Glasilo jugoslovanske socialne demokracija Naročnin» ca ivsiro ogrske kraje z» celo leto 10 40 K, za pni leto 5-2(1 K, in i-'"trt leta 2 60 K, me sečno 90 vin.; za Nemčijo za četa leto 12 K, ta pol leta 6 K, za ¿etri tata S K ; 7& Ameriko za celo tat« 54 K, ?a pol leta 7 K. F*o«omcsxria številka 10 v Eaiclareaclje «o poštnina protte HefKujklr&na pisma t» na ipr« j en tja. Rokopisi se ne vračaj«, tarnati Enoitopna petit-mtiaa (Urina 83 ««) «a enkrat 80 vin., večkrat p« d«g«T»ru. 24. štev. V Ljubljani, v sredo, dne 25* marca 1908 Leto XI. i NASLOVA: Za dopise in rokopiie xa Uit: Uredništvo • Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne poiitjatve, naročila na liit, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnlfltvo «Rdečega Prapora», Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3/1. Občina in delavstvo. V Ljubljani se bližajo občinske dopolnilne volitve. Socialno-demokratična stranka je sklenila, da se jih udeleži. Vspeh je odvisen od zavednosti volilcev, ki bodo imeli priložnost, voliti med kandidati različnih strank. Kako nastopijo meščanske stranke, je doslej še neznano. Za socialno-demokracijo je pa to tudi postranskega pomena, kajti ona se ne sme zana- i šati na slučajno konstelacijo, temveč na svoja na- j čela in na svoj program. Socialno-demokratična kandidatura v občinski j svet je ne le primerna, temveč potrebna in sicer | ne le zato, da se šteje glasove, temveč da se, če | je le mogoče, doseže pozitiven vspeh. Težav, ki tiče v zastarelem občinskem volilnem redu, ne more nihče prezirali; vendar je pa gotovo, da bi tudi ob sedanjem volilnem redu delavska stranka lahko prodrla s kandidaturami, če bi oni volilci, ki imajo največ pričakovati od socialne demokracije, hladnokrvno prevdarili položaj. V ljubljanski občini vlada danes takorekoč neomejeno liberalna stranka. Edini «opozicionalec» v občinskem svetu je bil bivši liberalec Prosenc, ki letos izstopi, a njegove opozicije se skoraj ni moglo vpoštevati. Na neštete pritožbe, ki so se v javnosti vsak hip slišale zoper občinsko upravo, se na tem mestu ne oziramo. Pač pa se mora načelno povdariti, da je vsako gospodarstvo brez opozicije nezdravo in se mora iz njega izleči kli-kovstvo. To je iz vseh izkušenj znan zakon, ki tudi v Ljubljani ne more izgubiti svoje veljave. Vsaka stranka zastopa gotove interese; vseh ne more nobena zastopati v razredni družbi. Povsem jasno je torej, da so v občini, v kateri vlada ena stranka, zastopani samo enostranski interesi, namreč tisti, za katere dotična stranka splošno nastopa. Ce je v vsakem javnem zastopu glavno delo bistveno gospodarskega značaja, je v občinskih zastopih skoraj izključno gospodarsko. Za visoko politiko ni prostora v občinski zbornici; vse njene naloge imajo svoje vire v gospodarskih razmerah in v gospodarskem stremljenju. Prebivalstvo občine je pa pestro; njegove ekonomske koristi so ne le raznovrstne, temveč si nasprotujejo v mnogih točkah. Občinarji so kapitalisti in plačevalci obresti, delodajalci in delojemalci, producentje in konsu-menti, bogatini in reveži. Sedaj, ko vlada na ro-tovžu ena sama stranka, imamo iikcijo, da je vsa ta zmes neenak h in nasprotnih interesov pod enim klobukom; v resnici so pa pokriti samo tisti inte-teresi, ki se ž njimi indentifleira gospodujoča stranka, vsi drugi pa ostanejo izven klobuka. Tako je in drugače ne more biti, kajti nobena stranka na svetu ne more delati ču Ježev. Izpolniti n. pr. vse želje in zahteve hišnih posestnikov, obenem pa tudi vse, kar hočejo najemniki, je nemogoče. Lahko se pravi, da ima občina posredovati med nasprotji in iskati tisto srednjo pot, po kateri se najbolj izogne krivičnosti na eno ali na drugo stran. V obstoječih razmerah se lahko uva-Žuje to nalogo občine. Toda tako posredovanje je le tam mogoče in more le tam biti kolikor toliko nepristransko, kjer pridejo nasprotja do besede, torej tam, kjer so res zastopani nasprotni interesi. Kjer vlada ena stranka, je to izključeno. Po dolgem obotavljanju je to potrdil «Slovenski Narod» po deželnozborski volitvi v kmet-skih občinah. Tedaj se je v njegovem uvodniku lahko čitalo, da hoče liberalna stranka poslej biti zastopnica meščanskih, buržoaznih interesov. To nalogo bi resnično imela liberalna stranka in če bi jo jasno spoznala ter se ji dosledno posvetila, bi se to lahko pozdravilo, kar bi zelo pomagalo, da bi okrevale politične razmere na Slovenskem sploh. Toda če ni bila tista beseda izrečena samo v volilni stiski, mora liberalna stranka priznati, da so v ljubljanski občini samo meščanski interesi pod streho, vsi drugi pa pod kapom. Sainostalni poklici imajo zastopstvo, ne-samostalni so izročeni njih dobri ali — slabi volji. Seveda ni vprašanje, ali bodo liberalci to priznali. Odločitev je pri volilci h. Njim bi moralo biti ležeče na tem, da pride v občino opozicija in sicer opozicija, ki mora po svojih temeljih, po svojem programu zastopati one, ki so doslej brez zastopstva. Po našem prepričanju velja to že sedaj za večino volilcev. Treba je le pogledati volilni imenik, pa se vidi, da je tudi po sedanjem volilnem redu v njem mnogo več