notranjo povr-{ino obloge (torej, v medprostoru, ki ga definirajo letve) je treba obvezno zagotoviti kro‘enje zraka od spodaj navzgor. Lesena obloga je izpostavljena navla‘evanju iz zunanje strani (s padavinami) in tudi iz notranje strani z difuzijo vodne pare skozi zidove, ki se lahko kondenzira pod zunanjimi plastmi zidu. S kro‘enjem zraka se njegova relativna vla‘nost izena~uje z zunanjo in prepre~uje se pojav trohnenja v zaprtih prostorih. Pri vertikalnem polaganju desk so podlo‘ne letve vodoravne, zato morajo biti ponekod lo~e-ne, zamaknjene ali polo‘ene po{evno, da se omogo~i vertikalna ventilacija. Oblaganje z lesenimi plo{~ami je relativno nov trend v arhitekturi, ki sprem- i EI I lja trend oblikovanja “{katlastih” hi{ (slika 5). Plo{~e s svojimi oblikovnimi zakonitostmi omogo~ajo jasen, enostaven arhitektonski izraz ter pri tem zadr`ijo edinstven leseni karakter, posebno ~e so to plo{~e s pravo lesno teksturo. Jasno je, da morajo biti skrbno povr{insko obdelane, ker so ob~u-tljive za UV `ar~enje in vlago kot masivni les, kar se posebno nana{a na njihove robne povr{ine. Te povr{ine plo{~ morajo biti prav tako kvalitetno povr{insko obdelane kot tudi zunanje. Ve~krat jih moramo premazati tudi s hrbtne strani, da prepre~imo njihovo zvijanje zaradi razli~nega higroskop-skega delovanja notranjih in zunanjih slojev. Konstrukcijski detajli lesnih plo{~ ne dopu{~ajo zelo ostrih robov (npr. kotno ploskovno spajanje pod kotom 45 °), ker so ostri robovi plo{~ mehansko najob~utljivej{i (slika 6). Slika 5. Fasado z oblogo iz lesenih plo{~ izvedemo s privijanjem plo{~ na navpi~ne letve, oblo‘ene z gumo. Vijaki so poglobljeni in zakitani ali priviti prek {iroke podlo‘ne plo{~ice. Z ‘eblji obi~ajno pritrjujemo tako, da ‘ebelj dr‘i samo eno desko na preklopu. Ena od najva‘nej{ih konstrukcijskih meril za{~ite je mo‘nost, da se les dimenzijsko spreminja, ker se 100 mm {iroke deske lahko med letom nabre-kajo ali kr~ijo za 2 do 3 mm in bi pokale, ~e bi bile popolnoma fiksirane. Zato so bili “izumljeni” preklopni spoji desk, da ena pod drugo lahko delujejo, vendar tudi tolerance tega gibanja ne smejo biti prevelike. Slika 6. Kotni spoji plo{~. Spoje je treba pustiti odprte, ali jih za{~ititi z lesenimi oziroma kovinskimi profili (levi stolpec). Spoji na desni strani so nepravilni: treba se je izogibati topih spojev in ostrih robov lesnih plo{~. Preklopljeni deli morajo biti povr{in-sko obdelani pred polaganjem, da se s kr~enjem ne bi izpostavljala neza{~i-tena peresa ali robne ploskve. Bo~ne deske je zaradi nevarnosti koritavosti treba polagati tako, da se spoji s~asoma in z deformacijami stiskajo, namesto da se odpirajo. Najbolje je, da so lica od srca (“desne” strani desk) obrnjena navzven (slika 7). Ladijski pod lahko “skrito” zabijamo tako, da vedno pribijamo samo pero spodnje deske, vendar je tudi takrat treba uporabiti galvanizirane `eblje, da rja s~asoma ne bi pustila neuglednih lis po fasadi. Bolj{e variante spojnih elementov so aluminijski `eblji (pozor! ijaLeS 56(2004) 6 raziskave in razvoj – prav tako korodirajo, ~e so deske im-pregnirane z baker-krom-arzenatom!) ter `eblji ali vijaki iz nerjave~ega jekla ali brona. Zabijajo se na razmiku najve~ 60 cm po dol`ini deske, `eblje pa je treba pred zabijanjem poglobiti v desko ter naknadno zakitati. Debelej{o oblogo iz listavcev ter lesne plo{~e je treba pritrditi z vijaki, posebno ~e je les pod-vr`en ve`enju (jesenovina, brestovina, akacijevina ter tudi hrastovina). Vijake je treba poglobiti in trajnoelasti~no zakitati ali u~vrstiti prek {irokih, zaki-tanih podlo`nih plo{~ic. Slika 7. Deske morajo biti pri~vr{~ene tako, da se lahko {irijo in kr~ijo, z ‘eblji ene deske ne sme biti pritrjena {e sosednja deska. Utori morajo biti obrnjeni navzdol, da ne zbirajo vode. Bo~nice morajo biti obrnjene tako, da se pri kr~enju spoji stiskajo in ne odpirajo. 5. Postopki kemi~ne za{~ite Zunanji premazi ne morejo zagotoviti zadostne za{~ite lesa pred biorazgrad-njo. Da bi zmanj{ali tveganje za tak{no razgradnjo lesne mase, les lahko bio-cidno impregniramo pred nana{anjem sredstev za povr{insko obdelavo. ijaLeS 56(2004) 6 Pri oceni nujnosti kemične zaščite moramo upoštevati naravno trajnost izbranega lesa in njegovo uporabo. Kot dober vodič za določanje nujnosti kemične zaščite lesa pred glivami je, odvisno od naravne trajnosti lesa in vrste nevarnosti na kraju uporabe, lahko standard EN 460. Nekdanja pravila dobre inženirske prakse so zahtevala, da se ves les, ki je vgrajen tako, da postane nedostopen, tj. da okoli njega ne kroži zrak in da ga ne moremo fizično doseči, kontrolirati, obnavljati ali zamenjati, biocidno impregnira. Danes se uporabi kemičnih sredstev za zaščito lesa pred delovanjem gliv in insektov kjer koli je mogoče izogibamo ali pa jih zmanjšamo na najmanjšo mero. Razlogi za to so povečana zaskrbljenost zaradi toksičnosti takih kemikalij v naši bližnji okolici in ekološka zavest novih generacij. Zaščita okolja, ki favorizira les kot naravni material z malo ali nikakršno potrebo po kemičnih in tehnoloških intervencijah, je nezdružljiva z trajno modifikacijo tega gradiva s kemikalijami, nevarnimi za človeka in živali. Poleg tega se les odlikuje z možnostjo recikliranja, kar je ena od najvažnejših prednosti njegove vse večje uporabe v gradnji, kemična zaščita pa praktično onemogoča recikliranje lesa v druge proizvode. Uporaba biocidnih materialov (torej, materialov, strupenih za glive ali insek-te, ki razgrajujejo les) se v novem ekološkem ozračju skrči na naslednje točke: • Za zaščito lesa je treba uporabiti kar najmanj kemičnih sredstev in to le takrat, kadar so nujno potrebna. • Kemična zaščita se uporablja samo takrat, kadar je tveganje zaradi trajnega vlaženja in trohnenja veliko, tj. kadar so tem pojavom ne moremo izogniti (npr. ko je les v dotiku s tlemi, ko je v vodi, ali kadar so elementi velikega prečnega preseka trajno izpostavljeni izrednim zunanjim klimatskim razmeram). • Kemično zaščito lahko uporabimo, kadar drugi fizični in konstruktivni ukrepi niso izvedljivi ali niso zadostni za zagotovitev obstojnosti lesnih elementov. • Kemično se impregnirajo nosilni deli in tisti, katerih obnavljanje je predrago. Dopustno je (čeprav ne vedno tudi upravičeno) uporabiti kemično zaščito takrat, kadar les zaradi znatno manjše trajnosti ne bi bil konkurenčen material za gradnjo. Na fasadah zgradb je malokdaj potrebno (če sploh je kdaj) uporabiti kemično zaščito, vendar je upravičena na nosilnih in zaprtih elementih večnadstropnih objektov, kot so npr. podložne letve lesenih oblog. Tam pa, kjer se kemična zaščita uporablja, jo je treba izvesti strokovno in temeljito, tako da bo resnično učinkovita. Zaradi tega je vedno strogo priporočljivo, da kemično zaščito opravljajo za to pooblaščene institucije, tj. oddelki za industrijsko tlačno impregnacijo, da bi bila zaščita popolna in učinkovita, izpiranje pa preprečeno ali maksimalno omejeno. Vsi impregnirani leseni elementi, ki se na zgradbi krojijo, žagajo in spajajo, morajo obvezno imeti na novo zaščitene čelne preseke, sicer je impregnacija neučinkovita. 6. Izbira premaza Površinska obdelava ima glavno estetsko in zaščitno vlogo v oblikovanju in vzdrževanju lesenih fasad. Treba je poudariti, da je prvi pogoj za obstojno površinsko obdelavo dober izbor materiala in dobra konstrukcijska izvedba fasade, ker se napake, narejene pri res raziskave in razvoj Preglednica 3. Priporo~ila za izbor povr{inske obdelave, odvisno od izpostavljenosti vremenskim vplivom in od iskane dimenzionalne stabilnosti (po EN 927-1) Izpostavljenost Iskana dimenzijska stabilnost vremenskim vplivom End-use category mala srednja velika Exposure conditions (deščene opiate) (pergola, balkonske (okna in vrata) Non-stable konstrukcije) Stable (cladding) Semi-stable (pergola, balcony structure) ,_, majhna tan kos lojna lazura, debeloslojna lazura, prozorni lak, Mild exposure slabo pigmentirana slabo pigmentirana debeloslojna lazura, Low-build stain, low High-build stain, slabo pigmentirana pigment contents low pigment contents Varnish High-build stain, Low pigment contents srednja tankoslojna lazura, debeloslojna lazura, debeloslojna lazura, Normal exposure zelo pigmentirana zelo pigmentirana mocno Low-build stain, high High-buiid stain, pigmentirana ali pigment contents high pigment neprozorni lak contents High-build stain, high pigment contents or paint velika tankoslojna lazura, debeloslojna lazura, neprozorni lak Severe exposure pokrivno zelo pigmentirana velike debeline pigmentirana ali neprozorni lak filma Low-build stain, High-build stain, High build paint opaque pigmented high pigment contents or paint izbiri materiala ali izvedbe, ne morejo popraviti s površinsko obdelavo ali kemično zaščito. Najvažnejše so naslednje površinske obdelave ali, bolje rečeno, površinske zaščite lesa v zunanjih razmerah: • Zaščita pred svetlobo, posebej pred ultravijoličnim sevanjem. Svetloba uničuje površinski sloj lesa, povzroča spremembo barve, razpoke, odlepljanje prozornih premazov do erozije lesa. • Zaščita pred vlago, tj. zmanjševanje dimenzijskih sprememb lesa (nabrekanja in krčenja), ki nastajajo kot posledica navlaže-vanja in izsuševanja lesa v odvisnosti od vplivov okolice. • Obvladovanje notranjih napetosti, ki nastajajo zaradi delovanja svetlobe in nihanja ravnotežne količine vode v lesu, in ki povzro- čajo razpoke, spremembe oblik, slabljenje zalepljenih spojev in popuščanje vezi z nelesnimi materiali. • V posameznih primerih je potrebna zaščita pred delovanjem bioloških dejavnikov, posebno pred glivami, povzročitelji trohnobe, in spremembe barve lesa in premaza. • Fizična zaščita: premaz ščiti les pred umazanijo in mehaničnimi vplivi (npr. dežja), s čimer se zmanjša erozija lesne mase. Pri izboru premaza, izpostavljenega zunanjim vplivom, so poleg estetskih kriterijev enako važni, če ne še važnejši, tehnično-zaščitni kriteriji. Vodič za izbor in kvalitativno razvrščanje številnih in raznovrstnih zunanjih prekrivnih materialov za les sta prva dva normativa v skupini Evropskih norm 927, EN 927-1 in DD ENV 927-2. V preglednici 3 so navedena pripo-ro~ila za izbor vrste povr{inske obdelave, odvisno od izpostavljenosti vremenskim vplivom in od iskane dimenzijske stabilnosti gradbenih elementov. Izpostavljenost vremenskim vplivom zavisi od klimatskih razmer, strani sveta, na katero je les obrnjen, in fizi~-no-konstrukcijske za{~ite. Pravilna izbira povr{inske obdelave je odvisna od temeljitega poznavanja njenih lastnosti. Bolj ko je premaz neprozoren, tem bolje {~iti les pred razdiralnim delovanjem svetlobe. S tega stali{~a je najbolje, kadar je premaz povsem nepro-zoren. Takrat ne vidimo teksture lesa, zato njegove estetske vrednosti (po- revijaLes 56(2004) 6 raziskave in razvoj membne na{emu zadovoljstvu in eko-lo{ki zavesti) postajajo brezpredmetne, ker se sploh ne vidi, ali je pod belim filmom les, aluminij ali plastika. Kakor koli, prozorne in svetle tankoslojne lazure in laki, skozi katere dobro vidimo teksturo in barvo lesa, niso primerne za povr{insko obdelavo direktno izpostavljenega zunanjega lesa, ker nimajo zadostne trajnosti. Polprozorne lazure so kompromisna estetska in tehni~na re{itev, vendar njihova obstojnost zavisi od kakovosti sestavin, vrste pigmenta in uporabe UV stabilizi-rajo~ih kemikalij. Bolj ko je premaz debel, bolje {~iti les pred ne‘elenimi vplivi vode. Pri tem ve~je {tevilo tanj{ih nanosov zagotavlja bolj{o za{~ito kot velika debelina enega nanosa. Debelej{i premaz zmanj{uje zbiranje padavinske vode in vlage iz vla‘nega zraka, zato se letna in ve~let-na odstopanja najve~jih in najmanj{ih vrednosti ravnote‘ne koli~ine vode lesa manj{ajo. Popolna neprepustnost premaza ni za‘elena, ker je potrebno, da del vode iz lesa izpari. Poleg vode iz zunanje strani, les vpija vlago tudi iz notranje strani, predvsem iz prostorov velike relativne vla‘nosti. Pozimi se ta voda giblje proti podro~ju manj{ega pritiska zasi~enja vodne pare, tj. v hlad-nej{e, zunanje dele elementov, kjer se lahko kondenzira in zbere pod neprepustno prevleko. Zaradi tega mora biti premaz vodoodbojen in prepusten za paro, ti dve lastnosti pa je te‘ko uskladiti. Mi{ljenje o primernosti zelo prepustnih tankoslojnih lazur, ki je pred dvajsetimi leti bilo zasnovano na argumentaciji, da je za les najbolje, da “diha”, se je pokazalo kot napa~no, ker je najve~ja koli~ina zbrane vode v triletnem obdobju presegla 20 %, kar je kri-ti~na meja za za~etek lesne trohnobe. [vicarski Zvezni institut za raziskavo materiala in preizku{anje (EMPA) (Eidgenössische Materialprüfungsund Forschungsanstalt) ter Strokovno ijaLeS 56(2004) 6 združenje proizvajalcev oken in fasad (FFF) priporočajo za površinsko obdelavo fasad z lazurami naslednje: • impregnirajoči temelj (brezbarven, s fungicidom), • prvi in drugi vmesni sloj lazure z organskimi topili ali raztopljene v vodi, nanesene v tovarni (obdelati vse strani), • eden ali dva sloja (odvisno od klimatskih obremenitev in navodil proizvajalca) močno pigmentirane tankoslojne ali debeloslojne lazure (z organskimi topili ali vodne), nanesene na gradbišču. Za neprozorno (pokrivno) obdelavo priporočajo: • pokrivno pigmentirani temelj z organskimi topili ali vodo (beli), nanesen v tovarni (obdelati vse strani); v področjih z zelo vlažno klimo je treba nanesti tudi impregnirajoči temelj z biocidom; • dva do tri nanose (odvisno od klimatske obremenjenosti) pokrivno pigmentirane lazure ali pigmentiranega laka; zadnji sloj je treba nanesti na gradbišču. 7. Nujnost vzdr‘evanja Obnavljanje, periodični pregledi in vzdrževanje vgrajenega lesa je nujno, če hočemo obdržati dolgotrajno, obstojno lepoto in tehnično funkcionalnost lesenih delov zgradb. O pričakovanih rezultatih vzdrževanja in predvidenem roku trajanja izdelka zavisi, kako pogosto, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi in delom jih bomo vzdrževali in renovirali. Pravil in natančnih priporočil o tem ni, ker sta pogostost kontrole in izbira meril obnavljanja odvisni od prevelikega števila pogojev, od katerih so mnogi nepredvidljivi ali spremenljivi (izpostavljenost vremenskim razmeram, uporabljeni leseni materiali in lastnosti lesa, način izdelave in oblikovanje elemen- tov, estetske zahteve itd.). Kljub vsemu pa lahko na splo{no pritrdimo, da iz-ku{nje pomagajo pri dolo~itvi obdobij obnavljanja. Nosilne konstrukcije moramo redno kontrolirati. Tiste, ki niso povr{insko obdelane in so izdelane iz naravno manj trajnega lesa, moramo pregledati vsaki dve leti in jih po potrebi popraviti. Konstrukcije, izdelane iz naravno traj-nej{ih vrst lesa, ki so poleg tega tudi kemi~no za{~itene, pregledujemo strokovno vsakih deset let. Premaze na lesenih fasadah je treba vzdr‘evati in pravo~asno obnavljati, da bi bil stro{ek saniranja ~im manj{i. ^e predolgo ~akamo z obnavljanjem, bosta stro{ek materiala in poraba ~asa ve~ja. Kontrola povr{ine se priporo~a najmanj enkrat letno in na podlagi ugotovljenega stanja se odlo~imo, ali je obnavljanje potrebno. Postopek obnavljanja premazov in intervali obnavljanja so odvisni od vrste premaza in velikosti po{kodbe. Obi~aj-no velja pravilo, da obstoje~i premaz ni treba odstranjevati pred obnavljanjem, ~e je v dobrem stanju, ~e se ~vrsto nalega na povr{ino in nima ve~jih razpok ali mehurjev, in ‘elimo nanjo nanesti podoben premaz. Vendar, ~e ‘elimo nanesti lazuro na povr{ino, ki je bila prej obdelana s pigmentiranim ali prozornim lakom, je treba predhoden premaz odstraniti. 