O LJUBLJANSKO-NOTRANJSKIH TEŽNJAH IDRIJSKE OBČINE
137
statistiki prihodnjili dasov bodo Korda pisali  o nep     • tmiem spriaminjariJ-a apravnoozemel.jske razdelitva na, siov©r.     'm po osvoboditvi-.  "*^ae te spremeaibe 8o bil*! jmeraj osnanj     ; kot nskaj nii3®ga in koristni'ga s,   fieprav ;^o sdržals l^s do nasled= nje pr@oGnoY«o  Ko siao pred leti  dcV^'li 0Si*a'. okrajg^Vj:  ni  bilo prav nič potrebno is njih napravi■«.    Štiri  vBč^e,,   ki'siQf3  jih potaia po  črno gorskima s-gledu o'   ?&.\     %  me-'' m ko Hrvtje še dan®8 ostaja^io pri star*®®...   To      o  .  -trebi.-     -I  ali n     )trebno-sti okrajiftv mislim govoriti o     '.Tuf^.   e::il'     i3«ti,
V t«K esstavku lio5e2i isreSi le n-^^;I=":-,i os«b'     :, av:j?iJ?l-    ;v  o ¥e«-
DO pogoeteJ5ih trditvah in dkl?»p::,;:   ''arijsi...,;i ob^-ma     i orgarc-Vj
da Idri.ja  (tn b« tniali idrijska  .::     ua)  re spaia vo     :c PriDcr-"-
skij   aopak v nsko 2e dolgo ne v:^^:       tnalno pokrs.ji^-      '/" F^rlrK-ij-
skoj M   4'S bila del nekdanje Krs::.,   ,.e  ^^n ki  Se .::& rr    JŠnjOj   t:::,di
etarfijSo  gei^araci^o ::;e prsdet£vl^%  ,)9£7ir nolo5^*r;?!gfc     i^mljepi;^-
nega "^ pojme......
Da bojB bolj rsssuail^ilTf  naj ■'?     .^'etko povi^mj,   da imam današnji'; obSln®  ine v«is safcaj Je poti-^e-.  2- .'imeraj] govoriti le o "komus-'--fiah"f   saj  je važna predvsem nova vloga občine,   ne pa aov na^iv,, ki  je tako samo tu.j isiras: :^& doheJ-o bes-edo'*  v" giavD,€^m preiai-šljsno zaokrožen« oEemeljskoupravn® cslotf^.-  Tako je tndi na Pri-morekems. seveda s-, izjemo obmorskih ob?in/ kjer pa je živa mccKa atara mestna tradicija in s-dražitvam nasprotuje s^^-ahteva ree!profila® izvedb®    1-oBdon-Bks spomenice o soglaaj« ia leta 1954=  Ka vsesi svstn najbrž ni drSavis,  kjer Tmč občis^o in nejvišjo oblastne n@ bi  bilo '^ni~6mBir" o Y Erropi  se 3 t^fi ponaša s-amo 0\Agos^'lavi ja, ?5a sajvsd-, ffocialiot^ čnih rapi-iblik ne st®jf»ffio> s^a tleti vjueani   čle:; Toda o t^Bij   kot rečtno,   kdaj  dr'i(S;lSc  '3 odprai^-o okrajev .je aastE.l® prasnlRa,;   ki  jo je bilo trsLa napolniti. Se namreč ■ stvari in sa-dsvft's   ki  jih ena saioa občina ne more oatvariti  ali  v-rejati,   ki ki jih lahko    obvlacinje le v etodelovsaju z  druglrol.   r.crmalno-sosednjinsi ob<*;inami.