odvisnih, nego sa-mostalnih ekzistenc. Kdaj bo ta večina razumela, da ne sme svojih interesov izročati gospodarskim nasprotnikom, temveč da rmra i zr a žiti nasprotja, ki jih drugi zatemnjujejo ? Ministrstvo za javna dela. Sedaj vš krščansko-socialni vodja dr. Albert Gessmann, čemu ima ministrsko plačo. Doslej je bil namreč samo zato minister, da je bila krščansko-socialna stranka v vladi «zadostno» zastopana in da je dobil baron Beck »jene glasove za nagodbo. V nedeljo je pa uradna «Wiener Zeitung» razglasila cesarjeva reskripta, s katerima se ustanovi ministrstvo za javna dela in se podeli dosedanjemu ministru brez portfelja dr. Gessmannu. Državnemu zboru se predlože zakonski načrti, ki so v zvezi z organizacijo novega ministrstva in z ločitvijo posameznih oddelkov od onih ministrstev, s katerimi so bili doslej združeni. Z ustanovitvijo ministrstva za javna dela je zaključena dolgotrajna debata v javnosti, ki je bila v posameznih momentih zelo strastna. Vladi v začetku sploh ni bilo jasno, kakšno ministrstvo hoče ustanoviti; njen namen je bil pravzaprav le ta, podeliti krščanskim socialcem, odnosno Gessmannu ministrstvo, krščansko-socialni agitator je pa porabil priložnost, da bi si zagotovil čim večji vpliv v najširšem obsegu. Ce bi bilo šlo po Gessmanno-vem, bi moral dobiti njegov urad oddelke od vseh obstoječih ministrstev. Tako, kakor je želela krščansko-socialna stranka, pa vendar ni šlo. Vsaj nekaj stvarne podlage mora imeti vsak državni urad in vprašanje, katerim namenom razven politike naj služi novo ministrsvo, se je moralo rešiti kakorkoli. Mogoče je bilo dvoje: Ministrstvo za javna dela, za katero so s povdar-kom nastopali tehničarji, ali pa delavsko ministrstvo, čegar glavna nalega bi zadevala razmerja delavstva napram delodajalcem, delavski ugovor. Gessmannu bi bilo najljubše, če bi bil dobil oboje v svojo pest, ker bi bila krščansko-socialna stranka s ttm dosegla skoraj neomejen vpliv. Slepec je pa moral videti, daje to nemogoče in končno se je Beck odločil za javna dela. Nedvomno je bilo za to merodajno tudi njegovo «konservativno» stališče, ki se zgraža ob misli, da bi socialna politika dobila tako veljavo, kakršna bi bila naravna posledica samostojnega ministrstva. Organizacija novega ministrstva je torej v glavnih obrisih določena in potrebuje le še parlamentarno sankcijo. Iz objave v uradnem listu je razvidno da je Beck popuščal Gessmannu, kolikor je le mogel. Novo ministrstvo je zmetano z vseh strani iz najraznovrstnejših kosov in tudi najbi-strejše oko ne bo moglo zaslediti v tej sestavi vodilne misle in stvarne, enotne podlage. Po objavljenem načrtu bo ministrstvo obsegalo: Stavbene zadeve, rudništvo in obrtno pospeševanje. V delokrog njegovih oddelkov spada: I. Stavbne zadeve: A. Upravne: Zakonodajstvo in izvrševanje zakonov (stav-binstvo v obče, visoke stavbe, vodne stavbe); sodelovanje pri stavbinstvu železnic, ki zakonito prišteje železniškemu ministrstvu in pri zakonitem urejevanju stavbinskih obrti, stavbinske higiene; organizacija, osebne zadeve in izpitne zadeve državne stavbne službe v onem obsegu, kakor ga je doslej imelo ministrstvo za notranje zadeve. Nadalje zadeve privatnih tehnikov, izobrazba nižjega osobja. Sodelovanje pri upravljanju izpitnih zadev na tehniških visokih šolah. Uprava dikasterialnih poslopij. Briga za vprašanja stanovanj: Zakonodajstvo in administrativne odredbe. Sodelovanje pri davčnem zakonodajstvu na tem polju. Organizatorična dela in pospeševanje kreditnih zadev v te namene. B. Tehniške: Visoke stavbe: Tehniške in tehnično• administrativne zadeve, izozemši visoke stavbe pri državnih železnicah. Vodne stavbe: Tehniške in tehnično-administrativne zadeve, izvzemši vodne ceste in z železniškimi stavbami združene vodne stavbe. Komisija za regulacijo Donave. Vodopisni centralni urad. II. Rndništvo. Rudništvo v onem obsegu, kakor je bilo doslej v poljedelskem ministrstvu. Povrh tega: Briga glede obskrbe s premogom ob sodelovanju prizadetih ministrstev. Sodelovanje pri varstvu izvirov. III. Obrtno pospeševanje. Električna dela, izvzemši brzojav in telefon. Sodelovanje na vodnopravnem polju, če pride voda v poštev kot vir sile. Poraba vodnih sil za produktivne namene. Privilegiji, varstvo znamk in vzorcev, zadeve patentnega urada, patentno zastopstvo. Tehn;ško poizkuševanje, izpitni in poizkušni zavodi za surovine, polovične in celotne fabrikate, precizijsko merjenje in cementiranje posod. Predpisi in odločitve glede parnih kotlov (vštevši preizkuse kotlov) ob varstvu kompetence železniškega in trgovskega ministrstva. Pregled o napredkih na tehniškem polju. Pospeševanje tehniške obrti. Predavanja in tečaji za obrtnike; vzorna podjetja, razstave maloobrtniških delavskih pripomo.