8. Sklep ^eprav se o funkcionalni obstojnosti lesa na zgradbah mnogo razpravlja in je zaradi zanesljivosti dobro opravljati pogoste preglede in obnavljanja, moramo poudariti, da z upo{tevanjem faktorjev, ki vplivajo na obstojnost lesa, izpostavljenega na prostem, in z upo{te-vanjem zakonitosti tradicionalne gradnje lahko zagotovimo dobro tehni~no in estetsko obstojnost lesa kot materiala za izdelavo fasad. iEH raziskave in razvoj 1. Davies, I.; Walker, B.; Pendlebury, J., 2002: Timber Cladding in Scotland, ARCA Publications Ltd., Edinburgh. 2. Jirou{-Rajkovi}, V.; Turkulin, H.; Sell, J., 2002: Postojanost drva na pro~eljima. 2. Dio: Povr{inska obrada drva na pro~eljima. Drvna industrija 53(3):141-151. 3. Landolf, A.; Eggenberger, N., 2001: Dreischichtplatten als Fasadenverkleidnungen. Kompetenz – Zentrum Holz 9 (2): 4 – 12. 4. Leisse, B., 2002: Holzbauteile richtig geschützt . Langlebige Holzbauten durch konstruktiven Holzschutz. DRW-Verlag Weinbrenner GmbH & Co., Leinfelden-Echterdingen. 5. Miller, E. R.; Turkulin, H., 2001: Standardi za razvrstavanje i ispitivanje vanjskih premaza za les EN 927. I dio: Standardi za razvrstavanje i procjenjivanje premaza EN 927 – 1 i DD ENV 927 – 2. Drvna ind. 52 (3): 117 – 123. 6. Risi, V., 2001: Dreischichtige Massivholzplatten: Spannungen bei Klimawechsel. Kompetenz – Zentrum Holz 9 (2) 1 – 4. 7. Sell, J., 1989: Eigenschaften gebräuclicher Holzarten. Blauen: Schweizer Baudokumentation. 8. Sell, J., 2000: Bedeutung des konstruktiven Wetterschutzes bei Holzfassaden. U: Die Gebäudehülle (J. Blaich, ed.): 3 – 10. Dübendorf, [vica: EMPA Akademie 9. Sell, J.; Fischer, J.; Wigger, U., 2001: Oberflächenschutz von Holzfassaden. Lignatec 13/2001, 27 pp. Zürich: Lignum. 10. Turkulin, H.; Jirou{-Rajkovi}, V.; Grbac, I., 1997: Povr{inska postojanost drvnih graðevnih konstrukcija. [umarski list 121 (11/12):617 - 630. 11. Turkulin, H.; Jirou{ Rajkovi}, V.; Bogner, D., 1999: Structural effects of weathering on unprotected and painted wood. Proceedings: Surface properties and durability of exterior wood building components (H. Turkulin, Editor); 30 April 1999, Zagreb, Croatia. Paper 3: 1 – 20. Zagreb: Faculty of Forestry. 12. Turkulin, H.; Sell, J., 2002: Postojanost drva na pro~eljima. 1. dio: Fizi~ka i konstrukcijska za{tita. Drvna industrija 53(1):33-48. 13. Williams, R.S.; Knaebe, M.T.; Feist, W.C., 1996: Finishes for exterior wood (127 pp.). Forest Products Society, USA. 14. *** Wood Building Technology 4. Wood Text Series, Ottawa 1993: Canadian Wood Council. (Hrvatski prijevod: Tehnologija drvenih graðevina, Priru~nik za projektiranje i nadzor drvenih gra|evina. Zagreb, 1997: Mozaik knjiga). 15 . ****: Holzfassaden. Holzforschung Austria, Wien. kratke vesti Helios kupil Color Poslovni sistem Helios iz Dom‘al je se je sredi junija odlo~il za prevzem medvo{kega Colorja, za nakup lastni{kega dele‘a Colorja, ki je bil do sedaj v lasti kranjske Save, pa je od{tel 15,5 milijona evrov. Vodstvi Heliosa in kranjske Save, ve~inske lastnice Colorja, sta pogovore o uresni~evanju integracije slovenske premazne industrije vodili ‘e dlje ~asa in jih z zadnjim usklajevanjem o klju~nih pogojih nakupa oziroma prodaje Colorja tudi uspe{no sklenili. S Heliosovim prevzemom se je strinjala tudi uprava Colorja. Color tako prihaja v Heliosovo mednarodno dru‘ino, v katero so v zadnjih treh letih pri{li: hrva{ki Chro-mos, srbska Zvezda in trgovski podjetji, ~e{ki Chedo in doma~a Mavrica. Po nekaterih kazalcih se Helios uvr{~a ‘e med 50 najve~jih premaznih dru‘b v svetu. Poslovni sistem Helios naj bi postal z omenjenim nakupom {e korak bli‘je k uresni~itvi cilja svoje dolgoro~ne razvojne strategije, postati vodilni proizvajalec premazov v srednji Evropi. Zadnjih nekaj let bele‘i Helios tudi izjemne poslovne rezultate. Prodaja Skupine Helios se je v zadnjih {tirih letih pove~ala skoraj za polovico, ~isti prihodki od prodaje za okoli 82 odstotkov. ^isti dobi~ek, ki za leto 2003 zna{a nekaj manj kot 3,2 milijardi tolarjev, se je v enakem ~asovnem razdobju pove~al celo za preko 3,7-krat. Z dose‘enimi finan~nimi rezultati in nadpovpre~nimi donosi na kapital v tovrstni industriji (v preteklem letu 201, %) so zadovoljni tudi lastniki. S Heliosa poro~ajo, da je bilo omenjene rezultate mo~ dose~i z dobro notranjo organizacijo, racionalizacijo stro{kov, motivacijo zaposlenih in nenehnim tehnolo{kim posodabljanjem proizvodnje. Pri tem omenjajo tudi svojo skrb za okolje, ki se odra‘a v doseganju zahtevnih evropskih ekolo{kih standardov in dru‘beno odgovornim ravnanjem, z vlaganjem v Heliosov ekolo{ki sklad ter podpiranjem mno‘i~nega in vrhunskega {porta. Helios je imel {tevilne razloge za nakup Colorja. Med njimi najbolj izstopa dopolnjevanje obeh kvalitetnih proizvodnih programov. Tako bo mo~ na tr‘i{~u dosegati bolj{e poslovne u~inke, najve~ pri koli~insko ve~ji, a cenej{i nabavi vhodnih surovin. Predvsem pa bo potrebno izkoristiti mo‘nosti in prilo‘nosti {tevilnih sinergijskih u~inkov v vseh poslovnih funkcijah, najbolj pri prodaji in tr‘enju izdelkov na novih in obstoje~ih trgih Evrope. Helios je pri{el do stopnje razvoja, ki dopu{~a {iritev poslovnega sistema s prevzemi sorodnih dru‘b. V okviru svojih proizvodnih kapacitet , predvsem na centralni lokaciji Koli~evo, Helios nima mo‘nosti za zagotavljanje na~rtovane realne rasti proizvodnje. Nezanemarljivo je tudi dejstvo prihajajo~e zakonodaje EU, ki postavlja stro‘je omejitve glede obremenjevanja okolja. Color je dobra dru‘ba, z razpoznavno identiteto in uveljavljenimi blagovnimi znamkami. Na~rtujejo vsestransko integracijo in krepitev dru‘be z bolj{o organizacijo tr‘enja in prodaje. Poslovni sistem Helios bo skupaj s Colorjem ‘e dosegel tak{no velikost, da bo pred morebitnimi tujimi apetiti globalnih proizvajalcev premazov ustrezno zavarovan. Prav tako ocenjujemo, da ne bo potrebno bistveno zmanj{ati {tevila zaposlenih, je izpostavil predsednik Heliosove uprave Uro{ Slavinec. Direktor dru‘be Color, Toma‘ Bu~ar, je prepri~an, da bo povezovanje za Color prineslo prednosti na mnogih podro~jih, nenazadnje tudi v povezovanju znanja in izku{enj strokovnjakov iz obeh podjetij, vsekakor pa ve~jo konkuren~nost na njihovih mo~nej{i na trgih, to je v Sloveniji, drugih trgih Evropske unije, dr‘avah nekdanje Jugoslavije ter na ruskem trgu. revijaLes 56(2004) 6 znanje za prakso Grafi~no programiranje NC strojev avtor Jure [PILER, BASIC d.o.o. V lesni industriji pogosto srečamo numerično vodene obdelovalne stroje (CNC, NC - Computer Numerical Control). Sestojijo iz ogrodja, vodil in pogonov za premikanje vrtečega se orodja po prostoru. Pogoni so izvedeni s koračnimi ali servo motorji, ki jih krmili kontrolni računalnik. Glede na število hkrati premikajočih se osi poznamo: • 2-osne obrezovalne in vrtalne stroje, namenjene obdelavi ravnih ploskev. • 3-osne rezkalne stroje za izdelavo kalupov in skulptur • 4- in 5-osne obrezovalne stroje za večstranske obdelave. Obstajajo pa tudi namenski stroji, zgrajeni za proizvodnjo najzahtevnejših izdelkov, ki imajo dodatne (nastavitvene) osi: • 3D rezkalnik z dodanim nagibom orodja in vrtljivim izdelkom, • stružnica s kontrolirano lego vretena gnanimi orodji. Vgrajeni kontrolni računalnik krmili pogone (osi) glede na zahtevano pot orodja. Pot orodja vnesemo ročno ali pa jo izračunamo glede na računalniški model izdelka. Pot orodja je sestavljena iz posameznih stavkov - gibov orodja, in sicer: GO X,Y,Z - hitri premik točke X,Y,Z, Gl X,Y,Z - ravno rezkanje, G2 X,Y,R - rezkanje desnega loka (G3 je ukaz za levi lok). Pri tem so X,Y,Z koordinate končne točke obdelave, R pa radij loka. 2-osni stroji poznajo le X,Y ter dvig orodja. 4- in 5- osni stroji pa dodatno zahtevajo zasuke okrog osi (A,B,C). Preproste obdelave, kot so vrtanja in pravokotni izrezi, lahko vnesemo direktno preko tipkovnice na stroju v spomin kontrolne enote. Pri zahtevnejših izdelkih pa si moramo pomagati z računalniškimi CAD/CAM programi. ijaLeS 56(2004) 6 znanje za prakso [#TT*J| H 21 :Wka>rAji ...-,.: 1 b**WU MM *» 1 U*J«* tum Xm ikmh | etc «i ML1 I K<_0 | Slika 4. Program poi{~e najkraj{o pot Celovit CAD/CAM sistem vsebuje tako načrtovanje izdelka, izdelavo računalniškega modela, pripravo NC programov ter povezavo z obdelovalnim strojem. CAD (Computer Aided Design) programi rabijo za izdelavo računalniškega modela izdelka. Za enostavnejše izdelke zadostujejo 2D programi (npr. AutoCAD), kjer narišemo konturo izdelka, ter s krogi označimo izvrtine. Za zahtevnejše izdelke pa moramo narediti prostorski model z ustreznim 3D modelirnikom. CAM (Computer Aided Manufacturing) paketi iz računalniškega modela izdelka preračunajo pot orodja in pripravijo ustrezne ukaze (NC program) za kontrolni računalnik obdelovalnega stroja. Pri tem upoštevajo še obliko orodja, lastnosti stroja in tehnološke zahteve (obrati, pomik, globina orodja). DNC (Direct Numerical Control) je sistem za povezavo obdelovalnega stroja z računalnikom. Pri starejših strojih je to serijska (RS-232) povezava, novejši stroji pa omogočajo prenos preko računalniške mreže. Nekateri stroji omogočajo tudi prenos z disketo, ki pa zaradi prahu pogosto povzroča težave. Postopek izdelave NC programa bomo prikazali na primeru izreza v vratih. Uporabilo bomo preprost program “Geni-usNC”, ki deluje v okolju AutoCADa. Najprej narišemo kot črtovje (polyline) konturo vrat in izrezov. Sledi določanje obdelave: • polmer orodja, • kompenzacijo (zamik) orodja, • varnostno višino, • izberemo konture izreza. Po izbiranju kontur se na zaslonu prikaže pot orodja, na datoteko pa se izpiše NC program, ki ga prenesemo v obdelovalni stroj. Če izberemo več kontur hkrati, program poišče najkrajšo pot med izrezi. Za dejansko obdelavo moramo nastaviti, glede na vrsto lesa, lego izdelka v stroju in globino reza, še tehnološke podatke: • izhodišče stroja, • vrtljaje orodja (vrt/min), • pomik orodja (mm/min). Pri zahtevnejših 3 do 5- osnih obdelavah je postopek podoben. Osnova za izračun poti orodja je namesto konture površina izdelka, upoštevati pa moramo še obliko orodja, dolžino in obliko držala ter dodatne omejitve stroja. Izbiramo med različnimi obdelovalnimi cikli; to so: • grobo rezkanje, • fino rezkanje, • vrtanje. Opisano grafično programiranje NC strojev omogoča, da obdelave pripravimo v konstrukciji, na računalniku. Hkrati ko operater na stroju obdeluje en izdelek, na računalniku pripravljamo že naslednjo obdelavo. Ob tem pa preverimo tako pot orodja kot tudi izdelek, ki pri obdelavi nastane in odpravimo morebitne napake. D revijaLes 56(2004) 6 znanje za prakso Iverne plo{~e in prosti formaldehid avtor Sergej MEDVED, vir: GZS, L-portal Ve~ina lepil, ki jih uporabljamo v proizvodnji lesnih tvoriv vsebuje formaldehid. Pri polikondenzacijskih lepilih (UF, M F, F F, ...) zahtevajo prese`ek formaldehida za proces kondenzacije. Ta prese`ek formaldehida pa predstavlja problem saj uhaja v okolico. Nekaj formaldehida je namre~ ujetega v utrjenem lepilnem filmu (v obliki plina), nekaj pa ga je ujetega v lesnih celicah, le ta pa po~asi prehaja v ozra~je. Formaldehid pa lahko dodatno nastane tudi s hidrolizo `e utrjenega lepila. To hidrolizo oz. dodaten nastanek formaldehida pa smo spro`ili pri dodatnem segrevanju oz. dovajanju toplotne energije in spreminjanjem vla`nosti v procesu stiskanja (~as stiskanja predolg). Delno pa lahko spro•imo hidrolizo tudi v primeru, ~e je pH vrednost lesa in/ali lepila nizka. ^e ta plin prosti formaldehid ne bi uhajal v okolico v bistvu ne bi predstavljal nobenega problema, ker pa le ta uhaja v okolico predstavlja velik problem, predvsem v zaprtih prostorih kjer je izmenjava zraka majhna ali je skoraj ni. V tak{nih prostorih se fromaldehid akumulira. Prav tako pa predstavlja problem ~as uhajanja prostega formaldehida. V ~asu 6 ({estih) mesecev se vsebnost prostega formaldehida zmanj{a le za 35% (izdelki) skladi{~eni pri normalni klimi. Prisotnost formaldehida v ozra~ju lahko povzro~i neprijeten peko~ vonj, solzenje o~i, srbenje in tudi izpu{~aje na ko`i. Poleg na{tetega pa se v zadnjem ~asu (zadnjih 10 15 let) pojavlja tudi vpra{anje kancerogenosti formaldehida. Vsebost prostega formaldehida se je skozi ~as mo~no zmanj{ala; iz za~etnih 100 mg/100 g plo{~e (1970) na 6,5 mg/100 g plo{~e. K temu zni`anju je predvsem botrovala uporaba in razvoj lepil, ki omogo~ajo izdelavo plo{~ z nizko vsebnostjo prostega formaldehida. Vsebnost prostega formaldehida se lahko zni`a na ve~ na~inov. Prvi na~in je vsekakor uporaba ustreznih lepil predvsem lepil, ki omogo~ajo izdelavo plo{~ z nizko vsebnostjo prostega formaldehida. Uporaba primernih lepil pa je povezana predvsem s formulacijo lepila oz. z molarnim razmerjem med formaldehidom in ureo oz. fenolom ... Pri velikem molarnem razmerju je tudi vsebnost prostega formaldehida visoka, vendar pa so ostale lastnosti plo{~ bolj{e, predvsem stabilnost plo{~. Naslednji dejavnik, ki vpliva na vsebnost prostega formaldehida je tudi vrsta in dele` utrjevalca. ^e sprememba dele`e utrjevalca iz 1% na 2% zmanj{a vsebnost prostega formaldehida, medtem ko sprememba iz 0U5% na 1% vsebnost pr. form. pove~a.(velja za amonijev klorid). Zmanj{anje vsebnosti pr. form. je povezano z nastankom heksametilentetraamina, ki nastane z reakcijo formaldehida in NH4. (amonij). Ve~ji dele` utrjevalca pa negativno vpliva na odprti ~as lepila prehitro utrjevanje. Na vsebnost prostega formaldehida lahko vpliva tudi vsebnost vlage iverja pogoji stiskanja. Pri vi{ji vla`nosti iverja je koli~ina izhlapele vode ve~ja, s tem pa se pove~a tudi izhajanje formaldehida, `e v sami fazi stiskanja, kar zmanj{a vsebnost prostega formaldehida v kon~nem izdelku plo{~i (para namre~ ve`e formaldehid nase). Zaradi vi{je vla`nosti pa je potrebno pove~ati temperaturo stiskanja ali pa ~as stiskanja. Tudi s podalj{anjem ~asa in povi{anjem temperature stiskanja se vsebnost prostega formaldehida zmanj{a. Prav tako pa se lahko uhajanje formaldehida lahko zmanj{a z zni`anjem RZV in temperature okolja. Na spro{~anje formaldehida pa lahko vplivamo tudi z raznimi kemi~nimi sredstvi lovilci, ki nase ve`ejo formaldehid. Ti lovilci so razni silikati, lignosulfonati, proteini ... in jih lahko dodajamo v lepilo ali pa nana{amo na `e izdelano plo{~o (premazna sredstva). Naknadno pa lahko spro{~anje formaldehida zmanj{amo tudi z uporabo premaznih sredstev na bazi amoniaka. Prav tako pa lahko prepariramo plo{~o z uporabo vakuuma. Prav tako pa lahko spro{~anje formaldehida zmanj{amo z zapiranjem robov in povr{ine z uporabo raznih lakov, folij, furnirja, laminatov ... Spro{~anje formaldehida, lahko zmanj{amo `e samo z robno obdelavo plo{~. Plo{~e slovenskih proizvajalcev ivernih plo{~ presku{ene so v skladu u Odredbo o obveznem presku{anju ivernih plo{~ (Uradni list RS, {t. 2000, 52, str 6936-6942) presku{ene tudi na vsebnost prostega formaldehida in ne presegajo vrdnosti 6,5 mg/100 g plo{~e. revijaLes 56(2004) 6 GZS - Zdru`enje lesarstva IZ DELA ZDRU@ENJA Odpoved Kolektivne pogodbe za lesarstvo, 28.5.2004 Zdru‘enje lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Sekcija za les in papir pri Zdru‘enju delodajalcev Slovenije, ki sta podpisnika KPd na strani delodajalcev, sta 28. maja 2004 odpovedala kolektivno pogodbo s tarifno prilogo (v nadaljevanju KPd). Odpoved pogodbe v tem trenutku je del postopka, ki je predviden v dolo-~ilih same pogodbe za spremembo in prenovo pogodbe, saj se v nasprotnem primeru pogodba samodejno podalj{a za eno leto. Upravni odbor Zdru‘enja lesarstva pri GZS kot predstavnik delodajalcev lesarstva in podpisnik Kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije je na svoji 6. seji dne 27.5.2004 obravnaval utemeljenost podalj{anja KPd. Sklep Upravnega odbora Zdru‘enja lesarstva je, da kolektivna pogodba preneha veljati z 31. 8. 2004, uporablja pa se {e do 31.12. 2004. Pravni u~inki odpovedi s tem nastopijo s 1.1. 