čkov, razstave vajenških del, tehniško izveščanje za maloobrtnike. Organizatorična dela in pospeševanje kreditnih zadev, sodelovanje pri osrednji zadružni blagajni, obrtno delo v kaznil-nah, gospodarsko pospeševanje hišne industrije. Sodelovanje pri organizaciji obrtnih zadrug, sodelovanje v zadevah mojsterskih izpitov. Zadružni izkaz dela. Pospeševanje humanitarnih, gospodarskih zadrug. Poraba zadružnih instruk* torjev; sodelovanje pri njih nastavljanju» Obrtna izobrazba. Pospeševanje maloobrtne prodaje. Razstave. Pospeševanje tujskega prometa, Tako bo torej novo ministrstvo, v katerem se lahko pravi, da ne more biti ne krop, ne voda. Najbolj je pač obžalovati, da je Gessmannu izročeno rudarstvo. Ge ni bilo zelo logično, da so bile doslej rudarske zadeve dodeljene poljedelskemu ministrstvu, vendar ni bilo nujno potrebno, en ne-zmisel zamenjati z drugimi. Toda rudarji so se znali braniti, ko so bili podrejeni agrarnemu ministrstvu in se bodo znali tudi, če bo Gessmann njih najvišji šef. Protest železničarjev in državnih uslužbencev. Nezaslišano izdajstvo, ki so ga zakrivile meščanske stranke nad državnimi železničarji in poštnimi uslužbenci, ko so njih zastopniki v proračunskem odseku soglasno pokopali predloga socialno-demo-kratičnih poslancev glede zboljšanja njih položaja, je silno razburilo te kategorije po vsej državi. Jugoslovanska socialno-demokratična stranka je hotela dati tudi prizadetim državnim uslužbencem v Ljubljani priložnost, da izrazijo svoje mnenje in da pokažejo, ali morejo mirno prenašati tako izdajstvo. V ta namen je krajni odbor sklical ljudski shod v areno «Narodnega Doma», ki je bil v nedeljo, ob 2. popoldne. Pokazalo se je, da so dogodki v proračunskem odseku tudi ljubljanske železničarje in poštne uslužbence močno zadeli. Izza zgodovinskih dni boja za volilno pravico ni bilo v Ljubljani takega zanimanja za shod, kakršno se je pokazalo v nedeljo. Dasiravno je velik del prizadetih uslužbencev v službi, tako da je sploh nemogoče, zbrati vsaj njih polovico na shod, je bila vendar arena «Narodnega Doma» premajhna, čeprav ni bilo v njej skoraj nič miz. Brez vsakega pretiravanja se lahko ceni udeležbo na najmanj 600 oseb. Večinoma so prišli seveda državni železničarji in poštni uslužbenci vseh kategorij. Zanimanje je pa preseglo obseg glavnega mesta. Železničarji so poslali močne deputacije tudi iz zunanjih postaj. Pri predsedništvu so se oglasili zastopniki z Jesenic, z Javornika, iz Lesec, z Bleda, s Kranjske gore, iz Kranja, iz Grosupelj, iz Tre benj, iz Postojne, Gorice in Zidanega mostu. Po samezne železničarje smo opazili tudi iz drugih postaj. Sklicatelj sodrug Bar ti, ki je pozdravil na vzoče, je razložil namen in pomen shoda in je naznanil, da ostane na dnevnem redu samo prva točka, da se z drugimi razpravami ne zmanjša važnosti manifestacije. Za občinske volitve se pa skliče poseben shod. V predsedništvo so bili izvoljeni sodr. B a r 11 Udovč in »krjanec. Potem je dobil besedo poročevalec sodrug E. Kristan. Govornik je podal najprej v kratkih, značilnih potezah najnovejšo zgodovino avstrijskega parlamentarizma. Omenil je slavodobitni nastop finančnega ministra, ko je naznanil, da izkazujejo za-ključni računi za leto 1906 146 milionov kron prebitka. V najširših krogih je tedaj oživelo upanje, da odpade od tega bogastva vsaj nekaj za delavske sloje, ki so s svojimi krvavimi žulji največ storili da je mogla država izčrpati tako velike dohodke. «Ugodna konjunktura», ki je pospešila gospodarstvo v državi, je naložila delavstvu velika bremena in zlasti prometnim uslužbencem, na železnici in na pošti, se je delo neskončno pomnožilo, ne da bi se bili povečali njih zaslužki. Uslužbenci so torej upali, in njih upanje je bilo pravično, da se pokaže država, ki je imela cd njih tako korist, dobro mater, ne pa hudo mačeho. Toda namesto izpolnjenega upanja je prišlo razočarenje. Da se razume dogodke v proračunskem odseku, je treba poznati nenaravno konstelacijo, ki je nastala v državnem zboru po zadnjih volitvah. Govornik razloži temeljito, kako se je Becku posrečilo, slikajoč socialno demokracijo kot rdečega hudiča na steno, spraviti vse meščanske stranke v koalicijo zoper socialno demokracijo. Vsa načelna nasprotja med liberalizmom in klerikalizmom so izginila in spričo neklerikalne večine državnega zbora so vendar klerikalci postali najuplivnejši faktor vlade. Poročevalec potem razloži razprave prora računskega odseka, v katerem so socialni demokratje predlagali, naj se uvrsti 20 milionov kron za zboljšanje položaja državnih železničarjev, ter 4,700 000 kron za poštne uslužbence. Od resolucij, s katerimi se priporoča vladi, naj se ozira na zahteve uslužbencev, nimajo ne železničarji, ne poštarji koristi, kajti take resolucije ostanejo popisan papir. Predlogi socialnih demokratov so bili utemeljeni in poslanca Ellenbogen, odnosno Beer, sta jih podala sporazumno z železničarji in poštarji. Zahteve, ki so stare 15 let, so pač tudi že dovolj preštudirane. A ko je finančni minister Kory-towski zažugal, da odstopi, če se sprejmejo socialno-demokratični predlogi, so vsi meščanski poslanci, klerikalni in liberalni, pozabili na svoje obljube iz časa volitev in kakor en mož so vsi glaBOvali zoper predloge. (Velikansko ogorčenje.) Govornik je prečital imena poslancev, ki so glasovali za, odnosno proti, in je tako jasno do kazal, da so vsi socialisti glasovali za, vsi meščanski poslanci pa proti! Končno je poročevalec dokazal, da so bile zahteve socialnih demokratov še skromne, kajti na železnici je prizadetih 140.000 uslužbencev, z dru žinami torej najmanj pol mijiona ljudi. Enako so ravnali meščanski poslanci že z zahtevami tobačnega delavstva. Poročevalec je še pokazal, da se ravnanju meščanskih poslancev ni čuditi in se je le pokazala opravičenost nazredne politike, iz česar pa morajo tudi uslužbenci izvajati konsekvence, ki so edino mogoče. (Dolgotrajno burno odobravanje.) Sodrug Petrič je na to priporočil sledečo resolucijo: «Danes, dne 22. marca v «Narodnem Domu zborujoči uslužbenci železnic, pošte in drugih javnih uradov izrekajo se solidarnimi z zahtevami, stav-ljenimi v proračunskem odseku po socialno-demo-kratičnih poslancih. Za uresničenje teh zahtev je potrebnih 241/» milionov kron. Proti tem zahtevam pa so skupno nastopili vsi meščanski poslanci liberalnega in klerikalnega kalibra in so torej stavljeni predlogi propadli. Shod z ozirom na to dejstvo konštatira, da meščanski poslanci nimajo volje, o potrebi usluž bencev resno razpravljati in jim pomagati, ter jim izreka toraj popolno nezaupanje in grajo. Nasprotno pa se zahvaljuje soc.-dem. frakciji in posebno poslancem dr. Ellenbogenu in Beeru za njih možati nastop in jim izreka neomejeno za upanje in zahvalo.» Govoril je še sodrug K o cm ur zlasti o rav nanju meščanskih poslance? s tobačnim delavstvom. Na to je shod soglasno sprejel predloženo resolucijo. Sodrug Kristan je opozoril zborovalce na važnost organizacije, ki je edina moč, na katero se lahko zanaša delavski razred. Državni uslužbenci naj se ne dajo zavajali, da bi se smatrali za kaj druzega, kakor za delavce. Tudi oni morajo podjetniku, državi, prodajati svojo delavno moč in ne morejo od zastopnikov kapitalizma pričakovati rešitve, temveč le nasprotno. Sami se morajo organizirati v bojne čete in kadar zbero svojo moč, bodo tudi zmagali. Ker se ni nihče več oglasil za besedo, je so drug B a r ti zaključil impozanten shod. Uslužbencem, zlasti poštnim, pa priporočamo, naj skrb6, da besede ne ostanejo besede, temveč da vzklijejo iz njih dejanja. Rešitve nimajo pričakovati od drugod, kakor od svoje združene moči. Proč z brezpravnostjo! Za enake dolžnosti enake pravice! Ljudstvo zahteva tudi za deželni zbor splošno in enako, tajno in direktno volilno pravico! Če je zrelo za državni zbor, je zrelo tudi za deželni zbor! Politični odsevi. Proračunski odsek državnega zbora je v soboto zaključil razpravo o obrtnem izobraževanju. Sprejel je celo vrsto resolucij, odklonil je samo resolucijo poslancev sodrugov Hybešain Seitza, ki sta zahtevala, da se odpravi večerni in nedeljski pouk za vajence in da se ga nadomesti z dnevnim poukom med tednom. Socialni demokratje so tudi ta predlog naznanili kot votum manjšine. Wahrmundova zadeva še vedno vznemirja javnost in nedvomno se bo moral parlament pečati z njo. Nekatere stranke so že sklenile, da na* stopijo v državnem zboru. Pričakovati je, da pride tedaj do hudega boja med klerikalci in nekleri-kalci, do boja, čegar posledice utegnejo biti zelo dalekosežne. Na vsak način bo treba sprejeti kak predlog, ki popolnoma razjasni situacijo in omeji prevzetnost klerikalcev. Seveda je nad vse važno, da dobi dotični predlog impozantno večino in vse, kar je protiklerikalnega, ima neizogibno dolžnost, pomagati protiklerikalnemu stališču do odločne zmage. Zato je takrat nujna navzočnost vseh ne-klerikalnih poslancev. Na to si dovolimo že danes opozoriti slovenske gospode liberalce, ki dobe lepo priložnost, da pokažejo svoj svobodomiselni radi-kalizem. Poskrbe naj, da ne bodo imeli liberalni slovenski poslanci prav tedaj, ko se bo glasovalo proti klerikalizmu, nujnih opravkov v Kurji vasi ali pa v Afriki, ampak da bodo tedaj res v zbornici in da oddajo svoje glasove za svobodomiselna načela. Kajti liberalizem v žepu ne zadostuje. Krščansko socialnih dennnciacij še ni konec. V petek je bila zopet deputacija, obstoječa iz gr-ščansko - ¡-ocialnih poslancev princa Lichten-steina, Witteka, Schraffla, drja. Schle-gla, drja. Drexela in Axmanna pri ministrskem predsedniku baronu Becku in je zahtevala korake» proti Wahrmundu. Deputacijo ie vodil - poljedelski minister dr. Ebenchochl G, ki gotovo ne v6, da se vjema socializem veliko bolj s Kristusovimi nauki, kakor z njegovim fanatizmom. Že vtč let je tukaj nekoliko stalnih odjemalcev «Delavskega koledarja», ker je kor sten in poučen. Letos si je kupil to žepno knjižico tudi neki učenec petega rezreda, pri katerem jo je zasačil kaplan. Težko je uganiti, kakšna groza ga je pretresla, ko jo je odkril. Vsi grehi sveta so mu bili naenkrat pred očmi. Takoj je začel kakor kak inkvizitor iz-praševati ubogega dijaka, odkod ima koledar in ko je izvedel, je zagodel: «Kaj? Pa k takim ljudem zahajaš?» In kakor da bi bila to njegova pravica, koniiscira koledar in ga odnese v farovž. Tega mu še ne bi človek hudo zameril. Morda se kaj nauči iz njega. Nazadnje se še kaplani organizirajo, da bodo odpirali oči slovenskim delavcem. Toda od našega kaplana ni upati toliko spoznanja. Ljudje njegove baže se boje delavskega koledarja bolj kakor židovskega