2005. Z odpovedjo je bila vlo‘ena tudi pobuda za prenovo Kpd, ki vsebuje predlagane spremembe in dopolnitve Kpd z dne 22.4.2004, ki bi pogajanja pospe-{ila in zaklju~ila do konca oktobra 2004. Za~eti postopek za temeljito prenovo KPd v ni~emer ne prejudicira dogovora o politiki pla~ za leti 2004 in 2005. STROKOVNI IZPITI ZA PROJEKTIRANJE V LESARSTVU Strokovni izpiti za odgovorno vodenje del, projektiranje in revidiranje v RS potekajo z leto{njim letom po novem Pravilniku o strokovnih izpitih s pod-ro~ja opravljanja in‘enirskih storitev (Uradni list RS {t. 124/03). Pravilnik je izdal minister za okolje in prostor na osnovi Zakona o graditvi objektov ZGO-1 (Uradni list RS {t. 110/02 in Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS {t. 110/02, 8/03-popr. in 58/03 ZZK-1. iz vsebine Strokovni izpiti se opravljajo pri dveh poklicnih zbornicah in sicer za pod-ro~je arhitekture, prostorskega na~rto-vanja in krajinske arhitekture pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), za podro~je gradbeni{tva oz. tehni~nega projektiranja, ki vklju~uje vse in{talacije ter projektiranja tehnologij pa pri In‘enirski zbornici Slovenije (IZS). Projektiranje lesarskih tehnologij tako sodi v podro~je IZS, ki ima sede‘ na Jar{ki cesti 10B v Ljubljani. Podro~je lesarstva je na omenjeni zbornici uvr{~eno v Mati~no sekcijo in‘e-nirjev tehnologov in drugih in‘enirjev v skupino Gozdarstvo in lesarstvo. Do zdru‘itve do sedaj lo~enih podro~ij gozdarstva in lesarstva (abecedni vrstni red) je pri{lo zaradi prizadevanja Zbornice za zmanj{anje administriranja pri izpitih, sicer pa sta izpitna programa in izpitne komisije lo~ene. Po novem Pravilniku o strokovnih izpitih je za podro~je lesarstva mogo~e opravljati strokovne izpite za: 1. za odgovorno vodenje del, 2. za odgovorno vodenje posameznih del, 3. za odgovorno projektiranje in 4. za odgovorno revidiranje. Pogoji pristopa k izpitu in katalog zahtevanih znanj so navedeni v ‘e omenjenem Pravilniku o strokovnih izpitih s podro~ja opravljanja in‘enirskih storitev, ki je dosegljiv na spletni strani IZS pod: http://www.izs.si/ in na strani mati~ne sekcije http://www.izs.si/ zbirke/dokumenti?izpiti-mst-gozdles.htm Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs.si/lesarstvo Informacije {t. 5/2004 ISSN 1581-7717 junij 2004 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA STROKOVNI IZPITI ZA PROJEKTIRANJE V LESARSTVU POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 2003 JUGOVZHODNA AZIJA SE PREDSTAVLJA NA POHI[TVENIH SEJMIH SEJEM POHI[TVA V HIGH POINTU 2004 Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva ijaLeS 56(2004) 6 kratke novice Osnovni pogoji za opravljanje posamezne vrste izpita so izobrazba, de– lovne izku{nje in referen~na dela (najmanj pet), oz. posebna pisna naloga. O primernosti referen~nega dela odlo~a mentor. Na IZS pa je dosegljiv tudi podroben program (vsebinski) za opravljanje posameznih vrst strokovnih izpitov, torej tudi za podro~je lesarstvo. Pripravljalne seminarje za strokovne izpite za podro~je lesarstva organizira DIT lesarstva Ljubljana, Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana, e-po{ta: zoran.trost@bf.uni-lj.si v sodelovanju z Zvezo lesarjev Slovenije, Karlov{ka 3, 1000 Ljubljana, e-po{ta: sanja.pirc@quest.arnes.si Kandidati za opravljanje izpitov naj pred prijavo natan~no preu~ijo ‘e omenjeni Pravilnik o strokovnih izpitih s podro~ja opravljanja in‘enirskih storitev ter ugotovijo izpolnjevanje pogojev za opravljanje posameznega izpita in se tako izognejo nepotrebnim stro{-kom in izgubi ~asa. Vi{ina stro{kov izpita je podana v 48. ~lenu navedenega pravilnika. POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 2003 Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 2003 pove~al za 1,4 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih pove~al za 1,6 %. V okviru predelovalnih dejavnosti so obseg proizvodnje najbolj pove~ali v proizvodnji kemikalij in kemi~nih izdelkov (11,8 %), zmanj{anje je bilo lani najve~je v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov, kar 13-odstotno in v tekstilni industriji 11,4 odstotno. Manj izdelkov so izdelali lani tudi v MiM lesno predelovalni industriji in v proizvodnji pohi{tva. Obseg proizvodnje se je v Obdelavi in predelavi lesa pov-pre~no zmanj{al za 3,5 %, v proizvodnji pohi{tva pa za 3,4 %, kar je vse pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti in industrije. Proizvodnja v lanskih dvanajstih mesecih ka‘e v primerjavi z dvanajstimi meseci leta 2003 naslednje indekse rasti: XII 03 XII 03 I-XII 03 XI 03 XII 02 I-XII 02 Industrija 86,2 106,1 101,4 Predelovalne dejavnosti 84,9 108,3 101,6 Obdelava in predelava lesa 911 11 2,3 96,5 Proizv. poh. in druge pred.dej. 81,5 92,5 95,4 Proizvodnja pohi{tva 79,4 87,9 96,6 Vir: SURS Trend zmanj{evanja zaposlenosti v industriji se je nadaljeval tudi v letu 2003, ~eprav nekoliko po~asneje kot leto pred tem. Zaposlenost v industriji se je v povpre~ju dvanajstih mesecev zmanj{ala za 2 ,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za 1,9 odstotka. Indeksi rasti v opazovanem obdobju pa so bili naslednji: XII 03 XII 03 I-XII 03 XI 03 XII 02 I-XII 02 Industrija 100,2 981 97,9 Predelovalne dejavnosti 100,2 98,2 98,1 Obdelava in predelava lesa 100,1 99,7 98,6 Proizv. poh. in druge pred.dej. 98,9 971 99,1 Proizvodnja pohi{tva 99,5 98,9 100,3 Vir: SURS Podoben upad {tevila zaposlenih lahko opazimo tudi v obdelavi in predelavi lesa (-1,4 %), v podpodro~ju proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti pa je padlo {tevilo zaposlenih v povpre~ju za 0,9 %. Zadnji podatki nam ponovno potrjujejo dejstvo, da {tevilo zaposlenih v lesni industriji iz leto v leto pada. Produktivnost dela v industriji, merjena s proizvodnjo na zaposlenega, se je lani v dvanajstih mesecih pove~ala za 3,6 % (enako v predelovalnih dejavnostih). Medtem ko se je fizi~na produktivnost dela v predelovalnih dejavnostih v letu 2002 pove~ala za 4,9 odstotka, v obdelavi in predelavi lesa za 7,4 odstotka, se je v proizvodnji po-hi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih zmanj{ala za 4,4 %. V letu 2003 se je produktivnost dela v obdelavi lesa zmanj{ala za 2,1 %, v proizvodnji po-hi{tva pa kar za 3,7 %. Indeksi cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v letu 2003 zna{ali: XII 03 XII 03 I-XII 03 XI 03 XII 02 I-XII 02 Industrija 102,1 100,5 102,5 Predelovalne dejavnosti 102,0 100,2 102,9 Obdelava in predelava lesa 104,9 100,0 103,3 Proizv. poh. in druge pred.dej. 105,4 100,0 106,3 Vir: SURS Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se v letu 2003 v povpre~ju pove~ale za 2,5 %. Med industrijskimi dejavnostmi so se cene lani v povpre~ju najbolj zvi{ale v proizvodnji pohi{tva ter drugih predelovalnih dejavnostih (6,3 %). Tako proizvodnja obdelave lesa kot proizvodnja pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih je v pov-pre~ju dosegla vi{ji indeks rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih kot v industriji in v predelovalnih dejavnostih. ijaLeS 56(2004) 6 Povpre~na mese~na bruto pla~a v lesni industriji (DD in DN/36.1) v letu 2003 je zna{ala po mesecih (v SIT): Januar Februar Marec April Maj Junij 166.599 160.409 163.534 166.210 167245 166.167 Julij Avgust September Oktober November December 171.859 168.847 173.874 176.601 172.436 184.120 Vir: SURS Povpre~ne bruto pla~e na zaposlenega in stopnje rasti povpre~nih bruto pla~, 2003 SITPovpre~ne letne stopnje rasti (%) nominalno realno SK Skupaj 253.200 7,5 1,8 D Predelovalne dejavnosti 211.060 7,6 1,8 DD Obd. in predelava lesa 169.335 6,3 0,6 DN Proizv.poh. in dr.pred.dej. 176.027 6,9 1,2 Vir: SURS, februar 2004 BLAGOVNA MENJAVA LESNE INDUSTRIJE V LETU 2003 Slovenski lesarji so izraziti neto izvozniki. Posreden in neposreden izvoz slovenske lesne industrije skupaj (DD 20 in DN 36) je v letu 2003 zna{al 1,21 mlrd EUR, uvoz pa 464,5 mio EUR. Neposreden izvoz slovenske lesne industrije pa je zna{al manj, in sicer 652,3 mio EUR, uvoz pa 267,4 mio EUR. O‘je gledano pa je neposreden in posreden izvoz slovenske lesne industrije skupaj (DD 20 in DN 36.1) zna{al 1,09 mlrd EUR, uvoz pa 362,6 mio EUR. Med prvih 10 najpomembnej{ih dr‘av (posrednega in neposrednega) izvoza slovenske lesne industrije skupaj ijaLeS 56(2004) 6 (DD20 in DN36) v letu 2003 pa lahko {tejemo: Nem~ijo, Italijo, Hrva{ko, Avstrijo, Slova{ko, Zdru‘ene dr‘ave Amerike, Veliko Britanijo, Francijo, Belgijo ter Nizozemsko. Vrstni red prvih petih dr‘av se je v primerjavi z letom 2002 spremenil (na petem mestu je namesto Zdru‘enih dr‘av Amerike Slova{ka). Dr‘ava Vrednost izvoza (v EUR) 1. Nem~ija 409.821.213 2. Italija 131.527869 3. Hrva{ka 115.696.964 4. Avstrija 91.527030 5. Slova{ka 75.579.380 6. Zdru‘ene dr‘ave Amerike 48.830.651 7. Velika Britanija 42.634.414 8. Francija 38.125.503 9. Belgija 21.509.118 10. Nizozemska 17323.783 Vir: SURS, GZS Med prvih 10 najpomembnej{ih dr‘av (posrednega in neposrednega) uvoza slovenske lesne industrije (DD20 in DN36) v letu 2003 pa uvr{~amo: Italijo, Nem~ijo, Avstrijo, Hrva{ko, Francijo, Kitajsko, Poljsko, Slova{ko, Bosno in Hercegovino ter Zdru‘ene dr‘ave Amerike. Vrstni red prvih petih dr‘av po vrsti se v primerjavi z letom 2002 ni bistveno spremenil. Dr‘ava Vrednost uvoza (v EUR) 1. Italija 87835.520 2. Nem~ija 80.845.858 3. Avstrija 63.296.166 4. Hrva{ka 35.541.072 5. Francija 26.295.360 6. Kitajska 22.267658 7. Poljska 20.974.628 8. Slova{ka 18.645.303 9. Bosna in Hercegovina 7.447.543 10. Zdru‘ene dr‘ave Amerike 7.186.276 Vir: SURS, GZS Med najpomembnej{e ekonomske skupine blagovne menjave lesne industrije (DD20 in DN36) v letu 2003 lahko {tejemo: dr‘ave EU, dr‘ave nekdanje Jugoslavije, dr‘ave CEFTA, dr‘ave neevropske ~lanice OECD in dr‘ave EFTE. JUGOVZHODNA AZIJA SE PREDSTAVLJA NA POHI[TVENIH SEJMIH Ni dvoma, da postaja jugovzhodna Azija, na ~elu s Kitajsko, pohi{tvena velesila, ki je s svojim izvozom navzo~a na trgih Amerike, Evrope, Avstralije in drugod. Sejmi so ena od najprimer-nej{ih oblik predstavitve pohi{tvenih proizvodov, kjer se na enem mestu sre-~ata ponudba in povpra{evanje. So hkrati ogledalo mo~i in utripa te industrije na dolo~enem geografskem pod-ro~ju. Od februarja do aprila je bilo na Kitajskem, v Maleziji, Singapurju, Tajskem in na Filipinih nekaj pomembnih mednarodnih pohi{tvenih sejmov. Zlasti Kitajska je v zadnjem letu “eksplodirala” z velikanskimi modernimi razstavnimi povr{inami. Pove~alo se je tudi zanimanje evropskih trgovcev za pohi{tvo iz Azije ter evropskih proizvajalcev za industrijsko kooperacijo ali “joint venture” zaradi tamkaj{nje cenej{e delovne sile in ni`jih ostalih proizvodnih stro{kov . Na pove~an izvoz v Evropo ugodno vplivajo ~vrsti EURO ter hitro prilagajanje azijskih proizvajalcev zahtevam evropskih kupcev. Zato se paleta izdelkov, ki so za evropski trg dovolj zanimivi in cenovno konkuren~ni, hitro {iri. Medtem ko so posli na podro~ju tape-ciranega pohi{tva ‘e ute~eni, se sedaj za~enja uva‘ati v Evropo tudi drugo pohi{tvo: za bivalne prostore, pisar-ni{ko, kosovno itd. Izvoz pohi{tva iz Azije v Nem~ijo je v letu 2003 zna{al 683,9 mio EUR, kar je pove~anje +31,8 % v primerjavi z letom 2002. Najve~ja dr‘ava izvoznica v okviru tega je bila Kitajska z 350 mio EUR izvoza, kar je v primerjavi z letom prej pove~anje za + 47,8 %. Po drugi strani pa si Evropejci in druge dr‘ave prizadevajo s svojimi izdelki prodreti na to tr‘i{~e. Nem~ija je v letu BiH GZS - Zdru`enje lesarstva 2003 izvozila v Azijo za 287,6 mio EUR pohi{tva in dosegla porast v primerjavi z letom 2002 + 21,8 %. Tudi pri izvozu iz Nem~ije na to podro~je je na prvem mestu Kitajska s 93,4 mio EUR, (porast + 140 % v primerjavi z l. 2002). Zato ni presenetljivo, da azijske pohi{tvene sejme obiskuje vse ve~je {tevilo poslovne‘ev iz Evrope. Na sejmih v Evropi (Pariz, Köln, Milano) pa je mo~-na prisotnost poslovne‘ev iz Azije. To niso le kupci in prodajalci, ampak tudi tehnologi, dizajnerji, strokovnjaki, ki nabirajo izku{nje, znanja in jih izmenjujejo. Tudi azijske dr‘ave se glede na gospodarsko mo~, politiko in naravne danosti med seboj mo~no razlikujejo. Zato so velike razlike tudi v cenovnih nivojih. Vsi pa te‘ijo k istemu cilju: v proizvodnji pove~ati vrednost svojim izdelkom in se z njimi na trgu prebiti v vi{je cenovne razrede. Po oceni direktorja sejma v Kuala Lumpurju Tan Chin Huata bo konec leta 2010 ta del sveta ustvaril pribl. 40 % celotnega svetovnega izvoza pohi{tva. Ve~ji pohi{tveni sejmi v februarju, marcu in aprilu so bili: 1. Thailand Furniture Fair, TIFF Bangkog, 4. - 8. marec 2004 • Tajska je v letu 2003 izvozila v vrednosti 1 milijarda US $ pohi{tva, od tega so izvozili okoli 1/3 v ZDA, 1/3 na Japonsko • zelo se trudijo slediti dizajner-skim trendom. Dizajnerskim stvaritvam so namenili celotno razstavi{~no halo. S sodobnim dizajnom in bolj{o kvaliteto si prizadevajo “dvigniti” nad drugo azijsko konkurenco. • podjetje SB Furniture je eden ve~jih tajskih proizvajalcev pohi{tva in zaposluje prek 2000 delavcev. Njihov dizajn je me{ani- ca tibetanskega, japonskega in evropskega stila. 2. CEBU X 2004 Visayas Filipini, 26. - 29. februar 2004 • 1359 razstavljalcev • z raznimi dogodki in prireditvami ter gostoljubnostjo sku{ajo narediti sejem {e bolj privla~en • razstavljeni proizvodi so bili razdeljeni v dve ve~ji skupini: tradicionalno- klasi~no in moderno • prek 70 % celotnega izvoza gre v ZDA • filipinska ponudba pohi{tva je bila zelo raznolika po dizajnu in vrsti uporabljenih materialov. 3. Furnicraft Jakarta-Indonezija, 7. - 11. marec • 270 razstavljalcev, • prevladovalo pohi{tvo iz ratana in teaka • skrbi jih nara{~ajo~a konkurenca iz Kitajske: • nivo pla~ v Indoneziji je 120 $/ mesec, na Kitajskem pa 70 $/ mesec. • problem je tudi tihotapljenje lesa -mahagonij, meranti, ramina v sosednje dr‘ave: v Malezijo, Kitajsko, Filipine. 4. Malaysian International Furniture Fair (MIFF), Kuala Lumpur, 2. - 6. marec 2004 • 10. jubilejni sejem • 400 razstavljavcev iz 13 dr‘av, 60.000 m2, obiskovalci iz tujine: 6021 iz 120 dr‘av • Malezija izva‘a pohi{tvo v 160 dr‘av in se je razvila v pomembno izvoznico pohi{tva • prihodnje leto so si postavili cilj: 1,5 miljarde $ izvoza pohi{tva. • ustanovili so MFPC = Malaysian Furniture Promotion Council za “razvoj” dizajna zaradi prilagoditve potrebam specifi~nih trgov. 5. Int’l Furniture Fair Singapore/ASEAN Furniture Show, 1. - 3. marec 2004 • 450 razstavljavcev iz 29 dr‘av -50.000 m2 • pribli`no 16.600 obiskovalcev, od tega iz Evrope 2000 • na tem sejmu se dobi splo{en pregled nad pohi{tveno industrijo jugovzhodne Azije: Kitajske, Vietnama, Malezije itd. • v~asih so tudi evropska podjetja razstavljala, sedaj manj. Razstavljajo le me{ana evropsko- azijska podjetja kot npr. italijansko-kitajsko podjetje DeCoro. • velik poudarek na sejmu je bil na dizajnu. Razpisano je bilo tekmovanje med dizajnerji: Furniture Design Award. V posebni hali je bilo letos zbrano pohi{tvo z dobrim dizajnom, tim. Design Gallery • organiziran je bil tudi mednarodni forum dizajnerjev, ki so se ga udele‘ili poleg doma~ih {e znani dizajnerji iz Italije, Francije, [vedske (IKEA- dizajner Lars Engmann). 6. Famous Furniture Fair, Dongguan, Kitajska 17. - 21. marec 2004 • 450 razstavljavcev, 135.000 m • v mestu in okolici je 2100 proizvodnih pohi{tvenih podjetij • prikazani so bili izdelki srednje in visoke kvalitete • le slaba polovica podjetij je opremljena in strokovno sposobna za izvozne posle • to ‘elijo spremeniti s {olanjem kadrov, s povabilom tujih dizajnerjev in strokovnjakov ter s ijaLeS 56(2004) 6 GZS - Zdru`enje lesarstva sodelovanjem z inozemskimi institucijami in podjetji.Tesno sodelujejo z Italijani, Veliko Britanijo, Španijo. 7. China International Furniture Fair (CIFF), Guangzhou, 18. -21. marec 2004 • 1000 razstavljavcev, razstavljalne površine 130.000 m2 (čez dve leti bo 250.000 m2) • zelo izvozno orientirana proizvodnja, kvaliteta srednjega cenovnega razreda • največji poudarek je bil na stanovanjskem in pisarniškem pohištvu • iz province Guangdong, od koder so razstavljavci, je kar 50 % celotnega kitajskega izvoza pohištva. V 9 mesecih 1. 