in krščanskega kapitalizma in najbolj jim leze strah v kosti, če se kje organizirajo delavci, ki zasluž jo po 70 do 80 vinarjev na dan. Kaplan je hotel biti menda «pravičen», pa je prinesel učencu drug koledar «Kmečke zveze». A taka pravičnost ni nobena, kajti ta koledar ni nič vreden. Kup papirja je pač, toda kaj pomaga vebka skleda, če je pa prazna? Dobro posledico je pa vendar imelo kaplanovo ravnanje, kajti Vaš zaupnik je lakoj moral naročiti še pet koledarjev. Morda to potolaži gospoda kaplana. Štore na Štajerskem. Nikjer ne leže rudarji na rožicah, toda tako slabo, kakor v Štoreh, se jim pač malokje godi. Vzrok je ta, da se rudarji sami premalo brigajo za svoje zadeve in jih je premalo organiziranih. Tako se seveda ne more nič doseči. Namesto da bi napredovali, gremo rakovo pot. Vzemimo n. pr. kurjavo. Povsod, kjer so rudarji dobro organizirani, so dosegli prosto kurjavo. Saj je vendar nezaslišano, če mora zmrzavati rudar, ki koplje premog. A pri nas nimamo nič. Minilo je že nekaj časa, kar smo prosili nekoliko olajšave v tej zadevi, a nič druzega se ni zgodilo, kakor da so nam še nekoliko p o dražili material. Tudi drugih slučajev za opravičene pritožbe je dovolj, še takih, za katere gotovo vemo, da se tudi rudniška oblast ne strinja ž njimi. A dokler se ne bodo rudarji bolje organizirali, so vse besede le bob ob steno. Čas bi že bil, da bi se naši delavci nekoliko zdramili. Saj nas mora biti sram, če pogledamo v druge kraje, kjer so rudarji v primeri 7. nami že pravi gospodje, pri nas smo pa sužnji, da nam ni para. Na noge, tovariši, pa vsi v organizacijo; potem se bo tudi naše življenje zbolj-šalo. Domače stvari. Za mladino se hočejo naši klerikalci zanimati bolj kakor doslej in v ta namen bodo izdajali poseben list «Mladost». Ta časopis bo pač novost; toda skrb za mladino je pri klerikalcih že stara, seveda ne skrb, da bi se za mladino storilo kaj koristnega, temveč da bi si sami zagotovili čim večji vpliv na mladež. Nikdar jim ni bilo neznano, da se bodočega človeka najložje osvoji, dokler je mlad. Zato so se klerikalci vedno bojevali za absoluten vpliv v šoli in napenjali so vse strune, da jim ne bi šolstvo prišlo iz krempljev. Poleg tega so iskali vse steze, ki vodijo k mladini. Snovali so mladeniška društva, dajali so otrokom svetinjice, vodili so jih v lemenatu, organizirali so dijake na «katoliški» podlagi in ne more se tajiti, da so dosegli mnogo vspehov. Če je n. pr. mogoče, da so akademiki organizirani po «katoliškem» načelu; kar je približno tako naravno, kakor če bi sijale zvezde po dnevu, tedaj so uspehi njih nenaravnega zistema neutajivi. Odkar je delavstvo postalo velik faktor v javnem življenju, pa skušajo, pridobiti si tudi delavsko mLdino in love vajence na svoje li-manice. Da je tudi to prijateljstvo tako odkrito srčno, kakor n. pr. Luegerjeva morala, so pokazali klerikalci vnovič v proračunskem odseku. Socialno demokratična poslanca Hybeš inSeitz sta toplo zagovarjala predlog, naj se odpravi nedeljski in večerni pouk vajencev, pa naj se mesto tega vpelje pouk med tednom in po dnevu. Če je odrasel de< lavec potreben nedeljskega počitka, ga je nedvomno Še bolj potrebna mlada, navadno šibka konstitucija vajenca. Marsikak profesor pa zna zapeti zlasti ne veselo pesem o večernem pouku. Prvo je to, da pride vajenec zvečer ves truden v šolo in njegov duh tedaj pač ni zmožen, da bi sprejel mnogo nauka. Učni uspehi teh večernih tečajev so malen kostni. Resnost utrujenega fanta izgine po končanem dnevnem delu navadno popolnoma in ker ne sme počivati, se porode v njegovih možganih raznovrstne neumnosti. Fantje so tedaj navidezno raz> posajeni, a to ni v resnici nič drugega, kakor reakcija po sili napetega organizma. Umevno je pa tudi, da večerni tečaji ne morejo preveč pospeševati slavljene morale, ampak jo naravnost izpod' kopujejo. Razlogov za odpravo nedeljskega in ve černega pouka je torej dovolj. Pripomniti moramo, da je učni minister sam skoraj direktno zagovarjal predlog socialnih demokratov. In vendar je bil — odklonjen, največ po zaslugi «prijateljev mladine», krščanskih socialcevl Klerikalci bodo seveda trdili, da so hoteli koristiti obrtnikom, ki bi baje propadli, če bi šel vajenec po dnevi kako uro v šnlo. Izgovor je piškav. Obrtnikom bi koristilo, če bi se vajenci mnogo naučili, da bi pozneje dob;!i dobre, ne pa že v mladosti utrujene delavce. Krščanska ljubezen je tudi tukaj splavala po vodi. Samo konstituirati se ima kranjski deželni zbor koncem tega m^ca. To se pravi: Gospodu dvornemu svetniku Šukljetu se mudi, postati deželni glavar — in samo zato bo deželni zbor sklican. Če se natančno premisli, je hrepenenje gospoda Šukljeta umljivo. Ampak umevno bi moralo biti, da se mudi še komu drugemu na Kranjskem, n. pr. ljudstvu, ki čaka že celo desetletje na volilno reformo; mudi se nerešenim gospodarskim vprašanjem. Vse to se pa naši vladi ne zdi ne važno, ne nujno, samo Šukljetovo imenovanje je nujno nad vse. Kompromisna pogajanja kranjskih deželno-zborskih strank zaradi volilne reforme se vrte v prvi vrsti okrog veleposestniške kurije. Slišati je, da so se glede tega vprašanja zedinili liberalci in klerikalci, ki baje zahtevajo slovenski oddelek v veleposestniški kuriji. Temu pa nasprotujejo Nemci. Ker v Ljubljani ni bilo mogoče doseči sporazuma, so se zastopniki vseh treh strank odpeljali na Dunaj, kjer posreduje baron Beck. — Da je za volilno reformo pot kompromisa neizogibna, je razumljivo in mi smo od lanske deželnozborske epizode ves čas opozarjali na to potrebo. Da so vzlic vsem strastem stranke nastopile to pot, čeprav pozno, je torej tudi za nas zadoščenje. Ker so glede veleposestva nasprotja največja, razumemo, da so se pogajanja začela pri tej točki. Vendar pa moramo povdariti, da je zanimanje ljudstva najmanj združeno s to nesrečno kurijo; vse važuejše je vprašanje, kakšna bo volilna pravica ljudstva. — Sedaj je čas, da se liberalci in klerikalci spomnijo svojih obljub glede splošne in enake volilne pravice in da jo uveljavijo v čim največjem obsegu. Da se to ne more zgoditi v okviru kake četrte kurije, je jasno; pridobitvi kak:h slovenskih mandatov v ve-leposestvu se na noben način ne sme žrtvovati volilna pravica ljudstva! Istrska volilna roforma je v deželnem zboru sprejeta, kakor je bilo pričakovati, ko so Slovani podpisali pakt z Italijani. Gospodje narodnjaki so kar čez noč postali politični filozofi in dokazujejo, da je bilo bolje, sprejeti manjšino mandatov z ve čino prebivalstva, kakor pa onemogočiti volilno reformo sploh. To je mnenje, o katerem se da vsekakor debatirati. Le da je v ustih narodnjakov tako mnenje zelo čudno in če ga hočejo zagovarjati, morajo popolnoma presedlati. Z vso dosedanjo taktiko je kompromis o volilni reformi v najhujšem nasprotju. Toda prepustimo skrb za zagovarjanje nedoslednosti gospodom narodnjakom in recimo, da je bilo res nemogoče, doseči za Slovane več kakor 19 mandatov. Ne smemo pa prezreti, da tiči v volilni reformi še kaj druzega poleg narodnega vprašanja. Kaj so narodnjaki dosegli v volilni reformi v socialnem oziru? Četrto kurijo z osmimi mandati. Osem mandatov za celo deželo, v kateri imajo trije škofje tri mandate kot virilisti! Vsi razredni privilegiji ohranjeni, ljudstvo ostane brez resničnega vpliva, fikcija volilne pravice v četrti kuriji naj odškoduje množice za dejansko brezpravnost 1 če mislijo gospodje, da je ta reforma zadnja beseda, tedaj nimajo pojma o volji ljudstva, ki se bo oglasila tako, da bo gospodujočim brnelo v ušesih. Imenitna snov za komedijo je usoda, ki je do letela znanega di. Weifnerja in njegovega paj daša Kleina, ki sta hotela ustanoviti novo železničarsko «organizacijo». Društvo, ki sta snovala, se je res konstituiralo, a — ni sprejelo Weifnerja ne Kleina 1 Gotova tragikomedija —• sezidata bajto, pa ne najdeta zase prostora v njej Sedaj razpošiljata tiskano okrožnico, s katero svarita svoje tovariše, naj ne vstopijo v tisto društvo, ki sta jim ga pred štirinajstimi dnevi še sama toplo priporočala. No, vznemirjati se ni treba. Ta «organizacija» ni bila nič z \Vuifnerjem in ni nič brez Djega. Železniški mojster Josip Adam nam pošilja z ozirom na notico «Čuden patron», ki je bila dne 21. svečana v «Železničarju», potom podružnice pojasnilo, ki pokazuje pač ves dogodek v drugi luči, nego je bil naznanjen uredništvu. Čuvaj Gostiša je kazen 1 krone sam zakrivil, ker je železniškemu mojstru sam dejal, da je bil pri vlaku štev. 3 dne 16. januarja v službi in na svojem mestu. Železniški mojster je moral zadevo preiskati, kar je vsled naloga, ki ga je dobil, naravno. Šele pozneje mu je Gostiša povedal, da vendar ni bil v službi, ampak njegov namestnik. Gostiša je bil kaznovan z 1 krono in žel. mojster mu je prijateljsko svetoval, naj sprejme kazen, ki mu jo lahko povrne njegov na mestnik, kajti če sedaj naznani, da ni bil v službi, mora tudi Zel. mojster naznaniti, da ga je Gostiša nalagal in tedaj bo kaznovan zaradi laži. Gostiša pa ni hotel poslušati tega sveta, temveč je napisal dolgo pisanje na stavbno ravnateljstvo. Seveda je bila posledica, da je bila kazen 1 krone preklicana, nasprotno pa je bil obsojen na 2 kroni zaradi ne resničnosti. To je seveda drugače, nego je bilo po-ročano. Sploh se nam z druge strani naznanja, da žel. mojster Adam ne daje čuvajem nobenega po voda za opravičene pritožbe. Da pa mora izvrše vati svojo službo tudi tedaj, če je za tega ali onega nerodna, je naravno. Po sklepu lista. 