2003 so izvozili za 3, 5 milijarde $ pohištva. • hkrati je bil poleg pohištvenega sejma organiziran še sejem Interzum - sejem pohištvenih komponent, strojev in okovja, ki so ga organizirali s sodelovanjem Kölnskega sejma. Uspeh je bil izjemen. • v tem segmentu je sodelovalo 366 podjetij iz Kitajske, Nemčije, Italije, Japonske, ZDA, Kanade itd. Verjetno bo sejem postal tradicionalen . 8. Shenzhen Int’l Furniture Expo, 17. - 20. marec 2004 • 400 razstavljalcev iz 100 držav, 42.000 m2 • 80.000 obiskovalcev • Shenzhen je eden pomembnejših centrov kitajske pohištvene industrije • sejem je obiskalo veliko Evropejcev, pa tudi Američanov, Novozelandcev, Avstralcev itd. • izvoz je tu že tradicija • razstavljalci so bili razvrščeni po grupah proizvodv in po stilih. • največje zanimanje Evropejcev je bilo za tapecirano pohištvo • poleg dizajna za Ameriko, Japonsko, Evropo, razvijajo tudi tim. dizajn za globalni trg, kot je npr. IKEA, saj se njihovi izdelki uspešno prodajajo skoraj po vsem svetu. Kdor je zamudil spomladansko serijo sejmov, jih lahko obišče v naslednjih terminih: 1. 15. Shenzhen International Furniture Expo, 19. - 22. avgust 2004 • nov kongresni in razstavni center na 160.000 m2 razstavne površine 2. IFFT Internationale Furniture Fair, Tokyo, 24. - 27. november 2004 3. 10th China International Furniture Expo, Shanghai, 15. -18. september 2004 4. Furniture Fair Dongguan, 17. - 21. avgust 2004 • 250.000 m2 razstavne površine 5. China International Furniture Fair (CIFF)/ Guangzhou, 18. - 21. avgust 2004 Vir: Möbelmarkt 4/04 SEJEM POHIŠTVA V HIGH POINTU 2004 Pohištveni sejem v High Pointu - največja svetovna razstava pohištva in artiklov za opremo doma privabi dvakrat na leto številne strokovne obiskovalce iz vsega sveta. Letošnji spomladanski sejem v aprilu je potekal v vzdušju prebujajoče se konjunkture na ameriškem trgu in v zaskrbljenosti zaradi vse večjega uvoza pohištva iz cenejših dežel. Sejem se je odvijal na 185 razstavnih mestih, s skupno razstavno povr{ino ve~ kot 1,2 mio m2. Razstavljalo je prek 3000 gospodarskih subjektov iz cele Amerike in iz 50 tujih dr‘av. Obiskovalcev je bilo prek 75.000. Po pet let trajajo~i stagnaciji na trgu so trgovci letos s povpra{evanjem po pohi{tvu zadovoljni. Poleg prodajnih verig salonov pohi{tva imajo lastne prodajne salone tudi sami proizvajalci. Oboji bele‘ijo porast povpra{evanja. Vendar pa pove~ano povpra{evanje ne pomeni hkrati tudi pove~anega zaposlovanja v pohi{tveni industriji. To namre~ zadnje ~ase zelo upada. Amerika je v zadnjih dveh letih v pohi{tveni industriji izgubila 40.000 delovnih mest (s 607.700 na 567.000) in ta trend se {e nadaljuje. Razlog za to je pove~an uvoz pohi{tva iz “cenej{ih” podro~ij kot je s Kitajske, iz Malezije, Vietnama, Ju‘ne Amerike, Mehike itd. Vendar ne uva-‘ajo blaga s teh podro~ij samo trgovci. Vse ve~ je proizvodnih podjetij, ki so na ta cenej{a podro~ja preselila vso ali del svoje proizvodnje. ZDA je v letu 2003 izvozila pohi{tva v vrednosti 1,7 milijarde USD, uvozila pa za 15,6 milijarde USD (povi{anje v primerjavi z letom l. 2002 za 8 %), od tega s Kitajske 6,6 milijarde USD, (povi{anje v primerjavi z letom 2002 19 %). Zato je bila s strani nekaterih pohi{t-venih krogov ameri{ki vladi posredovana zahteva po uvedbi antidumpin-{kega zakona in visokih carin na uvoz pohi{tva s Kitajske. Vendar si o tem v pohi{tveni panogi niso enotnega mnenja, zlasti ne trgovci. Potro{nikov pa ne moti, ~e nosijo izdelki trgovsko ime ameri{kih proizvajalcev s pripisom npr.: “Made in China”. Zanje je pomembno, da izdelki ustrezajo njihovemu okusu, da so kvalitetno izdelani in so sprejemljivi po ceni. Oktobra bo v High Pointu spet `ivahno; videli bomo, ~e se bo takrat glavna tema pogovorov `e zamenjala. Vir: Moebelmark 2004 ijaLeS 56(2004) 6 intervju intervju LESNA TIP Oti{ki Vrh “Z lesom znamo najbolje ravnati lesarji!” avtorica Sanja PIRC Lesna TIP Oti{ki Vrh je naj-starej{a slovenska tovarna iver-nih plo{~. Svojo lani dopolnjeno 30-letno tradicijo so se odlo~ili na Koro{kem bogato oplemeniti. Managerska ekipa, na ~elu katere je Danilo A. Ranc, se je skupaj z lastnikom Skupino Prevent odlo~ila za temeljito tehno-lo{ko prenovo, katere osrednje vodilo je ekolo{ko naravnana proizvodnja. Lanskoletni niz velikih investicij v posodobitev opreme, natan~neje v su{ilnik iverja in mokri elektro filter nadaljujejo z nabavo kontinuirane stiskalnice, kar jim bo omogo~ilo skoraj trikratno pove~anje letne proizvodnje ter tako bistveno bolj{e obvladovanje trgov Slovenije, Avstrije, Italije in dr‘av biv{e Jugoslavije. Ambicioznemu slovenskemu lesnemu podjetju z vizijo in izvirno izoblikovano tr‘enjsko strategijo, pa ~eprav gre le za polizdelek, predstavlja osnovno surovino lesna biomasa. Ravno zato so za~eli v Lesni TIP Oti{ki Vrh prvi glasno opozarjati predvsem slovensko lesarsko, pa tudi nestrokovno javnost na kratko-ro~ne in dolgoro~ne posledice, v kolikor se bo pospe{evala izraba lesne biomase v energetske namene. Njihove s temeljitimi {tudijami podkrepljene akcije so usmerjene predvsem v zagovarjanje ~im bolj oplemenitene izrabe lesa kot slovenskega naj-pomembnej{ega surovinskega vira; dodano vrednost uporabe lesa pri se‘iganju zna{a na tono lesne biomase 118 evrov, v primeru predelave v lesni industriji pa 1044 evrov. Posledica takega neracionalnega nacionelnega gospodarjenja je tudi postopna krepitev energetske panoge na ra~un “kraje zemlje” lesarski. “In nenazadnje se lahko po kon~anem ciklusu skuri staro pohi{tvo. In tudi takrat - kdo zna najbolje ravnati z lesom, ~e ne sami lesarji?” se spra{uje lesarski stroki predan Danilo A. Ranc. Lesna TIP Oti{ki Vrh ‘e nekaj ~asa in tudi s konkretnimi investicijami uvaja projekt ekolo{ko naravnane proizvodnje. Kaj to pomeni? Ekolo{ka naravnanost je pravzaprav osnovno poslanstvo ivernih plo{~. V celoti je iverka ‘e po svojem izvoru in osnovnem namenu ekolo{ko naravnana proizvodnja, ki s proizvodnjo iver-nih plo{~ iz lesne biomase nadome{~a ‘agan les. To se odra‘a tudi v na{i proizvodnji, saj porabimo na leto okrog 150.000 m3 lesne biomase, od tega okrog 85 odstotkov lesnih ostankov, ki so v preteklosti predstavljali odpadek, danes pa se uporabijo kot surovina za nadaljnjo predelavo. Na tak na~in ohranjamo gozdove in izra~unali smo, da smo v tridesetih letih obratovanja ohranili – okrog 12.000 ha gozdov! To je torej ena od ekolo{kih komponent proizvodnje ivernih plo{~. V LESNI TIP d.d. smo po odlo~bi ministrstva za okolje in prostor investirali v ekolo{ko sanacijo ca. 5 mio EUR, tako da smo edina ekolo{ko sanirana proizvodnja ivernih plo{~ v jugovzhodnem delu Evrope. Take investicijske zalogaje je treba pokrivati s kon~no ceno, obenem pa nenehno zagotavljati konkuren~nost s proizvajalci, ki delajo v okoljevarstveno manj strogih pogojih. Kako/koliko vam to uspeva? ijaLeS 56(2004) 6 intervju Seveda ima taka investicija tudi drugo plat medalje – to so stro{ki, pri ~emer imam v mislih tudi pove~anje stro{kov same proizvodnje za okrog 5 odstotkov. Letno to pomeni ca. 100 mio SIT. Zelo smo obremenjeni tudi skozi ta stro{kovni vidik, zato {e te‘je konkuriramo tujim proizvajalcem ivernih plo{~, ki proizvajajo iverne plo{~e v ekolo{ko nesaniranih postopkih. Krat-koro~no se sre~ujemo s t. i. ekolo{kim dumpingom na podro~ju plasmaja ivernih plo{~, dolgoro~no pa vidimo svojo odlo~itev za ekolo{ko investicijo kot zelo pomembno, ker vemo, da brez nje v prihodnje ne bo {lo, da je to enostavno nuja. Lani ste se odlo~ili tudi za nakup Mebla Iverke v Novi Gorici. Zgodba o njenem zaprtju je znana, kako pa je s trenutnim obratovanjem? LESNA TIP d.d. je odkupila opremo tovarne ivernih plo{~ v ste~aju Meblo Iverka in pri~ela s poskusno proizvodnjo oplemenitenih ivernih plo{~ na lokaciji Mebla. Odlo~itev o nadaljevanju proizvodnje oplemenitenih ivernih plo{~ je odvisna predvsem od ekonomike in logistike, ki je v primeru ivernih plo{~ precej zahtevna, saj si ne moremo privo{~iti obratovanja proizvodnje s prevelikimi transportnimi stro{ki. Tehnologijo za proizvodnjo surove iverke pa postopno selimo na lokacijo Oti{ki Vrh, kjer se pripravljamo na investicijo za kontinuirano stiskalnico. Slednja pomeni dodatno pove~anje kvalitete, zmanj{anje proizvodnih stro{kov, pove~anje kapacitete proizvodnje na na{i lokaciji … Prva faza investicije v kontinuirano stiskalnico, ki vrednostno zna{a krog 15 milijonov evrov, se je ‘e za~ela. Smo v fazi priprave projekta in pridobivanja ponudb za opremo. To pomeni seveda pove~anje industrijske izrabe lesne biomase v lesni industriji in alternativo kurjenju lesne biomase. Iz lesne biomase, ki je uporabna za industrijsko rabo, je smiselno proizvajati izdelke s ~im ve~jo dodano vrednostjo! V energetske namene pa naj se uporablja samo tista lesna biomasa, ki ni uporabna za proizvodnjo ivernih plo{~, v lesni industriji ali v druge industrijske namene. Svoje kolege lesarje nenehno opozarjate na nevarnost, da gre v tem primeru za bistveno globlje gospodarske interese posameznikov oz. skupin, uper-jenih proti celotni lesni panogi. Gre za posku{anje prevladovanja energetskih interesov nad lesno industrijo. Na dolgi rok pa tudi na nek na~in ogro-‘anje lesne industrije v Sloveniji, na kar opozarja tudi evropsko zdru‘enje pohi{tvene industrije in evropsko zdru-‘enje proizvajalcev ivernih plo{~. ^e to dogajanje grobo strnem v nekaj besedah, gre za prelivanje lesa kot osnovnega materiala za lesno industrijo v energetske namene izven lesne indu- strije in na {kodo lesne industrije. To je pravzaprav najenostavnej{a predelava lesa – kurjenje. Seveda gre tu predvsem za prevzem prednosti lesne industrije, ki se do 70 odstotkov pokriva z lastnimi energetskimi viri, energetski sektor pa bi jo rad vnov~il v drugih industrijskih panogah. Na{a prizadevanja nikakor ne gredo v bran samo proizvodnje ivernih plo{~, ampak ocenjujemo, da je to {ir{i problem celotne lesarske panoge. Kajti po {tudiji Evropskega zdru‘enja pohi{tvenikov in proizvajalcev ivernih plo{~ bi izraba lesne biomase v energetske namene in subvencioniranje proizvodnje elek-tri~ne energije iz lesne biomase posledi~no povi{alo cene ‘aganega lesa in ivernih plo{~ tudi do 25 odstotkov! Dr‘avne subvencije bi se tako prelivale v energetski sektor in energetsko potratne industrije, cene ‘aganega lesa in ivernih plo{~ se bi povi{ale in lesna industrija s 25.000 zaposlenimi bi postala nekonku-ren~na. Dolgoro~no gledano bi morali lesarji dojeti ta scenarij, strniti mo~i in tudi obdr‘ati les kot osnovno surovino predvsem za lastne industrijske in energetske potrebe, kajti mi smo tisti, ki znamo najbolje ravnati z lesom! Na tem mestu bi ‘elel tudi poudariti, da je sama strategija dr‘ave oz. vlade do lesne panoge neustrezna in je ne postavlja na mesto, ki panogi glede na njene naravne vire dejansko pripada. Gotovo sku{a vsaka dr‘ava svoje naravne vire ~im bolj oplemeniti, prigospodariti neko vi{jo dodano vrednost. Norve{ka ima npr. ribolov, pomorstvo, ladjar-stvo, nekatere dr‘ave nafto, mi pa moramo ~im bolj oplemeniti les, ga zadr‘ati in v tej verigi omogo~iti ~im ve~ delovnih mest. Evropska {tudija npr. nazorno ka‘e dodano vrednost uporabe lesa pri se‘iganju ali v namene lesne industrije – to razmerje je 118 evrov na tono lesne biomase v primeru revijaLes 56(2004) 6 intervju kurjenja in 1044 evrov na tono v primeru predelave v lesni industriji! Ekonomska logika govori v prid lesne industrije, zato bi jo morala dr‘ava opredeliti kot strate{ko industrijsko panogo. Navsezadnje tudi ne pomnim, da bi bil v katerem koli ministrstvu kak dr‘avni sekretar iz lesne panoge ali da bi kdo iz kak{nega ministrstva kadarkoli izpostavil lesarstvo kot prioriteto. Imamo pa npr. dr‘avne sekretarje za energetiko, turizem ipd. Lesarji bi si morali izboriti pomembnej{e mesto na podro~ju industrijskih dejavnosti. Trditve, kako je lesarska panoga neperspektivna, ki so jih ‘eleli uveljavljati nekateri dr‘avni uradniki niso realne, so pa za razvoj lesne industrije nevarne. Zakaj je lahko IKEA po rasti za petami Microsoftu? To najbr‘ nekaj pomeni – da ni vse zgolj v ra~unalni{t-vu, elektroniki, telefoniji, ampak da se da kaj postoriti tudi v kaki drugi panogi, konkretneje v lesarstvu. Seveda, ~e dr‘ava ne bo subvencionirala kurjenja lesa in bomo Slovenci postali najve~ji kurja~i v EVROPI, namesto da bi postali pomembni evropski pohi{tveniki. Mimo nizke dodane vrednosti pa se javnost najbr‘ niti ne zaveda, da je iz lesne biomase pridobljena energija bistveno dra‘ja od obstoje~e. Vi ste na tem podro~ju opravili kar nekaj {tudij? V Sloveniji je ve~ takih in druga~nih projektov, ki se sedaj ka‘ejo za neus-pe{ne. Podjetja in ob~ine, ki so prejela subvencije za energetsko izrabo lesne biomase, danes prikazujejo izgube. Drugo dejstvo pa je, da je subvencija za proizvodnjo elektrike na nek na~in lahko kratkoro~na in se ka‘e potencialnim investitorjem kot vaba. Navsezadnje za~ne slej ali prej tudi na tem podro~ju prevladovati tr‘na ekonomija. Nelo-gi~no je, da dr‘ava s svojimi subven- cijami spodbuja tako podro~je, saj je z narodnogospodarskega vidika popolnoma neracionalno, da bi uporabno industrijsko lesno biomaso predelali zgolj v elektriko. Smotrneje je usmerjati var~evalne ukrepe v druga podro~ja – od toplotnih izolacij, var~evanja z elektri~no energijo ipd. Ravno tako obstaja tudi vrsta drugih var~evalnih ukrepov, ki ustrezajo zahtevam Kjot-skega sporazuma po zmanj{anju emi- sije CO2, ne pa da se obravnava samo les in njegovo kurjenje kot ekolo{ko neobremenjujo~e z vidika CO2. Dejansko pa je res to, da ~e les reciklira{ npr. v iverno plo{~o, ga lahko uporablja{ v ve~ ‘ivljenjskih ciklusih. ^e npr. reci-klira{ staro pohi{tvo v iverko, ti to daje delovno mesto in zvi{uje dodano vrednost celo v ve~ ciklusih. Nasprotno je ilustrativen primer daljinsko toplovodno ogrevanje – slednje pomeni zelo velike toplotne izgube, zaradi ~esar so najbr‘ tudi sedaj ti obrati v Sloveniji nerentabilni, saj ne prenesejo visokih stro{kov transporta in toplote. Seveda nimam popolnoma ni~ proti porabi tiste lesne biomase, ki ni uporabna v industrijske namene - ko npr. nek produkt zaklju~i vse cikluse, je seveda primerno, da se na koncu {e pokuri. Vendar pa bi se to moralo organizirati tako, da postane domena lesarjev – saj znamo z lesom najbolj racionalno ravnati. Kako je to urejeno v drugih dr‘avah? Izredno vpliven je npr. avstrijski lobi, kjer je v ozadju seveda dolo~en gospodarski interes. Ker se v prvi fazi prodajajo kotlovne naprave brez t. i. mokrih elektro filtrov – to pa pomeni, da se ob uporabi takih naprav ustvarja t. i. moder dim, ki potem onesna‘uje tudi okolico. Po nekaj letih pa nekdo izumi nov predpis, ki zahteva odpravo tega modrega dima, kar pa je seveda spet prodaja avstrijskega znanja in pameti. Potisnejo te v soodvisnost ter nam tako sku{ajo dvakrat prodati svojo pamet: s tem ‘elijo posredno zmanj{ati konkuren~nost na{i lesni industriji, v prvi vrsti pa {e prodajati poleg dragih kotlovnih naprave tudi filtre. Tako na{e doma~e gospodarstvo slabi v ve~ fazah. V Evropski uniji ‘e obstajajo zdru‘enja, ki opozarjajo na ta problem. Na [vedskem, Finskem in v Italiji npr. sedaj ukinjajo subvencije, saj se je pri njih ‘e pokazal deficit na trgu lesne biomase v lesni industriji. EU je za~ela uresni-~evati Kjotski sporazum, medtem ko ga Amerika in Rusija nista sprejeli. In seveda pomeni to z globalnega gospodarskega vidika nekonkuren~nost evropske lesne industrije. ^e se vrneva k ivernim plo{~am – strate{ko zagovarjate in tudi investicijsko uresni~ujete ekolo{ko naravnano proizvodnjo; zaradi tega imate tudi do 5 ijaLeS 56(2004) 6 intervju odstotkov vi{jo ceno kot konkurenca. Kako se na to odziva doma~a pohi{tvena industrija, ki je va{ najve~ji odjemalec? Delo v teh razmerah pomeni slabitev lesne panoge v celotni verigi. Podobne zadeve in ukrepi te potem prizadenejo z dragimi obratovalnimi stro{ki eko-lo{kih naprav in s podra‘itvijo vhodnih surovin - lesa zaradi energetske izrabe lesne biomase. Ceh, in to velik, pla~uje lesna industrija predvsem na teh dveh to~kah. Zato je tako pomembno, da bo znala panoga te interese za{~ititi. ^e vam povem z drugimi besedami: v kolikor mi ne bi imeli in{tali-ranega filtra, bi gotovo lahko ponudili do pet odstotkov ni‘je cene. Nenehno opozarjam le na to, da moramo prepre~iti mo‘nosti, da bi energetiki in energetsko potratne dejavnosti ogrozili tako nas kot celotno pohi{tveno industrijo. Na{ interes je predvsem ta, da dr‘ava in njene ustrezne institucije sprevidijo ta problem in ustvarijo tako okolje, v katerem bo lahko lesna panoga konkurirala pod enakimi pogoji. Sam sem glede lesne industrije optimist – ne glede na okoli{~ine je doslej {e vedno pre‘ivela. Seveda pa je vpra{anje, kak{ne bodo posledice in koliko je dana{nja dr‘ava v stanju opredeliti lesno industrijo kot stra-te{ko pomembno panogo. ^e imajo lahko dr‘ave z bistveno manj lesne surovine, kot npr. Italija, zelo razvito lesno industrijo, ne vidim razloga, ~e-mu bi moralo biti pri nas druga~e, saj imamo zagotovljene osnovne surovinske pogoje. Gre samo za to, da se pri-bli‘amo na podro~ju dizajna oz. da ponudimo izdelke, ki bodo konkuren~-ni in seveda da prepre~imo energetsko izrabo industrijsko uporabne lesne biomase. Prej ste omenili, da je eden od evropskih proizvajalcev ivernih plo{~ takoj po zaprtju Meblo Iverke 15-od- stotno zvi{al cene. Ali se slovenski po-hi{tveniki zavedajo nevarnosti, ki se je pokazala v tem primeru, in so bolj lojalni do doma~ega dobavitelja, ~etudi ima nekoliko vi{je cene od tuje konkurence? Kljub temu da imamo vi{je stro{ke, sku{amo biti z na{imi cenami ~im bolj konkuren~ni. Prepri~an pa sem, da ravno iz prej omenjenih razlogov oz. monopola velikih proizvajalcev slovenska pohi{tvena industrija potrebuje doma~o proizvodnjo ivernih plo{~. Obstaja nevarnost, da takim scenarijem, kot se je zgodil v Meblu, sledijo takoj{nji in drasti~ni dvigi cen, ki slabijo celotno lesno industrijo. Glede na naravne vire, kot jih premore Slovenija in porabo ivernih plo{~ mora obstajati v Sloveniji proizvodna kapaciteta vsaj v vi{ini 300.000 m3 letno! Med drugim predstavlja to osnovo za razvoj lesne industrije tudi zaradi samega transporta, saj je slednji pri ivernih plo{~ah omejen na dolo~en radij. Glede na rast stro{kov transporta postaja tako bli‘ina proizvodnje {e toliko pomembnej{a. Zato se tudi mi vidimo v tem poslovnem okolju. Realizirati moramo investicijo v kontinuirano stiskalnico, ob tem pa {e pove~ati kakovost ter koli~i-no proizvodnje. Potem konkuren~nost ne bo ve~ vpra{ljiva, ker se nam bodo s tem stro{ki proizvodnje zni‘ali za pribli‘no 15 odstotkov. Va{i trenutni konkurenti so predvsem iz nekaterih Evropskih dr‘av. Gre to zgolj na ra~un velikosti sistemov oziroma ni‘jih stro{kov delovne sile ali tudi za bolj{o tehnolo{ko opremljenost? Konkuren~ni so tudi zaradi tega, ker so njihove dr‘ave bistveno manj rigorozne pri uresni~evanju zahtev okoljevarstvene politike. Njihove vlade so si pri EU izborile bistveno dalj{i rok za ekolo{ko sanacijo, zato lahko sedaj to s pridom izkori{~ajo. A v prihodnje jih gotovo ~akajo tudi tovrstne investicije. Nekateri konkurenti pa imajo hkrati tudi bolj{o tehnologijo, npr. kontinuirane stiskalnice. To z drugimi besedami pomeni, da imajo 10 do 15 odstotkov ni‘ji stro{ek proizvodnje, pa {e stro{kov obratovanja filtrov nimajo - tako pridemo skoraj na 18 odstotkov razlike. Ravno zaradi tega tudi sami hitimo z investiranjem v tako tehnologijo. Projekt investiranja v kontinuirano stiskalnico je ‘e stekel; prej{nji teden ste na novinarski konferenci omenili, da zbirate ponudnike. V kolik{-nem ~asu bo kon~an? Da, res je. Pripravljamo dokumentacijo, zbiramo ponudbe, tako da bomo zadevo realizirali v najkraj{em mo‘-nem ~asu. Te‘ko bi govoril o natan~-nih rokih, ra~unamo pa, da bo to najpozneje v dveh letih, sicer je vpra{ljiva prihodnost same tovarne. revijaLes 56(2004) 6 intervju Pri~akujete, da boste z dodatnimi investicijami v proizvodnjo spremenili tudi razmerje dosedanjih tr‘nih dele‘ev? Ra~unamo na prodajo na osrednjem in jugovzhodnem delu Evrope, kjer se nahajamo. Po nekaterih ocenah je bila neko~ na tem podro~ju poraba okoli milijon m3 letno. Danes ta nivo {e ni dose‘en, vendar pa je bila tudi v Sloveniji pred ~asom, ko so obratovale {e vse {tiri tovarne ivernih plo{~, proizvodnja okoli 300.000 m3. S to investicijo ‘elimo pokriti trge Slovenije in nekdanje Jugoslavije oz. trge jugovzhodne Evrope. Tr‘ni dele‘i bodo po mojem mnenju ostali v teh razmerjih – dobra polovica v Sloveniji, ostalo pa prej omenjena tr‘i{~a. Prepri-~an pa sem, da bomo postali bolj konkuren~ni tudi na kakem bolj oddaljenem trgu. Kako se odvija poslovanje z dr‘avami biv{e Jugoslavije – zasledujete rast? Opa‘amo postopno rast, ki sledi dolo~enemu umirjanju razmer v politi~nem in gospodarskem ‘ivljenju teh de‘el. Najprej se je to za~elo z Makedonijo, potem Hrva{ko, Bosno in nazadnje s Srbijo. V teh dr-‘avah je bila od nekdaj zelo mo~na tradicija lesne industrije; od nekdanjih {tevilnih, 15 ve~jih ivera{ev v biv{i Jugoslaviji se je sedaj proizvodnja zredu-cirala na prakti~no tri oz. {tiri – Glin, TIP, Brest in Bjelovar. Zato tudi i{~emo dolo~ene povezave s temi proizvajalci in ni re~eno, da ne bomo {li tudi tam v kako obliko povezav. Kot smo zadnji~ ugotavljali z avtorji slovenske strategije za lesarstvo, so eden ve~jih problemov lesnih podjetij tudi neaktivni lastniki. Vi ste v tem primeru izjema, saj kot ka‘e, stojijo lastniki z in za vami? @e na{a zgodovina dokazuje, da dr‘ava ni najbolj{i lastnik. ^e bi npr. dr‘ava v preteklosti naredila skupino slovenskih proizvajalcev ivernih plo{~, bi pri{lo do notranje delitve trga ter produktov in ne bi bilo potrebno zapirati podjetij. Tako pa je bilo vse bolj kot ne prepu{~eno stihiji. Moram re~i, da smo mi imeli sre~o z lastnikom, tj. Skupino Prevent, ki je ocenila les kot slovensko strate{ko surovino, po drugi strani pa tudi pokazala svojo pripadnost doma~i regiji, ko se je odlo~ila za ta korak. To pomeni popolnoma novo obdobje v na{em podjetju. Resni~no potrebuje vsako podjetje lastnika, ki po eni strani odpira vodstveni ekipi mo‘nosti za nove poti, ob tem pa seveda zahteva dobro strategijo in poslovanje. Dr‘ava se zato ne more nikoli uveljaviti kot dober lastnik; lahko pa z opredelitvijo panoge kot take, z dolo~eno pozornostjo do nje ustvarja za razvoj ugodno in spodbudno okolje. Zato je pomembna simbioza obojih. Vendar pa na{a dr‘ava s takimi in druga~nimi ukrepi, ki predvidevajo bolj kurjenje lesa kot pa pove~anje njegove dodane vrednosti, tudi v tem primeru pade na izpitu. Od dr‘ave pri~akujemo predvsem, da ustvarja vsaj v nacionalnem okviru ugodne pogoje za razvoj; da uvidi lesno surovino kot zelo pomembno strate{ko prednost Slovenije. Preden kon~ava {e vpra{anje o tem, koliko ste zadovoljni z odmevnostjo va{ih zelo dobro organiziranih prizadevanj osve{~anja javnosti glede posledic uporabe lesne v energetiki namesto v lesni industriji? Na tem mestu bi rad poudaril pomembnost va{e oziroma na{e lesarske revije, kjer se ogla-{amo in sku{amo osve{~ati vse gospodarske, strokovne in politi~ne akterje. Mogo~e smo lesarji v slovenskem prostoru res premalo glasni. To tudi sam opa‘am in sem vesel, da imamo vsaj tako revijo, kjer lahko s strokovnimi in drugimi prispevki opozarjamo na dogajanje v panogi. Sam bi pri~akoval odziv strokovne javnosti na tako polemiko, predvsem s strani fakultete in lesarjev, pa tudi kak{en makroekonomist bi se lahko oglasil. Vsaj v drugih panogah je ta naveza dokaj ~vrsta in sinhrono favorizira svoje interese in znanje. Dober primer take organiziranosti smo lahko opazili pri zastopanju energetskih interesov – za sabo imajo nekaj profesorjev s strojne fakultete, ministrstvo, dr‘av-nega sekretarja in {e kak{nega politika … Mislim, da si dr‘ava {e vedno ni najbolj na jasnem, kak{no mesto bi pripisala lesarstvu. S stali{~a edine pomembne lastne surovine, ki jo premoremo, bi si definitivno zaslu‘ilo bistveno pomembnej{e mesto. ijaLeS 56(2004) 6 intervju Tik pod son~no stranjo Alp obisku v tovarni LIP Bled, PC Notranja vrata na avtorica Sanja PIRC Sredi leto{njega junija smo bili ~lani ured-ni{kega odbora revije LES povabljeni na strokovno ekskurzijo v tovarno LIP Bled, PC Notranja vrata, v nadaljevanju pa so nam gostitelji prijazno razkazali {e nekaj turisti~no precej manj obljudenih gorenjskih znamenitosti. Iz Re~ice smo se po ogledu tovarne PC Notranja vrata (ki je podrobneje predstavljena v nadaljevanju s ~lankom iz njihovega mese~nika Novo glasilo) tako namenili v Triglavski narodni park, proti LIP-ovemu po~itni{kemu domu v Vratih skozi slikovito dolino reke Radovne. ^eprav sta nas in bujno cveto-~e travnike na poti izmeni~no zalivala sonce in de‘, se je vreme na vsaki na{i postojanki zresnilo, tako da smo lahko brez de‘nikov prisluhnili zanimivim ljudem: najprej gozdarjema Rudiju in Janezu, ki sta nas pri~akala ob danes opu{~enem izkopu krede, iz katerega je nastalo umetno jezerce, med doma~ini poznano kot Kreda. Ob {umenju Radovne in bujnih drevesnih kro{enj sta nas Rudi Kunstelj z Zavoda za gozdove in Janez Petko{ z Gozdnega gospodarstva Bled opozorila na pere~o slovensko gozdarsko problematiko upravljanja z gozdovi ter njihovega vra-~anja cerkvi, kar je na Gorenjskem {e toliko bolj aktualno. Globoko v bogatem gorenjskem gozdu in debeli senci mo-go~nih dreves tudi taki, sicer resni problemi, v primerjavi z vsemogo~nostjo narave in neukrotljivosti ‘ivljenja v njej ne glede na to ali ono lastni{tvo vsaj za hip izgubijo svojo prvotno te‘o. Dober primer za relativnostno teorijo je bil Psnakov ata, ki je medtem, ko nas je ~akal, {e pokosil travo okrog znamenite Psnakove ‘age venecijanke. Aljoz Lipovec je kljub svojim letom neverjetno ~il, veder, radoveden in navihan mo‘, brez dlake na jeziku in srcu, in predvsem zelo zelo dale~ od klasi~nega knji‘-nega prototipa gorenjskega ~loveka. Je tisti na Dalajlamo spominjajo~ nasme-{ek posledica njegovih ve~ kot tiso~ obiskov Kredarice, ko je kot dopolnilno dejavnost k svojemu kmetovanju in dobri gostilni v Radovni {e s konji tovoril ‘ive‘ v visokogorje? Na svoje korenine in doma~ijo, izpri~ano v listinah ‘e davnega 1610. leta, ponosen mo‘akar se tega ne spra{uje, ker je bolj okupiran s sedanjostjo: za svojo sto in ve~ let staro in spome-ni{ko za{~iteno ‘ago venecijanko tokrat ne vidi re{itve, ~eprav si je z lastnimi tehni~nimi re{itvami in dodelavami nenehno prizadeval nadaljevati tradicijo svojih prednikov. Za ‘ago, katere dnevna kapaciteta je neko~ zna{ala 1 m3, je med drugim usodno tudi podiranje jezu, od koder se je napajala z vodo. Psnakov ata je ‘alosten ob takem malodu{ju dr‘ave, saj je prepri~an, da bi vsi imeli bistveno ve~ od te znamenitosti, ~e bi ‘aga po zgledu tujih nacionalnih parkov tudi dejansko obratovala, za kar bi bilo potrebno le nekaj dobre volje in pomo~i v obliki recimo 5 m3 naro~il ‘aganic po pravi ceni. V nadaljevanju nas je vodila pot mimo mogo~ne Gogalove lipe na Pocarjevo doma~ijo, kamor se je pred leti od na-{ega predsednika dal pripeljati tudi sam pre~astiti angle{ki princ Charles. Pocarjeva hi{a je datirana z letnico 1775 na stropnem tramu v “hi{i”, listina iz leta 1609, ki je bila najdena v stavbi, pa izpri~uje obstoj doma~ije `e v za~etku 17. stoletja. Njena poslednja prebivalka Gorenjka Min~ek je bila v njej vse do svoje smrti leta 1991. Ker smo nekateri pozabili, da se na tem koncu Slovenije uporabljajo maskularizirane glagolske oblike (povedano po gorenjsko: da punce govorijo na fanta), nam je v zgodbi o Po-carjevi dru`ini delala zmedo ravno njena zadnja potomka, preden smo si razjasnili njen resni~ni, to je `enski spol. Sicer pa sta muzejsko urejena kme~ka hi{a in gospodarsko poslopje ene najstarej{ih doma~ij v narodnem parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov iz lesa, ki sporo~ajo o na~inu dela in `ivljenja ljudi revijaLes 56(2004) 6 intervju pod Triglavom. Ta kulturni spomenik ljudskega stavbarstva, ki ga upravlja Tri-glavsi narodni park, je prava zakladnica starin, saj so bili vsi danes razstavljeni eksponati resni~no v lasti in rabi Pocar-jeve dru`ine - menda so jih po smrti Min~ka kar {est mesecev izbirali iz {are, ki se je skozi stoletja nabirala v hi{i. Tine [tular, sedanji skrbnik doma~ije, je neusahljiv vir informacij in s svojim zanimivim vodenjem skozi prostore spretno obuja duhove starih prebivalcev. Svoje vandranje smo pod presene~enj polnim usmerjanjem “na{ega” LIP-ovca Stojana Ul~arja kon~ali v Vratih. Ustavila nas ni le naravna prepreka mogo~nih Julijcev, temve~ tudi gostoljubnost drugih LIP-ovcev; kolegi Martina, Du{an in Matej, sicer tudi sami urejevalci LIPovega internega glasila, so nas duhovno site pri{leke prijazno postregli {e z izvrstno pojedino in dobro dru`bo v LIP-ovem po~itni{kem domu pod Triglavom. Dan je neverjetno hitro minil, prvi tak izlet ~lanov na{ega uredni{kega odbora se je zgodil – nih~e od nas ni pri~akoval, da tako lepo, zato prav lepa hvala zanj: vsem prej omenjenim LIP-ovcem z vodstvom vred. PC Notranja vrata avtor Stojan ULČAR, LIP Bled Kratka in hkrati za širši spekter bralcev zanimiva predstavitev neke tovarne, torej tudi našega profitnega centra Notranja vrata (PC NV), je pravzaprav težka naloga. Problem je seveda v tem, da gre za razmeroma kompleksen organizem, ki ima specifično večplastno strukturo, notranjo dinamiko ter določeno inercijo in ki se mora stalno prilagajati svojemu ožjemu in širšemu okolju, če hoče preživeti. To pomeni stalen razvoj z več vzponi in tudi nekaterimi padci, pri čemer prelomnice včeraj vplivajo na stanje danes, to pa bo pogojevalo dogodke jutri. Ključ vsega pa so vedno bili, so in bodo ljudje s svojimi znanji in hotenji ter seveda odločitvami. Včeraj Po rojstnem dnevu LIP lesna industrija BLED 17.05.1948 in po uvedbi samoupravljanja 23.10.1950 se je tudi na Bledu oziroma v okolici pričelo prestrukturiranje žagarske dejavnosti v predelavo lesa, pri čemer so za PC NV pomembne letnice: • 1954 in 1955: ukinitev ‘age (s tremi polnojarmeniki) na Gorjani in pri~etek proizvodnje sredic in vrat ter pozneje panelnih plo{~, • 1962 in 1966: meliorizacija terena in zagon ‘agalnice z dvema polnojar-menikoma in letno kapaciteto 28.000 m3 hlodovine, • 1972: pri~etek proizvodnje vratnih kril in masivnih podbojev v novi prostorni industrijski hali na melioriniranem terenu oziroma na sedanji lokaciji ter za~etek poslovanja trgovine na Re~ici, • 1975: pri~etek proizvodnje suho-monta‘nih in slepih podbojev ter izgradnja skladi{~a gotovih izdelkov, • 1976: izgradnja mehani~ne delavnice, skladi{~a rezervnih delov, gara‘ in gasilskega doma, • doma rekonstrukcija proizvodnje suhomonta‘nih podbojev s povsem novo izdelavo folding oblog in selitev furnirnice v nove (klimatizirane) prostore, • 1984: zagon nove stiskalnice za vratna krila, • 1987: zagon nove spajalne linije v oddelku MASIVA, ki smo ga pozneje opremili s stroji in napravami za proizvodnjo opa‘nih, t.i. I nosilcev, ki je bila po nekaj letih ukinjena (na njeno mesto pa preseljena izdelava slepih in masivnih B podbojev), • 1991: osamosvojitev Slovenije, do katere smo uspeli izvesti nekatere zamenjave stare opreme oziroma nakupe novih strojev ter rekonstrukcije tehnolo{kih postopkov, s katerimi smo sledili zahtevam trga, predvsem izvoznega oziroma nem{kega, ki se je po zdru‘itvi obeh dr‘av zna{el v izredni