0 kompromisnem pogajanju zaradi kranjske volilne reforme je sklenjeno sledeče: Veleposestniška kurija se razdeli tako, da dobe Slovenci pet. Nemci pet mandatov; ustanovi se četrta ku-rija z desetimi mandati. Reforma bo deželnemu zboru predložena meseca junija; če ne bi bila sprejela. se deželni zbor razpusti in reforma oktroira. Za konstituiranje se deželni zbor skliče 28. t. m. Raznoterosti. Atentat na poslanca Pernerstorferja. V petek ob Vi6. zvečer, ko je šel sodrug Pernerstorfer v uredništvo «Arbeiter Zeitung», je nekdo v veži naenkrat streljal nanj. Zadel ga je najprvo v hrbet, potem pa v levo roko; toda na srečo se ni P e r-nestorferju zgodilo nič resnega, ker kroglji nista mogli prebiti zimske suknje. Samo na levi roki je nekoliko poškodovan. Napadalec je potem streljal nase in se je na glavi močno ranil. Imenuje se Ignac Polak in je bolan na umu. Domišlja si, da ga preganja mnogo ljudi, med njimi tudi dr. Adler in P ernerstorfer, ki ga še ne poznata, hjavil je, daje hotel ustreliti Adlerja ali pa Pernerstorferja. Prepeljali so ga v bolnišnico, a ne ve še, če bo okreval. Vsa sreča je, da je bil samokres preslab in da je imel sodrug Pernerstou-fer debelo suknjo. Če bi se bilo zgodilo to spomladi, bi bile posledice lahko nevarne. Književnost in umetnost. «Pod spovednim pečatom». Veliko zanimanje je vzbudilo slovensko izdajanje prelepega romana, ki ga je napisal bivši katoliški kapelan H. Kirch-steiger in ki ga je poslovenil sodrug Etbin Kristan. Verna slika delovanja pravega duhovnika, ki živi za svoje nauke in tudi po teh naukih — ter znamenito risanje politikujočega duhovnika, kateremu niso nič lepi nauki, ampak kateremu je vse kaj drugega mar, morala sta vzbuditi vsestransko zanimanje. Malo je res še takšnih župnikov, ki bi tako delovali kot glavni junak v romanu, župnik Her-zog — takih pa, kot sta mladi in stari Gros pa je obilo tudi po slovenski domovini . . . Zaslužno delo zatorej opravlja, kdor širi med našim slovenskim ljudstvom ta Kirchsteigerjev roman. Prva knjiga stane 2 K 60 vin., druga pa 2 K. Znanstvena knjižnica. Poroča se nam, da začne tekom aprila v založništvu «Omladine» izhajati «Znanstvena knjižnica» v mesečnih zvezkih, ki bodo obsegali 4 do 5 pol. Kakor se nam piše, hoče ta knjižnica po možnosti polniti vrzel v slovenski literaturi s tem, da bo prinašala pregledna ali uvodna dela posebno s polja filozofije, sociologije in politike. Izdajatelji so se postavili na stališče, da mora nuditi znanstvena knjižnica sicer širšim slojem slovenske inteligence pristopno in zanimivo, a vendar vseskozi strogo znanstveno vsebino. Zato so posegli predvsem po prevodih del znamenitih učenjakov drugih kulturnih narodov, po znanem češkem Leichterjevem vzoru. Kot prvo delo se nam obeta znana knjiga češkega učenjaka profesorja D rti ne «Razvoj mišljenja evropskega ljudstva» (Myšbukovy vyvoj evropskeho lidstva), delo, ki je prav danes, v času preobrata v mišljenju, posebno aktualno. Kdor želi natančnejših podatkov o «Znanstveni knjižnici», naj se obrne na upravništvo «Omladine», Ljubljana, Breg 12, po obširni prospekt. Kolikor je razvidno iz tega poročila, se nam obeta koristna in zanimiva izdaja. Nihče ne more utajiti, da smo Slovenci z znanstveno literaturo zelo na slabem in kdor pomaga, da se odpravi kolikor toliko to občutno pomanjkanje, stori dobro delo. Zato pozdravljamo «Znanstveno knjižnico», ki s svojim prvim korakom srečno nastopa. Ko bodemo videli edicije, izpregovorimo več. Socialni pregled. Štrajk krojaških pomočnikov v Maribora. V soboto, dne 14. t. m. so tukajšnji mojstri krojaške obrti odgovorili svojim pomočnikom na njih zahteve glede upeljave tarifa zelo brutalno ter se obenem izrazili, da sploh niso voljni, spuščati se v daljne pogovore ž njimi! Razvon nekaterih točk so enostavno vse drugo odklonili. — Na podlagi tega odgovora so krojaški pomočniki drugi dan, v nedeljo 15. t m. sklicali zborovanje, na katerem so — ko je prišlo do glasovanja — sklenili vsi, razven dveh glasov, v ponedeljek stopiti v boj. In stopili so, kakor se spodobi zavednemu delavstvu! Taktično držanje pomočnikov v boju je vse hvale vredno. V boj je stopilo nad 80 pomočnikov, dočim je v delu ostalo kakih 10, seveda neorganiziranih in to pri takozvanih «Krautarjih». — Kakor je videti, bode imel boj zelo hude posledice, pa ne za delojemalce, ampak za delodajalce, kajti dali so se zapeljati od svojega tovariša, nemškega nacionalca g. Leto ni ja, ki je istodobno predsednik njih obrtne zadruge in si kot tak domišljUje, da je zelo bistra bučica! Ko bi pa njegovi tovariši znali misliti, bi izprevideli, da jih je na prav prebrisan način za nos potegnil! Stvar je namreč ta: Omenjeni Le to ni j a je tako srečen, da mu je naš mi- lostljivi bog podaril dva sinova, ki sta se krojaški obrti posvetila, so tista dva, ki sta na zborovanju glasovala proti, ki sta seveda vedno pri očelu uposlena. Drugih pomočnikov pa Letonija nima! Torej pri njem se dela in se mu vslečl tega dobro godi, kaj pa to njemu mar, da vsled štrajka trpijo Škodo njfgovi tovariši! Mož si misli takole: Predsednik sem obrtne zadruge, ter kot tak bom gleda!, da se pogajanja pretrgajo, oziroma tarifa odloži; pomočniki stopijo v stavko, boj bode trajal par tednov, in to je dovolj, da si pridobimo novih naročevalcev, sinova sta mi itak zvesta in bodeta delala. Toraj dober «Geschaftsmann»! Res, bistra bučica to 1 — Proti svojim tovarišem-podjetnikom se je pa izrazil ta mož takole: «Pomočniki itak ne bodo mogli več kot en ali dva dni izdržati boja, kajti nimajo dovolj sredstev, ter bodo, ko bodo lačni, še sami prišli prosit za vrnitev!» No, kar se tega tiče, naj to dotični gospod prepusti pomočnikom samim, kajti nobeden ne bode prišel prosit! Povedano pa bodi temu gospodu: Pomočniki so popolnoma obskrbljeni s potrebnimi sredstvi, tako da so v stanju ne par dni, ampak par mesecev vstrajati