konjukturi (prek 15 milijonov enot notranjih vrat v letih 1994 in 1995), • 1993: monta‘a in zagon nove kabine za ro~no brizganje laka, kar je bilo osnova za postopno izgradnjo posebne delavnice oziroma oddelka PDR, • 1995: rekonstrukcija lakirne linije oziroma prehod iz pre‘ivelih kislinskih na aktualne, tudi okolju bolj prijazne UV lake ter ukinitev skupnega razvojnega oddelka podjetja, ijaLeS 56(2004) 6 intervju • 1997: zagon nove linije za formati-ranje in robno obdelavo vratnih kril (tudi z zaokro‘enimi robovi), • 2000: pri~etek uvajanja novega informacijskega sistema, • 2001: pri~etek rekonstrukcije proizvodnje suhomonta‘nih podbojev s prestavitvijo stare tehnologije za prehodno lokacijo in z instaliranjem nove linije za robno obdelavo pokon~nikov in novega stroja za pre~no obdelavo oblog ter monta‘a sodobne linije za izdelavo podbojev po principu polne zajere, • 2002: ukinitev obrata @AGA, rekonstrukcija lakirne linije oziroma dograditev dodatnega brusilnega stroja, valj~nega nana{alnika in ‘arilnika za strjevanje UV lakov (tudi pridobitev ustreznih dovoljenj) ter pri~etek reorganizacije podjetja po sistemu delovnih skupin in pridobitev certifikata ISO 14001:1996, • 2003: uskladitev dokumentacije ISO 9001:1994 iz leta 1997 in pridobitev certifikata po verziji ISO 9001:2000 ter prehod operativnega razvoja v pristojnost PC NV (in razvoj ve~ modelov predvsem kvalitetnih intarzijskih vrat) ter obvladovanje zalog gotovih izdelkov s ~rtno kodo, • 2004: reorganizacija firme na profitne centre ter izdelave elaborata za rekonstrukcijo oddelka MONTA@A, ki bo mogo~a s podalj{anjem proizvodne hale, in priprava izhodne investicije v jugovzhodno Evropo. Danes PC NV danes pokriva 87.203 m2, od katerih je za proizvodnjo vrat pozidanih oziroma pokritih 20.363 m2 površin (proizvodne in skladiščne hale ter prostori za suportne dejavnosti, vključno z gasilskim domom in garažami). Razliko 66.840 m2 do skupne površine predstavljajo asfaltirane površine in zelenice ter proste (tudi pozidane) povr{ine, ki so nastale z ukinitvijo ‘age (zadnji delovni dan ‘agalnice 17.06.2002). Del teh prostih povr{in (oblogarna) smo ‘e dali v najem nekemu opremljevalcu turisti~nih plovil, del pa jih bomo {e pozidali (podalj{ali proizvodno halo do konca leta 2004 ter zgradili logisti~ni center in potrebno prometno infrastrukturo do leta 2006). S tem smo pre{li na poglavje aktualnega prestrukturiranja proizvodnje PC N V. Ukinitev oddelka @AGA, katere primarno in sekundarno opremo smo odprodali najbolj{emu ponudniku, seveda pomeni, da nimamo ve~ lastnega ‘aganega lesa oziroma da smo ukinili tudi nekatere dodelave in obdelave (dol‘insko spajanje ‘aganega lesa, izdelava slepih in masivnih podbojev, predelava elementov za okvire vratnih kril etc.). Tudi za to opremo smo poiskali najbolj{ega ponudnika. Efekte dosedanjega prestrukturiranja, kamor gre pri{teti tudi oddajo nekaterih terciarnih dejavnosti (kuhinja in varovanje) zunanjim izvajalcem, se izra‘a tudi v {tevilu zaposlenih. To najbolje ilustriramo s podatki za nazaj, in sicer december 1990: 306, december 1995: 357, december 2000: 368 in junij 2002: 310 delavcev ter maj 2004: 256 delavcev (od tega 89 ‘ensk in 167 mo{-kih). Povpre~na starost o‘jega vodstva oziroma 14 ~lanov {ir{ega kolegija PC NV je nekaj ~ez 40 let, povpre~na delovna doba na LIP lesna industrija BLED, d.d. okrog 10 let in povpre~na doba na aktualnem delovnem mestu okrog 4 leta. Predstavitev aktualnega in perspektivnega proizvodno–prodajnega programa PC N V, ki po GN 2004 zagotavlja okoli 45 % letnega prometa LIP lesna industrija BLED d.d., je za potrebe tega zapisa relativno te‘ka. ^eprav so s stali{~a kon~nega kupca kompletno vgrajena notranja vrata en sam izdelek, gre prakti~no za dva specifi~na samostojna izdelka, to je za vratna krila in za suhomonta‘ne podboje, ki se na trgu lahko sre~ata ali pa tudi ne (na{e krilo se montira na podboj drugega proizvajalca ali obratno). Kakorkoli, za kupca en sam kon~ni izdelek, za proizvodnjo pomeni ~ez 10.000 variant ali kar 15.000 aktivnih {ifer, ~e upo{tevamo vse izvedbe od konstrukcije, oblike, povr{in, mer in okovja do embala‘e in etiket. Notranja vratna krila, tako za sobna kot za funkcijska ali vhodna vrata v stanovanje, so ve~slojna sendvi~ konstrukcija (sestavljena iz okvira, oja~a-nja in polnila ter pokrivnih plo{~, ki so lahko nefurnirane, furnirane, furnirane in lakirane ali oble~ene v folijo), ki v razli~nih kombinacijah zadovoljujejo zahteve zelo specifi~nih trgov oziroma zelo razli~nih kupcev. Pri tem ne smemo pozabiti predvsem razli~no sestavljenega furnirja pa tudi razli~nih oblik vratnih povr{in (npr. stilna krila) in robov (klasi~ni ostrorobi ali zaokro-‘eni, t.i. SOFT robovi) in okovja (klju~avnice in nasadila) ter seveda embala‘e (folija ali karton) in ustreznih etiket. Najve~jo tr‘no privla~nost pomenijo kvalitetne povr{inske obdelave, ki so zelo raznolike. Kratka predstavitev trenutne proizvodnje vratnih kril PC NV: revijaLes 56(2004) 6 intervju • Površine: največje furniranih in površinsko obdelanih kril, in sicer skupaj kar 80 % (od tega približno 5 % stilnih kril) in približno 20 % foliranih t.i. DEKOR in CPL kril (pri čemer njihov delež žal narašča). Vseh različic furnirjev oziroma površin je prek 20. • Konstrukcija in mere: približno 95 % kril je standardne izvedbe (po najmanj 5 merskih standardih), drugo so posebne izvedbe (pri čemer njihov delež narašča). • Oblika robov: približno 75 % je klasičnih ostrorobih in le 25 % z zaokroženimi t.i. SOFT robovi (pri čemer njihov delež nepričakovano stagnira). Suhomontažni podboji so kompleti elementov (2 pokončnika in 1 preč-nik) z vsem funkcionalnim in montažnim okovjem. Profili pokončnikov in prečnikov so sestavljeni iz osrednjega nosilnega dela (iverka 22 mm) ter iz pripirne in okrasne obloge (različnih konstrukcij). Vsi so praviloma furnirani in/ali površinsko obdelani ali oblečeni v folijo ter različnih oblik (t.j. ostrorobi in/ali z zaokroženimi robovi) in dimenzij. Pri tem so možne različne kombinacije, ki smo jim dali različne oznake: SM (vsi robovi so ostri), SMO (zaokroženi robovi na oblogah) in SMS (zaokroženi vsi robovi) ter novi SMSB (bombirane obloge) in perspektivni SMBB (bom-birani tudi pokončniki). Pretežno jih izdelujemo v vratnih višinah (in širinah) in nekaj v nadsvetlobni izvedbi (do stropa oziroma preklade) ter v različnih globinah (debelinah zidu). Podobno kot pri vratnih krilih tudi pri suhomontažnih podbojih poleg standardnih izdelujemo vedno več posebnih izvedb po zahtevah trga ali posebne mere po zahtevah kupcev s tem, da je tu več spremenljivk (oblika in mere, posebej globina). Kratka predstavitev proizvodnje suho-monta‘nih podbojev PC NV: 1. Povr{ine: 80 % je furniranih in povr{insko obdelanih podbojev in 20 % v folirani t.i. DEKOR in CPL izvedbi (dele‘ ‘al nara{~a). Vseh razli~ic furnir–povr{ine oziroma folije je preko 15. 2. Oblika robov: ostrorobih podbojev (vratnih in nadsvetlobnih vi{in) je 70 % ter podbojev z zaokro‘enimi oblogami in bombiranimi profili 30 %. Za na{o izvedbo notranjih vrat, to je brazdanih kril in suhomonta‘nih podbojev, je trg omejen prakti~no na ob-mo~je do nekaj 100 km vzhodno ali zahodno od osi Hamburg – Atene (perspektivno morda tudi Ankara). To hkrati pomeni, da morajo biti vrata izdelana po zelo razli~nih merskih in kvalitetnih standardih, ki se jih mimogrede dr‘i vedno manj kupcev, in po zelo razli~nih okusih. Pri tem moramo omeniti {e zelo mo~ne trende iz serijskih na posami~na naro~ila (za nas delovni in odpremni nalogi) ter pritiske na ob~utne kraj{e dobavne (za nas tudi izdelavne) roke in komisijske od-preme. Pri tako raznolikih trgih in zato obse‘-nemu proizvodno-prodajnemu programu ter pri tako poudarjenih trendih v zvezi z odpremami moramo ob zmanj-{evanju {tevila zaposlenih trenutno re{evati tudi velike probleme v proizvodnji (neusklajene kapacitete, organizacija proizvodnje in ne nazadnje nabava in zaloge reprodukcijskih materialov) ter {e ve~je pri prevzemu, manipulaciji, skladi{~enju, komisioniranju in odpremi izdelkov v skladi{~u gotovih izdelkov (dobavni roki in komplet-nost odprem). To razmeroma kompleksno problematiko bomo mnogo uspe{neje obvladovali kot danes ‘e konec tega leta, ko bomo dogradili nov proizvodni informacijski sistem. Jutri Na{ jutri se pri~enja ‘e danes, nanj pa bo vsaj {e nekaj ~asa vplival tudi na{ v~eraj. Pri tem je verjetno najpomemb-nej{e dejstvo, da se zavedamo aktualne in perspektivne situacije tako v tovarni kot v podjetju in tudi na trgu, ter da smo pripravljeni ukrepati. Da bodo ti ukrepi uspe{ni, morajo ustrezno odre-agirati tudi vse strokovne slu‘be in poslovodne funkcije pred proizvodnjo PC NV in za njo. To gotovo velja tudi za vse proizvodnje LIP lesna industrija BLED, d.d. V tovarni smo tako po obeh zadnjih reorganizacijah pri~eli konsolidirati svoje vrste, uvajamo nekatere nove materiale oziroma postopke (elementi okvirov vratnih kril iz MDF oziroma vlaknenk) in izdelke (SMSB podboji in intarzijska krila) ter zaklju~ujemo oziroma pripravljamo nekatere investicije (dopolnitev lakirne linije z brusilnim strojem za furnir in rekonstrukcija tehnologije v oddelku MON- ijaLeS 56(2004) 6 intervju TA@A). V zvezi z organizacijo pospe-{eno re{ujemo problematiko pri dobavah in zalogah reprodukcijskih materialov (v okviru nabavne slu‘be) ter problematiko skladi{~a gotovih izdelkov od prevzema do odpreme izdelkov oziroma problematiko ra~unalni{ke podpore (skupaj z zunanjim sodelavcem, pri ~emer je dobrodo{lo tudi konstruktivno sodelovanje strokovnih slu‘b). V proizvodnji sami bomo za-klju~ili reorganizacijo v smislu samostojnih delovnih skupin (ki zagotavljajo ustrezno obvladovanje dokumentacije in informacij ter pravo~asen pretok samo kvalitetnih polizdelkov in izdelkov) ter se lotili racionalizacije priprave in vnosa podatkov za nekatere CNC stroje in linije. Vsekakor bomo morali tudi v bodo~e investirati tako v strojno kot tudi v transportno in drugo suportno opremo, pa tudi v znanje (know how). S temi investicijami bomo ob interaktivnem sodelovanju vseh zaposlenih v okviru delovnih skupin skraj{ali proizvodne ~ase in zagotovili konkuren~no kvaliteto, izdelke pa oplemenitili z dodatnimi storitvami in jih s tem pribli‘ali kupcem (tudi na novih trgih). Ena od vzporednih dejavnosti vodstva PC NV danes je aktivno sodelovanje pri izdelavi in realizaciji strate{kega poslovnega na~rta LIP BLED d.d., ki dolo~a na{ danes in jutri oziroma od katerega vsi veliko pri~akujemo. Verjetno so in bodo najbolj klju~ne besede: razvoj izdelkov, tehnologije (investicije) in organizacije (storitve), koordinacija poslovodnih funkcij in strokovnih slu‘b, informacijski sistem in logistika, dobavna pripravljenost, kvaliteta, izmet, stro{ki, kadri in {e nekatere druge, pri ~emer ne smeta manjkati tudi humanizacija dela in motivacija delavcev. To pa je ‘e vsebina nekega drugega ~lanka (in drugega avtorja). Nemški trg oken še naprej upada Napoved- nazadovanje trga v 2004 za minus 5,7 % avtor Franc MIHIČ Kljub porastu gradbenih dovoljenj okenski trg v Nem~iji tudi v letih 2003 in 2004 mo~no nazaduje. Rahel porast se pri~akuje v letu 2006. Tak{ne izsledke je pokazala {tudija Interconection Group z Dunaja. Gradbena dovoljenja, ki so rezultat dotacij za “lastni dom” v letu 2003, bodo dala rezultate postopoma. Temu ustrezno zamujajo impulsi na nem-{kem okenskem trgu, ki je v veliki strukturni preobrazbi. V najbolj{ih letih je zna{al tr`ni volumen okroglo 25 milijonov okenskih enot, od tedaj pa je stalno nazadoval na manj kot polovico navedene dose`ene porabe. V letu 2000 je trg obnove zna{al {e 5 milijonov oken, sedaj pa dosega komaj 2,4 milijonov kosov. Postavljeni `eleni cilj, da se v Nem~iji zopet proda 16 milijonov okenskih enot, se lahko dose`e samo s porastom obnove-zamenjave oken, saj na podro~ju novogradnje tudi v naslednjih letih ni pri~akovati dramati~nega porasta. Pomembni ukrep bi bilo skraj-{anje `ivljenjske dobe zaradi faktorja designa in modnih vidikov kakor tudi podpora s subvencioniranjem. Izku{-nje v drugih de`elah, kakor na primer v Italiji, ka`ejo, da denarna podpora mo~no dvigne povpra{evanje. Raz~lenitev po materialih ka‘e manj{i premik na trgu v dobro PVC-ja, z de-le‘em 52,6 % v letu 2003, kot izraz cenovne ob~utljivosti v Nem~iji. Aluminij upada, saj je na njegovem glavnem podro~ju uporabe, to je v nesta- nem novanjski gradnji, bele‘i najve~je nazadovanje. Les-aluminij {e naprej pridobiva priljubljenost, se pa na tem pod-ro~ju vedno mo~neje pove~ujejo pritiski na cene. Medtem ko se je celotni trg v letu 2003 zmanj{al za 11,8 %, je 40 najve~jih proizvajalcev skupaj zabele‘ilo samo 6,8 % zmanj{anje prodaje, kar pomeni, da mo~no nazadovanje trga vodi h koncentraciji ponudnikov na trgu. Veliki nem{ki proizvajalci so torej zmogli poloviti del nazadovanja trga. Kljub vsemu pa ostaja koncentracija ponudnikov v Nem~iji skromna; 5 najve~jih proizvajalcev ima pribli‘no 10 % tr‘ni dele‘, medtem ko ima pet najve~jih proizvajalcev v [vici ali v Avstriji skoraj 40 % trga. In{titut za tr‘ne raziskave predvideva za leto 2004 nazadovanje za 5,7 %, v letu 2005 pa za 0,7 %. Panoga mora {e naprej spreminjati mi{ljenje; proizvajalci so poklicani, da aktivno spro‘ijo povpra{evanje na podro~ju obnove-zamenjave oken, da najdejo nove poti do kupcev in z inovacijami na podro~ju novih zvrsti produktov, dizajna in varnosti stimulirajo povpra{evanje. [ele ko bodo nem{ki potro{niki dobili ob~utek, da potro{-niki z njihovimi okni “videti so stariso staromodni”, bo pri{lo do porasta povpra{evanja za obnovo-zamenjavo oken. Cene so po mnenju tega in{tituta za raziskavo trga ‘e dovolj nizke. Vir: Holz-Zentralblatt, {t. 41/25, maj 2004 revijaLes 56(2004) 6 strokovne vesti Nevarne vode avtorica Bo`ena KRAMAR UVOD Organizacijo si lahko predstavljamo kot jadrnico na poti ~ez ocean, kjer se izpostavlja {tevilnim nevarnostim; razburkano morje, brezvetrje, slaba navigacija, lahko sicer ote‘ijo potovanje, so pa te nevarnosti vidne in do neke mere predvidljive. Z uporabo raznih instrumentov za merjenje teh dejavnikov lahko pridobimo zanesljive informacije. In ~e smo opremljeni z zares zanesljivo opremo, zadnjo tehnologijo, radarskimi sistemi, vendar brez klju~nega merilca globine, smo prikraj{ani za podatke in zaznavanje nevarnosti, ki se skrivajo pod vodno gladino, zato se jih niti ne zavedamo, jih posledi~no ignoriramo ter se zana{amo zgolj na sre~o. Podobno je v velikih organizacijah, kjer se zaposlenim ne posve~a dovolj pozornosti. Sistemi poro~anja v podjetjih so ponavadi podobni radarskim in navigacijskim sistemom na jadrnici; tako merijo finan~ni uspeh, plasiranje produktov na trgu, kvaliteto itd., vse prepogosto pa pozabljajo na zaposlene. In ~e se v podjetjih ukvarjajo z upravljanjem ~love{kih virov, se bolj posve~ajo prou-~evanju profila ljudi, dodatnih ve{~in, ki jih obvladujejo, kot pa dejanskemu po~utju zaposlenih na njihovih delovnih mestih. Podobno kot se pri jadranju pojavljajo skrite nevarnosti, je v podjetjih fluktuacija zaposlenih in bolni{ka odsotnost indikator teh nevidnih nevarnosti. Ponavadi managerji celo ignorirajo te znake in se pretirano osredoto~ajo na u~inke prodaje, izbolj{evanje kvalitete, razvijanje novih produktov ... ter tako pozabljajo na ljudi, pomanjkanje njihove kreativnosti, poslab{evanje odnosa do podjetja in kvalitete. In ti faktorji predstavljajo pravo nevarnost, ki se je odgovorni ponavadi zavedo {ele takrat, ko je ‘e prepozno. ^lanek je torej vodi~ skozi nevarne vode in pomaga prepoznati in razumeti nevarnosti, ki pre‘ijo “pod gladino” neke organizacije. Je torej vodi~, ki pomaga identificirati skrite stro{ke nezadovoljstva zaposlenih. ZAKAJ POTREBUJEMO STRATEGIJE ZA UPRAVLJANJE ZADOVOLJSTVA IN ZDRAVJA ZAPOSLENIH