v boju. Torej le brez skrbi bodite gospod Letonija! — Zvita bučica pa je vendar ta gospod; kajti najbrže na njegovo povelje sta prišla dva delodajalca še tekom prvega dne in sta tarif podpisala, na kar so se jim — nič slabega ne sluteč — delavci povrnili. Ker je pa pri takih ljudeh zmeraj dobro, če je človek previden, je istočasno odbor stavke postavil svoje straže povsodi, tako, da bi imeli potrebna izvestja, in glej čuda, komaj eno uro, da so bili delavci v delu, je prišel štrajkujoč pomočnik, ki je bil na straži, in je naznanil, da je od največje tvrdke celi kup dela pripeljan enem teh delodajalcev, ki so podpisali tarif, da bi ga izgotovil 1 No, pa gospoda so se zelo zmotili, če so mislili, da se zavedne delavce na ta način lahko preslepi, kajti delavci so koj, v istem trenotku, ko se jim je ta sleparija naznanila, ponovno delo zapustili in sicer pri obeh tvrdkah! Tako energično postopanje delavcev je pa kar omehčalo srce podjetnikov, kajti koj po tem hvalevrednem činu delavcev, je sledil list od strani podjetnikov, v katerem naznanijo, da so sklenili za petek 20. t. m. sklicati sejo in se posvetovati glede nadaljnih pogajanj v pogledu upeljave tarifa I Torej bo že! Krojaški pomočniki so trdni v vslrajnosti in so se odločili izvesti boj do konca! — Krojaški pomočniki od drugod naj ostanejo solidarni s svojimi tovariši in naj ne sprejmejo dela v Mariboru! Citadella. Mizarji pozor! V Mariboru na Sp. Štajerskem pričakujejo mizarski pomočniki odgovora od svojih podjetnikov do 21. t. m. glede upeljave novega tarifa. Kakor kaže dižanje podjetnikov, bodo pomočniki najbrž primorani stopiti v boj, zatorej opozarjamo zavedne mizarske pomočnike, da naj ne sprejemajo dela v Mariboru. Zahtevajte po vseh gostilnah, kavarnah in brivninab SjaST" Berite! Berite! Novo! Novo! Izšla je t založbi časopisa „Naprej 1" t Idriji brošura „proletariat M Čitajte in Širile sledeče knjige in brošure: K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vinarjev. H. Kirchüteiger: „Pod spovednim pečatom". I. del velja 2 kroni 60 vinarjev. II. del velja 2 kroni. A. Kristan: = „Socializem". = Cena 20 vinarjev. A. Kristan: „Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo". Cena 10 vinarjev. K. Marx in Friderik Engels: „Komunistični manifest". Cena 40 vinarjev. A. Kristan: „Zakaj smo socialisti?" Cena 14 vinarjev. „Vatikanski jetnik". Razglednica. Komad 6 vinarjev. 100 komadov 5 kron. Vse te knjige in brošure se dobe v upravi «Rdečega Pra-porja» v Ljubljani, «Napreja!» v Idriji in v vseh slovenskih knjigarnah v Ljubljani, Trstu, Gorici in Kranju. jj> kaknr tudi vse slaVwfttc predmete dobavlja najceneje WUNIBALD PI* AKT N Dunaj, VI/2, Wallgaaae 19 (poleg Raimundtheator). 25 KAVARNA § § /fn/sit/ti v i/km&rikt» 2/faten' xtrlijo öoörv, po ovni in . \3xt/nesljiv0-potovali na/ w obm^fc <-Smion™t/Ö7ietctXa v J&ubtfani ttbivtSvorsk* uhc*2&. V&ikvvrs4na!fc»fixniia AitfC srhtnfüaAw, i g preje ,Todesco' v Trsta se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse pijače poceni. Napitnina je izključena. Vabilo k = rednemu ^ občnemu zboru občnega konsumnega društva v Trbovljah (vpisana zadrnga z omejenim poroitvom) ki se vrši dne 29. marca ob 2. uri popoldne v prostorih g. J. Božiča. Dnevni reci: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. a) Porečilo sploh, b) računsko poročilo zal. 1907; 3. Posvetovanje o čistem dobičku; 4. Volitev treh članov predstojništva; 5. Volitev devetih članov v nadzorništvo in štirih namestnikov; 6. Razni predlogi. Vstop imajo samo stalni člani. Za nadzorništvo: 2—2 Ivan Jeretin 1. r. Anton Pelko 1. r. blagajnik. načelnik. ki jo je napisal Karol Kautsky, poslovenil Anton Kristan Brošura «Proletarijat» obravnava sledeče predmete: «Pro-letarec in rokodelski pomočnik», «Delavska mezda», «Fazpad proletarske rodbine», «Prostitucija», «Industrijska rezervna rmada», «Rastoča razsežnost proletarijata» in «Trgovski in „izobraženi" proletarijat». Cena brošuri 30 vinarjev. Vsako nedeljo 3 HM HM 3 Stanje hranilnih vlog: 24 milijonov kron. Rezervni zaklad: 860.000 kron. v gostilni BALI J A v Rožni dolini pri LJubljani. Začetek ob 4. uri pop. Vstop prost. K obilni udeležbi uljudno vabita 3-2 F. in M, Italija. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši, Prešernove ulice 3, popre] na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnkt od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po °/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. 26—19 Denarne vloge so sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na aemljiiča po 4 7,%, na menioe in na vrednostne »?= listine pa po 5 na leto. Hf® H*-£ D Tc ie ic ic ic ic :c ic ic 10 ic ic ic ic ic | Delniška družba^združenih pivovaren Žalec in Laški trg | fli T«l«ion *t. 108. ▼ Ljubljani T.i.ton >t. ibb. i priporoča svojt gk izboru® pit® t sodeih in steklenicah. j 'Telefon St. 18% ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. Telefon it. 189. mm* X X "jI 'Z jI. X X T -jI X X X X XX X xc T T T T IC T T m Tc Ic Ic ic Ic Ic I « 26—15 l*d»iat«fH in «(jf»?»fuf »»tdnik fnn HmU, Ti*k* It, P», iftmprfji * Kysoiti,