Narava dela je v zadnjih ~asih tak{na, da nam ne dopu{~a veliko ~asa. Na management gledamo kot na znanost; zbiramo informacije, ustvarjamo hipoteze in sledimo procesom. Pri vsem tem izgubljamo rde~o nit in preziramo dejstvo, da so delovna mesta sestavljena iz ljudi, ki jih najve~krat ne zanima kako dose~i globalne cilje njihovega podjetja. Ljudje prihajajo v slu‘bo z njihovimi skrbmi, hobiji, zanimanji itd. Tako, ko upravljamo z ljudmi, upravljamo s celotno osebo. Ljudje so gonilna sila sprememb in uspeh organizacije je prav gotovo v korelaciji z uspehom posameznika. Organizacije imajo vrhunsko izdelane sisteme za merjenje in upravljanje aktivnosti. Te meritve so potem uporabne za na~rtovanje prihodnjih potreb, spremembe produkcijskih linij in cen, identifikacijo stro{kov ter ne{teto drugih sprememb, ki vplivajo na poslovanje. Ve~ podatkov ko pridobimo, bolj{e je razumevanje poslovanja in posledi~no ve~ja mo‘nost izbolj{anja u~inkovitosti. Ko pa pride do vpra{anja poznavanja zaposlenih, ti meritveni sistemi ponavadi odpovejo. Lahko sicer ocenjujemo bolni{ko odsotnost, krivulje u~enja, ~asovno in osebna u~inkovitost. Ti sistemi lahko organizaciji povedo tudi podatke o tem kdaj je kdo pri~el z delom, kak{na je njegova pla~a, koliko ur dela povpre~no v tednu, ne povedo pa ni~esar o po~utju zaposlenih, o njihovih pri~a-kovanjih in ambicijah. Organizacije torej ne smejo ignorirati zunanjega okolja in sprememb v skupnosti, temve~ morajo ubrati strate{ki pristop k upravljanju zdravja ter izbolj{ati individualno in organizacijsko dobro po~utje, kajti ljudje so lahko kreativni in u~inkoviti le ~e so stimulirani. Zdravje in dobro po~utje V ve~ini organizacij pomeni upravljanje zdravja pravzaprav soo~enje s problemom bolezni. Za pravilen pristop k temu, je potrebno ves pogled raz{iriti ter razumeti, da lahko imajo managerji pomemben vpliv na po~utje na delovnem mestu. Zdravje sicer pomeni odsotnost bolezni, obenem pa gre za vzdr‘evanje visokega nivoja fizi~nega, mentalnega in socialnega zdravja, ki zagotavlja tudi vzdr‘e-vanje dobrih odnosov z ljudmi v okolici. Potrebno pa je omeniti tudi ekonomsko dimenzijo zdravja, saj statistika ka‘e jasno povezavo med ekonomskim stanjem in zdravjem posameznika. Ljudje v bogatej{ih dr‘avah imajo ponavadi dalj{e in tudi bolj zdravo ‘ivljenje kot tisti v revnej{ih. Ekonomsko zdravje ne ijaLeS 56(2004) 6 strokovne vesti pomeni ekonomske blaginje, temve~ pomeni imeti dovolj sredstev za vzdr‘e-vanje nujnih ‘ivljenjskih potreb. Obstaja tudi mo~na povezava med fi-nan~nim uspehom podjetja in po~utjem zaposlenih. Izku{nje ka‘ejo, da so le ekonomsko zdrave organizacije zmo‘-ne zagotavljati delovno okolje, ki omo-go~a ohranjanje tako fizi~nega, psihi~-nega kot tudi socialnega zdravja svojih zaposlenih. Tako je vsaka investicija v izbolj{anje po~utja zaposlenih popla-~ana, saj zdravi delavci prina{ajo delodajalcu ve~jo ekonomsko u~inkovitost. Nikakor pa pri obravnavanju zdravja ne smemo izpustiti zdravega okolja, torej hrupa, temperature, osvetljenosti, pre-zra~enosti in drugih faktorjev, ki prav tako predstavljajo pomembno komponento zdravja in dobrega po~utja. Podjetja morajo odgovorno promovirati in vzdr‘evati pozitiven odnos do zdravja ter razumeti kak{ne so lahko posledice slabega po~utja in zdravja zaposlenih. Zdravje na delu mora odra‘ati dina-mi~no interakcijo med delom in z delom povezanim procesom ter nenazadnje fizi~nim, psihi~nim in socialnim zdravjem. Po tradicionalnem pristopu predstavljajo glavne nevarnosti ogro‘a-nja zdravja na delu: tveganja fizi~nega zdravja (na primer izpostavljanje toksinom, nesre~e pri delu ...), tveganja socialnega zdravja (z nadlegovanji in zastra{evanji) ter tveganja psihi~nega zdravja, ki zaradi stresa predstavljajo v zadnjem ~asu enega najpomembnej{ih faktorjev. Obstaja pa tudi nekaj manj o~itnih dejavnikov zdravja, ki prav tako vplivajo na odnos ter uspe{nost pri delu. Tako na primer prirojene bolezni mi{i~-no-kostnega sistema, diabetes, migrena itd. ter druge socialne kategorije vplivajo na posameznikov doprinos k u~inko-vitosti pri delu. Prav tako pa velja tudi obratno; namre~ delo ima lahko zelo pozitiven vpliv na zdravje zaposlenih, kar {tudije o brezposelnih {e dodatno potrjujejo. Vidne in skrite nevarnosti Na prispodobo potujo~e jadrnice s pre-te~imi vidnimi in nevidnimi nevarnostmi lahko apliciramo o~itne in skrite dejavnike, ki lahko ogrozijo obstoj neke organizacije. Tako lahko kot naj-vidnej{a indikatorja slabega po~utja in zdravja izpostavimo veliko fluktuacijo zaposlenih in bolni{ko odsotnost, med druge dejavnike, ki najve~krat ostajajo prikriti, pa lahko {tejemo nesre~e, zakonske in zavarovalni{ke od{kodnine ..., ki predstavljajo skrite nevarnosti, katerih ne opazimo, dokler ne zrastejo do take mere, da postanejo jasno vidne. Pod t.i. vodno gladino je {e veliko dejavnikov, ki jih lahko pove‘emo s slabim po~utjem na delovnem mestu. Na primer slabe storitvene usluge ponavadi ne predstavljajo ve~jega problema dokler konkurenca tega ne izkoristi. Prav tako nadlegovanja, zastra{evanja, nesre~e ostajajo prikrite in izra‘ajo individualne faktorje tveganja, ki lahko ogrozijo zdravje tako posameznika kot tudi organizacije. Zato se je potrebno zavedati vseh teh dejavnikov in pravilno ukrepati {e predenj postane prepozno. Premik, ko nevarnosti postanejo realnost, je vse preve~-krat prezrt in denar, ~as ter trud se porabijo za odpravljanje posledic, namesto vzrokov. Temelj razumevanja kako izbolj{ati po~utje na delu predstavlja torej preklop iz reaktivnega v proaktivno skrb za vzdr‘evanje zdravja in po~utja. Bolni{ke odsotnosti Statistike ka‘ejo, da {tevilo dni, prav tako pa tudi pogostost bolni{kih odsotnosti, z leti nara{~a. Poleg tega obstaja izredno slaba korelacija med stro{ki bolnih zaposlenih in investicijo v zdravje, ki jo managerji izvr{ujejo. Velike vsote se investirajo za namene izbolj{evanja celostnega zdravja, vendar se ob tem preve~krat pozablja na klju~ni pomen zmanj{evanja {tevila bolni{kih odsotnosti ali izbolj{evanja nivoja zdravja. Poleg tega ponavadi pri tem procesu zaidejo iz prave poti in se usmerijo v zaostrovanje pogojev namesto k bolj{e-mu razumevanju vzrokov, ki so pripeljali do problema. ^e se dotaknemo stro{kov, ki so povezani z zdravjem zaposlenih, lahko re~emo, da obstajata dva tipa; in sicer vidni ter skriti. Med prve bi gotovo lahko {teli pred~asne upokojitve in staranje zaposlenih, ki se ka‘e v zmanj{ani delovni u~inkovitosti, pogostih odsotnostih in nenazadnje izgubljeni intelektualni lastnini. O~iten stro{ek predstavljajo tudi morebitne to‘be na so-di{~ih, ki so v zadnjem ~asu vse po-gostej{e, saj se zaposleni vedno bolj zavedajo svojih pravic ter strahu pred uni~enjem ugleda podjetja, ki ga v tem primeru izpostavljajo svojim nadrejenim. Podjetja se ~edalje pogosteje odlo~ajo za zasebna zdravstvena zavarovanja svojih zaposlenih, saj predstav- revijaLes 56(2004) 6 strokovne vesti lja to dodatno ugodnost, ki jo delodajalec ponuja svojemu delavcu. Nikakor pa ne smemo prezreti poglavitnega stro{ka fluktuacije delovne sile, ki predstavlja prikrit problem, katerega se ma-nagerji ponavadi zavedo {ele takrat, ko je ‘e prepozno. Ve~ina zaposlenih zapu{~a organizacijo zaradi nezadovoljstva, kar se ka‘e tudi v njihovi manj{i predanosti k delu, manj{i osredoto-~enosti itd., kar ob pove~anih stro{kih nadomestil predstavlja obremenitev za organizacijo. Skriti stro{ki so pokazatelj organizacijske bolezni in indikator slabega delovnega vzdu{ja. Razhajanja in te‘ave se pojavijo ponavadi takrat, ko se zadovoljstvo na delovnem mestu ignorira. Stavke so na primer tipi~en znak, ko skriti faktorji postanejo vidni in pokazatelj, kako lahko tak{ni izpadi vplivajo na ekonomsko stanje podjetja ter uni~u-jejo socialno blaginjo. Re{itev bi gotovo pomenila bolj{a komunikacija med vsemi nivoji zaposlenih in tako utegnila prepre~iti {e ve~je stro{ke organizacije. Skratka, vsi omenjeni dejavniki vplivajo na u~inkovitost, produktivnost in dobi~-konosnost neke organizacije. Potrebno se je zavedati dejstva, da skrite nevarnosti niso ni~ manj ogro‘ujo~e kot vidne, {e posebej, ~e jih ignoriramo. Potrebno jih je razkriti, identificirati in re{iti, za to pa so potrebni ~as, viri in predvsem pripravljenost ter volja. Literatura: 1. Williams, S., Cooper, L., 1999: Dangerous Waters; Strategies for Improving Wellbeing at work; zalo‘ba Manchester School of Management, University of Manchester of Science, and Technology, UK Kako za~eti spoznavati les in se z njim pogovarjati avtor Marijan VODNIK Vedno ve~krat se mi zgodi, da bi mladi dora{~ajo~i rod ‘elel izvedeti, kako se za~ne spoznavati les. To spoznanje naj bi rabilo obdelavi tega kvalitetnega materiala. Na pogovornih sre~anjih, ki jih sodobno najraje imenujemo delavnice, obi~ajno najraje opi{em svoj na-~in pogovarjanja z lesom. Besede delati pa se pri kakr{nem koli kontaktu z lesom zelo rad izognem. Pri sre~anju z lesom samo preprosto u‘ivam in tudi beseda delavnica mi povezano z lesom zato ni preve~ pogodu. Zame je drevo in iz drevesa izvirajo~ les ena najve~jih ‘ivljenjskih energij, ki pa deluje na okolje in ~loveka povsem neprisiljeno in samo takrat ko smo sposobni to dojeti in sprejeti. V drevesnih deblih se glede na mo‘nost njihove starosti skriva mnogo ve~ zapisov na{e preteklosti in sedanjosti kot v vseh drugih ‘ivih bitjih in seveda tudi ~loveku. Ravno zaradi povedanega izvira iz mene tudi protesten odnos do sekanja dreves, pomnikov na{e preteklosti in simbola na{ih korenin. Ko se v na{ih okoljih odlo~amo o ru{enju raznih objektov, uni~ujemo le delo ~love{kih rok, stara drevesa pa so na{a naravna dedi{~ina, ki vedno presega kratko dobo ~love-kovega ‘ivljenja. Z drevesi lahko na{im zanamcem sporo~imo mnogo ve~ kot z raznimi tehni~nimi pripomo~ki in ni~ drugega nam ni treba storiti, kot da jih pustimo ‘iveti. Kot otrok sem za~el spoznavati naravo zaradi lastne nujne potrebe in vzra{~enosti vanjo.V naravnem okolju me ni bilo nikdar strah, saj naravno okolje, ~e ga zna{ spo{tovati in razumeti, ni nikdar agresivno do ~lo-veka. Izreden mi je bil ob~utek zavetja pod velikimi drevesi in celo v grmovju ob vodi sem se po~util bolje kot v objektih ~love{kih rok. Takemu po~u-tju pa je posledi~no sledilo tudi spoznavanje tega okolja. Na taka raziskovanja me je obi~ajno spremljal tudi no-‘i~. Spomladi sem z njim delal pi{~ali in rogove iz lubja. Po~asi pa so me iz vejic grmovja za~ele gledati razne figurice in z no‘em sem jim lahko ustvaril kon~ne podobe.Tudi prve bele popke teloha sem obi~ajno na{el ‘e pod snegom. Ta k popek teloha je bil eden mojih prvih izzivov, da sem si ga izrezljal iz dela vejice. Tako sem spoznaval razli~-ne lesove, njihovo trdoto, razli~no barvitost in vsak ko{~ek lesa je imel svojstven duh. Tako sem do‘ivel tudi mla-dostni{ka leta in priznam, da mi je za {olo vedno primanjkovalo ~asa. ^asi so bili druga~ni in darilo za dekle si izdelal sam, saj nisi imel denarja. Tudi pri vojakih me je spremljal no‘i~, ki mi ga je kot prvo rezbarsko orodje podaril rezbar pater Janez iz Kamni{kega samostana. To je bilo kratko rezilo izdelano iz kosa stare kose z zelo primernim ro~em za oprijem, katerega {e danes primem v roke. S tem orodjem so nastale moje najlep{e miniature, kot je zvon~ek v naravni velikosti in podob- ijaLeS 56(2004) 6 strokovne vesti no. Poro~no darilo za mojo ‘eno je tako nastalo nekje na bolgarski meji iz kosa slivovega lesa in je rabilo kot okrasni glavnik za njene dolge lase. Iz takih lastnih izku{enj obi~ajno sledi nasvet mladim rokam, da si za za~etek preskrbe ustrezen no‘i~ s pravim ro~a-jem za njihove roke. Na razpolago so pravi rezbarski no‘i najbolj{ih kvalitet. Pri uporabi takih orodij pa si je pametno pravo~asno oviti palec z lepilnim trakom, ~e ne ‘elimo prehitro videti krvi. Ko pa ljubezen do lesa po~asi preide v nekak{no strast, pa ~lovek za~ne iskati {e kaj ve~. Sam sem imel v ‘ivljenju sre~o, da se je moja teta poro~ila s podobarjem Maksom Bergantom iz Kamnika. Ker ta naziv danes ni kaj prida znan, naj povem, da so bili podobarji ljudje, ki so znali rezbariti, kipariti, zlatiti in poslikavati lesene izdelke ter tudi restavrirati lesene kipe in druge predmete. Pa o tem ob tej prilo‘-nosti le toliko, ~eprav bi bilo lepo, ~e bi tudi v Sloveniji mladim ljubiteljem klesanja v les omogo~ili pridobitev takega poklica. No moj stric je bil v mojem ‘ivljenju tisti ~lovek, ki mi je podaril prvo dleto. To dleto lahko imenujem kot neke vrste kraljevo ‘ezlo, saj je meni pomenilo sprejetje izro~ila tudi njegovega prednika Klemena. To dleto je zame kot neka korenina preteklosti, na katero sem ponosen. @e rde~kast pu{panov ro~ in le nekaj centimetrov izrabljenega rezila pri~ata, da je to neke vrste izro~ilna svetinja mojih prednikov. Ko sem imel dleto, je bilo treba le {e kladivo. Izdelal sem si ga sam iz vzdr‘ljive jesenove gr~e, ki {e danes ubogljivo slu‘i. Tako sem imel vse, kar te s svojo mo‘nostjo pozitivne meditacije v ‘ivljenju zasvoji in izvle~e iz vseh te‘av in sku{njav. Ko sedaj v~asih vidim velike komplete dlet, si vedno pravim povej mladim, da za za~etek in klesanje vsaj nekaj let poleg opisanega kladiva, ki mu te‘o dolo~i{ sam, rabijo le tri osnovna dleta. Naj jih na hitro opi{em. Najbolj uporabno dleto z blago zaokro‘enostjo rezila, drugo malo bolj zaokro‘eno in tretje ravno s po{evno izbru{enim rezilom z obeh strani. [irine teh dlet pa so v milimetrih lahko razli~ne, le odlo~iti se moramo o velikosti na{ih izdelkov. Sam vsako dleto uporabim za najraz- li~nej{e reze in zato orodja nimam veliko. Orodje pa mora biti kvalitetno, ker pri meni ne po~iva veliko. Vedno pa mladim radovedne‘em tudi povem; da se mora znati orodje za humano klesanje v les tudi nabrusiti. Na{i predniki so dleta in no‘e brusili na naravnem brusilnem kamnu, ki so ga vrteli ro~no ali no‘no in je bil vedno moker. Tekel je namre~ skozi vdolbino z vodo in tako je bilo prepre~eno segrevanje dleta. Grobo brusim dleta {e vedno na isti na~in, samo, da mi naravni kamen iz kamnoloma v Ratitovcu vrti motor pralnega stroja z upo~asnjenimi vrtljaji. Zelo va‘no pa je poliranje ostrine, ki pa je v sodobnih ~asih posodobljeno. Vrtalnemu stroju z majhnimi vrtljaji dodamo vrtljivo gumeno plo{~o, na katero nalepimo debelej{o polst (“filc”), ki, premazana s polirno pasto za kovine, opravi v~asih dolgotrajno drgnjenje po usnju v nekaj sekundah. To pa je ‘e vse, kar potrebujemo za dodatno spoznavanje lesa in u~enje o lesu, ki pa se nikdar ne kon~a. Vsak kos lesa je namre~ unikat s svojimi in zgodovinskimi skrivnostmi. V kosih drevesnih debel sem poleg naravnih presene~enj na{el tako reko~ gnojne rane, nastale zaradi zabitih ‘ebljev, vojna sporo~ila o‘ganih delov debel z granatnim drobci in dum dum kroglami in podobno. Ta sporo~ila so bila vedno kot opomin na nehumana in nasilna dejanja ~loveka nad naravo. ^im dlje pa les spoznavam, ugotavljam, da je pri njem odziv podoben kot v gorah. ^e si nasilen v gorah, se ne vrne{, pri lesu pa ti je do neke meje, s humanim na~inom, vstop dovoljen, ~e si pa premalo ~ute~ pa ti pogovor ne uspe in so posledice nepopravljive. Pri tovrstnem spoznavanju, ~lovek najla‘e spozna svojo majhnost in neskon~ne energije lesa. Zame pa je les {e les, dokler je ‘iv in v~asih sli{im pripombe, kako se da les obvladati. ^e les ni ve~ ‘iv, mu nasilno uni~imo energijo s prevelikim segrevanjem, premo~nim in prehitrim su{e-njem in lepljenjem iz ve~ kosov. Ta k les vsaj zame ni ve~ les in mi ga je ‘al ter bi ga bilo v teh primerih bolje zamenjati z drugimi materiali. Za za~etnika je tudi va‘no, da ve, kak-{en les bo vzel v roke in mu bo glede na njegovo vedenje dovolil pogovor. Kle{e se lahko v les sadnih dreves, gozdnih listavcev in tudi iglavcev kot so tisa, macesen in visokogorski bor ter v lesove cipres. Svetoval bi prvi po- revijaLes 56(2004) 6 strokovne vesti izkus v mehkej{i les javorov, lipe, jel{e in breze. Opozoril pa bi, da se tudi ti lesovi, ~e so prehitro su{eni, lomijo in so neuporabni. Osnova za izoblikovanje svojih ‘elja v lesu pa je zadostno poznavanje in nek human odnos. Ko si sposoben spoznati, v katero smer dleto drsi in se les ne upira - rez je popolnoma gladek, lahko ugotovi{, da si se nau~il pravega na~ina pogovarjanja. Za to je potrebno tudi kvalitetno dleto z blagim kotom zbru{enega rezila, ki nima nepotrebnih robov na koncu iz-bru{enega dela. Sam za pogovor z lesom uporabljam le dleto in ‘e omenjeno kladivo; z dletom ri{em in kle-{em hkrati, zelo malo uporabljam motorni ‘agalnik le na za~etnih grobih rezih, drugih strojev pa sploh ne, ker sem ugotovil, da mi stroji uni~ujejo energijo lesa in njegovo izpovednost. Zaradi teh razlogov vedno kle{em v en kos drevesnega debla. Moja posebnost je tudi v tem, da se mi je les dal spoznati do take mere, da kle{em v sve‘ les. Razlog je seveda v vonjavi lesa, saj mi te ob vsaki vrsti lesa ustvarijo posebno vzdu{je za popolnost u‘itka, ki ga res ne morem imenovati delo. Ko tako razkrivam skrivnosti spoznavanja lesa, pa {e nekaj o barvah in letnicah v lesu. ^e je pogovor z lesom iskren, se les odziva tudi z barvami in okraski svojih letnic. Lepe linije letnic so tudi dokazi dobrega razumevanja kosa lesa. Mnogokrat sem s klesanjem v les podalj{al njegovo ‘ivljenjsko dobo in vsem, ki boste to po~eli, zagotavljam, da se vam bo za to les oddol‘il. Poleg teh spoznanj lesa pa moramo pri klesanju v les spoznati tudi sebe. ^lo-veku so dane neke naravne danosti, v~asih re~emo, da nam je bilo nekaj polo‘eno v zibko. Prek tega ne moremo in ~e bomo v sebi pravo~asno ugotovili, do kod zmoremo, ne bomo razo~arani in bomo v lesu u‘ivali po svojih zmo‘-nostih. Ravno zaradi tega je v lesu to- ijaLeS 56(2004) 6 liko razli~nih mo‘nosti izraza, plitvi, globlji, globoki relief, intarzija – globoka, klasi~na in s furnirjem, kiparstvo in {e kaj. To so razli~ne poti spoznavanja lesa in ~e bomo zadovoljni z lastnimi danostmi bomo lahko v lesu u‘ivali. Dodal pa bi {e en nasvet. Vsak naj se izra‘a po svoje. Klesati je treba veliko in dolgo, da postane{ osebno prepoznaven. Ker pa izdelek potrebuje tudi neke vrste za{~ito, naj povem, da za to uporabljam naravni ~ebelji vosek. ^ebelji vosek vrne lesu naravno barvo ‘ivega lesa in ga ne degradira. ^ebelji vosek, ki ga dobimo pri ~ebelarjih ali v prodajalni Medeksa, nastr‘emo in ga raztopimo v naravnem terpentinu. Koli-~ina voska ni problemati~na, ker ostane neraztopljen na dnu, ~e ga damo pre-ve~. Te j raztopini je na liter koristno dodati {e dve kavni ‘lici lanenega olja. Ta premaz obi~ajno nana{am na vro-~em soncu toliko ~asa, dokler se vosek vpija. Pri takem na~inu tudi obnavljanje ni te‘ko, saj postopek le ponovimo. Povedati pa je treba, da je to za-{~ita za namestitev v prostoru in hkrati opozorim, da za{~ite za zunanje izpostavljanje atmosferskim neprilikam prakti~no ni. Govorim o svojih izku{-njah ve~ kot petdeset let klesanja v lesu in njegovega spoznavanja. ^e bi sku{ali nekaj re~i {e o tem, do kod je pogovor z lesom obrt in kje se za~ne umetnost, bi se morda {e komu zamerili. Sam verjamem da je umetnost vse, v ~emer zna{ izraziti sebe, svoja do‘ivetja in razmi{ljanja na nek lasten unikaten, pristen na~in. ^e pa ‘eli{ izraziti sebe, pa mora{ obvezno imeti le svoje ideje, ki te prisilijo do takega izra‘anja. V lesu pa bi dodal {e to, daje tehni~no znanje za tak izraz potrebno nabirati kar dolgo ~asa in, da to ni nikomur podarjeno, poleg vsega pa mora{ za izpolnitev svojih ‘elja znati dobro prisluhniti v~asih morda le {epetanju lesa v vajinem pogovoru. O obrtni dejavnosti bi lahko govorili takrat, ko se neki ustaljeni vzorci ponavljajo~e nana{ajo kot okraski na razne kvalitetne mizarske izdelke in se seveda to obi~ajno tudi ponavlja. To se v sodobnem ~asu lahko opravi z raznimi posnemalnimi stroji in seveda tudi laserji, pri ~emer pa mi je osebno ‘al tako kvalitetnega materiala, kot je les. Moje mi{ljenje je tudi, da ni ni~ slabega, ~e sku{amo ve~krat prikazati izro~ila na{ih prednikov, vendar pa s cenenim posnemanjem ne bi smeli razvrednotiti takratnega ro~nega dela in tako izdelkom odvzeti kvaliteto takratnega individualnega, unikatnega izraza. V~asih se nehote vpra{am, kaj bodo na{i zanamci ‘eleli pokazati kot izvirno iz sedanjega na{ega ‘ivljenja, saj se le redko upamo izraziti tako, kot ‘ivimo sedaj, ker to ne prina{a kak{ne posebne vrednosti. Morda se sre~amo {e kdaj, ~e bo kaj zanimivega v mojem razmi{ljanju, {e bolj po robno vsem, ki pa se boste od-lo~ili in ‘eleli spoznavati les, pa ‘elim veliko do‘ivetij in uspe{nega pogovarjanja s to pre~udovito naravno ‘ivo tvorbo. Vsem ‘elim, da bi kljub sodobnemu druga~nemu na~inu ‘ivljenja z neizmerno naglico na{li zadosti ~asa, da bi se vam les dal spoznati. Isto kot velja za pogovor med ljudmi, velja, da je pogovor z lesom treba gojiti in vzljubiti, ko pa ta pogovor postane pozitivna meditacija za lastno obogatitev, pa to pomaga prijetno ‘iveti. KM I strokovne vesti Razstava izdelkov dijakov [C Ljubljana, SL[ avtorica Mirjam ZALO@NIK, SL[ Ljubljana Na ŠC Ljubljana, Srednji lesarski šoli, razstave prirejamo že vrsto let, tokrat pa smo se odločili predstaviti delo dijakov v prenovljenih učnih programih srednjega strokovnega in poklicno tehničnega izobraževanja - lesarski tehnik. Razstava je njihova promocija, nagrada ob zaključku njihovega izobraževanja. Izdelki niso bili izbrani, temveč smo želeli pokazati celovitost dela, od ideje pa do nekaterih pravih malih mojstrovin. Na uradno otvoritev smo povabili predstavnike lesarskih podjetij, združenja lesarjev z gospodarske in obrtne zbornice, Centra RS za poklicno izobraževanje, Biotehniške fakultete, Društva inženirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana ter druge sponzorje in ozke sodelavce naše šole ter lesarske panoge. Razstava je po mnenju obiskovalcev zelo uspešna, junaki pa so seveda naši dijaki, saj brez njihovega prizadevnega dela ne bi bilo takih rezultatov. (Nekaj projektnih nalog oz. skrajšane predstavitve boste lahko videli tudi v naslednjih številkah revije LES). Ob otvoritvi je Nives POCKAR, direktorica ŠC Ljubljana, pozdravila vse navzoče in se zahvalila za izkazano zaupanje. Poudarila je tako pomembnost povezovanja lesarske panoge s srednjo šolo kot tudi nujnost povezovanja v vseh vertikalnih in horizontalnih oblikah. Le tako bomo lahko zagotovili ustrezne pogoje ter vzgojili dober, strokovno kompetenten kader, ki bo uspo- sobljen ali za hitrejše vključevanje v delovne procese podjetja ali za nadaljevanje študija na univerzi. Vse navzoče je po ogledu razstave povabila na manjše družabno srečanje. Ob tej priložnosti se je od svojih poslovnih partnerjev poslovil tudi dosedanji ravnatelj naše šole Vinko VELUŠČEK. Zahvalil se je vsem navzočim in manjkajočim kolegom lesarjem in sodelavcem šole za izraženo zaupanje in plodno sodelovanje v njegovih dolgoletnih mandatih ravnateljevanja. Ob upokojitvi je njegova želja, da se dosedanji utečeni stiki med šolsko in gospodarsko oz. podjetniško sfero še bolj okrepijo. Njegovo mesto prevzema ob popolni podpori Šolskega centra in njegovega vodstva mag. Majda KA-NOP. Mnogi jo poznajo iz raznih projektov kot strokovnjakinjo, predvsem pa profesorico, s srcem predano lesarstvu; največji adut so zato ravno njeni dijaki, saj v njih zbuja še večje zanimanje za lesarsko stroko. Tudi sama je izrazila upanje na nadaljnje sodelovanje s podjetji, strokovnimi institucijami in strokovnimi revijami, ki je danes še toliko pomembnejše. Nova, prepletena pot do razstavljenih izdelkov V zaključnem letniku imajo dijaki nov predmet PROJEKTIRANJE, ki naj bi bil povzetek znanja, ki so ga dijaki absorbirali v teh letih izobraževanja na naši šoli. Nov predmet omogoča, da dijake spoznavamo in jih vodimo skozi metodologijo projektnega na~ina dela, kot je to ‘e nekaj let ustaljena praksa v podjetjih, v zahodnih delih sveta pa precej dlje (npr. v Ameriki ‘e ve~ kot 90 odstotkov na vseh nivojih poslovanja in drugih sferah). Ko dijaki osvojijo metodologijo, se preizkusijo v lastnih projektih, ki so lahko posami~nega ali skupinskega tipa. Mentorji, ki pou-~ujemo pri tem predmetu, dijakom ne dolo~amo vsebine projekta, temve~ ga dijaki izberejo sami. Torej je idejna zasnova njihova, {olska komisija pa potrdi, predlaga spremembo ali zamenjavo njihovega projekta, odvisno od postavljenih omejitev (predvsem to, da kot konec projekta naredijo tudi izdelek v {olskih delavnicah). [ele po potrditvi idejne zasnove dijak razvija svojo prvotno zamisel. Ob upo{tevanju robnih pogojev izbira obliko, dimenzije, material, mo‘ne konstrukcijske vezi in navsezadnje tehnolo{ko opremljenost {olskih delavnic. Pri vsem tem pa povezuje vsa pridobljena znanja, tako splo{-nih kot tudi strokovnih predmetov, pridobiva informacije iz vseh dosegljivih virov, predvsem pa sodeluje z raz-li~nimi profesorji stroke in {olskih delavnic ter predstavniki iz podjetij. Tako dijak ob povezovanju spozna pomembnost znanja tujega in slovenskega jezika, matematike, fizike (tudi drugih splo{nih predmetov) in navsezadnje dodobra preveri svoje dejansko poznavanje lesarske stroke. Rezultat projekta revijaLes 56(2004) 6 strokovne vesti pa niso le razstavljeni izdelki, temve~ tudi razstavljene projektne naloge, v celoti narejene ra~unalni{ko. Naloge vsebujejo izvle~ek v slovenskem in tujem jeziku (angle{~ini ali nem{~ini), uvod in cilj naloge, planirane dejavnosti in njihov terminski plan, vso konstrukcijsko tehnolo{ko dokumentacijo (Word, Excel, Acad), potek dela, re{e-vanje problemov in analizo dobljenih rezultatov s sklepom. Na koncu pa dijaki ob svojih izdelkih predstavijo projekt {e v obliki ra~unalni{ke pre-zentacije. Taka oblika dela zahteva tudi medsebojno sodelovanje profesorjev razli~nih predmetov, kar je izredno pomembno, saj je tako kon~ni izdelek rezultat celovitega procesa. Razstavljeni izdelki in projektne naloge ka‘ejo samostojnost in usposobljenost na{ih dijakov, predvsem pa iz‘a-revajo ljubezen do lesa. Njihov ponos si skupaj z njihovimi stra{i tako delimo tudi njihovi profesorji in vodstvo {ole. Ob tej prilo‘nosti je izrazil zadovoljstvo ob prikazani razstavi izdelkov in projektnih nalog tudi predstojnik BF, Oddelka za lesarstvo, dr. Franc Pohleven. Zahvalil se je ravnatelju za kader, ki prihaja na visoko in univerzitetno izobra‘evanje. Ob znanju, pridobljenem najprej na na{i srednji lesarski {oli, in kasneje znanju, pridobljenem na univerzi, postanejo {tudentje pravi in tudi mednarodno priznani lesarski strokovnjaki. Letos je na B F, Oddelek za lesarstvo vpisanih prek 130 dijakov, ve~ina pa jih prihaja ravno iz Srednje lesarske {ole Ljubljana. ijaLeS 56(2004) 6 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: mizarstvo - 6. del Zbral: Aleš LIKAR Recenzent: Andrej GROŠELJ Ureja: Andrej ČESEN Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko obrobílnik –a m sveder za posnemanje robov moznikov Dübelspitzer m dowel trimmer odmí~ni {arnír –ega –ja m vrtilno okovje za pritrjevanje vrat, prilagojeno zahtevam sodobne izdelave omarnega pohi{tva Topfscharnier m, Topfband n cup hinge, circular hinge, cabinet hinge odprti ~as –ega –a m ~as od nanosa lepila do spojitve lepilne me{anice offene Wartezeit f, Nassklebzeit f open assembly time ogljíkovo oródno jêklo –ega –ega –a s (WS) nelegirano jeklo za ro~no orodje in rezila, ki se ne segreva med uporabo (kladiva, pile, dleta, ra{pe) unlegierte Werkzeugstahl m (WS) toll steel ogródna zagózdna ~êpna véz –e –e –e –í ‘ starej{a ogrodna vez, ki so jo nekdaj uporabljali pri miznih konstrukcijah verkeilter Fingerzapfen m lose – wedged mortise and tenon joint ohí{je –a, (bolje: okròv –ôva m) del stroja (naprave, orodja …), navadno zunanji, ki povezuje, pokriva notranje dele Gehäuse n housing ôkno –a s predstavnik stavbnega pohi{tva; vgrajeno je v stenske odprtine; prepu{~a svetlobo, izolira notranjost stavbe pred hrupom, toploto in mrazom in je namenjeno zra~enju Fenster n window, light okóvje –a s elementi ali mehanizmi za vezavo delov izdelka, no{enje, vrtenje in drugo premikanje, varovanje … Beschläge m hardware, mountings, mounts, fittings okrásna oblóga –e –e ‘ del vratnega podboja Zierbekleidung f decorative cladding (of a door) okvír –a m plo{~ati sklop treh ali ve~ elementov spojenih po debelini; zaprta konstrukcijska tvorba razli~nih oblik; enostavni – (ima samo zunanje elemente), sestavljeni – (ima tudi notranje elemente) Rahmen m jamb casing, frame okvírna ~èpna véz –e –e –í ‘ pogosta ~epna vez s ~epom in zarezo ali zadolbitvijo Zapfen-Rahmenverbindung f frame tenon and mortise (bridle) joint okvírna véz –e –í ‘ (okvirni sestav) pohi{tvena vez za spajanje elementov okvira Rahmeneckverbindung f frame joint omára –e ‘ ve~ji kos pohi{tva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek in drugih stvari Schrank m, Kasten m cabinet, cup-board, closet omárica z oródjem –e – ‘ omarica ob skobeljniku s skrbno urejenim ro~nim orodjem na dosegu roke Werkzeugschrank m tool box omárno pohí{tvo –ega –a s skupni (splo{ni) izraz (pojem) za posamezne kose pohi{tva, kot so npr. kredence, bifeji, komode, omare pa tudi skrinje Kastenmöbel n cabinet (case, storage) furniture opá‘ –a m (lesena obloga) obloge za polep{anje, zavarovanje, izdelavo notranjih in zunanjih sten Bekleidung f cladding opaž -a m (oboj) deske, poskobljane z utorom in peresom Dielung f, Schalung f, Bohlenbelag f, Beplankung f planking, flooring, board, panell, decking opaženje -a s nameščanje, pritrjevanje na določeno površino za zaščito oz. olepšanje Dielung f, Schalung f, Bohlenbelag f, Beplankung f planking, panelling, decking oplaščanje -a s skupni izraz za nanos dekorativnih in zaščitnih, tekočih ali trdnih snovi na površino, robove, profile ali masivni les; zaščita in “oplemenitenje” lesnih površin z oblogami, navadno povezano v enem postopku Beschichtung f coating, lamination opréma -e ž (pri- bòr - 6ra m) pohištvo, oprema, pripomočki, orodja v mizarski delavnici Zubehör n equipment, outfit, fitting osnövnik -a m vrsta skobljiča za skobljanje grebenastega utora, kamor vstavljamo greben (grebenasto pero) Grundhobel m dado plane, ground (banding) plane, router plane osrednjäk -a m sveder za vrtanje plitvih lukenj večjih premerov (a - z navadno vodilno konico, b - z vodilno konico z navojem, c - s premakljivo lopatico) Zentrumbohrer m (- mit verstellbaren Messer) centre [anger] bit (- expansive bit, expanding bit) označevanje ozöbljenja -a - s poimenovanje delov žaginega lista s pripadajočimi koti 1. zob žaginega lista 2. pazduha zoba, 3. konica zoba, 4. zobna osnovnica 5. črta zobnih konic, 6. prsna stran zoba, 7. hrbtna stran zoba 8. medzobni prostor , 9. hrbet lista, 10. širina lista 11. delitev zob ft), 12. višina zoba; a = prosti kot, b = kot klina, g = cepilni kot, d = rezalni kot Sägezahnform f 1. Sägezahn m, 2. Zahngrund m, 3. Zahnspitze f, 4. Zahngrundlinie f, 5. Zahnspitzenlinie, 6. Zahnbrust f, 7. Zahnrücken m, 8. Zahnlücke f, 9. Sägeblattrücken, 10. Sägeblattbreite, 11. Zahnteilung f, 12. Zahnhöhe f, a = Freiwinkel m, ß = Keilwinkel m, y = Spannwinkel, 8 = Schnittwinkel tooth pattern, saw-tooth, gullet, blade, [teeth] root, line,tooth line, rake face, heel, gullet area, back edge, breadth, tooth pitch, tooth height, a =clearance angle, ß = sharpening (sharpness) angle, y = rake angle, 8 = cutting angle oznáke na brúsnem kolútu (brusu) - - - f oznake so: ime proizvajalca, dimenzije, največja vrtilna hitrost, vrsta in velikost zrnc trdota, struktura (sestava), vezivo Bezeichnungen der Schärf (schleifscheiben f grinding wheel characterize revijaLes 56(2004) 6