Isi tako ee ,je začelo, J>okler sMo imoli o&ra:} ^jor.c^,  &i^^i ^-f •-*■'■ Z1&1 pobran flcrišK:?'!,  kot jo po^^namo od nesrečnega leta I:il6,   ici ^e i^rimorska,   del Kranjske (večji dsl rotran-jsk®/  la^Korcšk©^ (Kanalske dolino)  lcčxxO od IvratcF v "stari fcloirenl^i^, ^ je b^..^:
normalno,  da so bil@ štiri 3«veTOoprimorBks obain*? ^Idrija;, ^it.....
miJis   AjdoTŠSina,  Nova Gorica)  kar saajbolj ;ascl eebo,J pov-*-«-'«-"
Tudi eb ■'}^ti:,!->:y:ii:,i  "" vslik«,g-."   l.opvBk^ga Q]ira,j8,   ki  je obs^tgca" •'«?ci PriiROTTko,   je bileša vidiža naiLukšna prekti (!-r:a r&zdulitil^ ^m Goriško Ui bivši   koprski  ojc.:aj:   -^edaj šo okrajni   polltlKl gpvorili  o mijnoatt  eeetne ro-?eEsav6 aevernt Primorske oairom; Soške doline t rnoT^em.^   ceprs;v so i*i mogoče i'"a  tfihem že raspO' rejalJ, novs? al-a^ba po 5:;.?lo  vsr,i€ti!Vj  odpravi ^iJo^ajev-   ki »v-'" ,jo  takrax Že lahko alntkli .Pot-im pn. uaankrat okrfš,}i  niso  bili 7>it potrabnl.   fii«;gistrfikfi  tsbllce ;;;s avtom^bilti 3% ^^aiiee  i;?;da-jfijo  ••: :Kačei;nžt:fii;d   aacli^lh Ilirih velikih okraiov! }
Beseda "'okraj''   po ;:anoglh pori p e ulj ali :r:\ "hipertrjfi^jgih"  ^la 'i>nl '"O.  b:ij,a ved  v y.cal   iod raladl;". r'o^ poiaj-ii!-;,,   d«a ;?bi^ ne ^^'erkljar,-skas pripad&li po -vrsti  oi:ra,jexa Cs^-kno.   -^-Iri^a*   i^ohaia,   Carica in nai;adrije Koperj.   k:i   ;jf> i^igjnil v morju) ,■ Treba  je bilo iti   s 5asom ixj vse surcrrainjatlv   tako so prišli y rabe pojmi- kot bas«'Jij,   komunalna skupnost.;   področje;   rsgš.ja lxi še mnogo drK"« gih;   isogniti smo 3e morali  ilsJImI j'Ijudak&mu Iv. ustaijenemi i^rasii "okr-e.;^''.  Bržčas bnino  oes dePtt let spravili   ■■ starko šare tudi "reg             ki  bq d©;i      kf^ffii     Aka m.c,tievn&'i
Razbile ;■?           oila  torej     :^dl   t      a goriaica Bfcuprioat^   ki Bao jo po;sn;-Ii   v  xvš^aii okTa^^i  Goii.i^'^^.  ?a m. popolnoisa:   kratka štisrSiJa Cvetka Vidriarja v prvi  številki revije Goriška ar8^a:?.j!; B.govorno  prikasige.,   koliko akupnih eli'£b šs ima lclx'ioa ;3 dragimi  goidš ki mi uHiroma severiiopriiaorskimi. obfiinaisU.....Da se ji*a
JjiTl^a. i>a^3ia nagibati 2.iftera3  bolj hb '/siiod.   4)© več vzrokov.
Kajprej t-   ^v:   Idrija,   čapra-^f no n^tetaBicu ;■ -jf trnjislajf^ifa r-a-sslij na ■ ; ..raorsksia,   ima žfvo.Jo  bogato  ;jgo;:./vi»o„   la »godcrine upreviŽMio  dviga ponos vaakeiaa ^'drijčanu,   2fe  v s".ari A-^airiji je imelo mesto  i-aradi  svojega rudnika poseben polcžaj.  Med d¥<ima 'vojnama ja Idrija pradstavljals aajvežje čisto  slovansl mes^i^s. v Itali,]!.,  Pa tti<ii po osvoboditvi,   do s^gra^l tv§ l^^ov^ (k lica ir, priključi t.v>« Kopra,    'ie bila š (-^ rtsdao 7i,ejve^je mžjstcs ■na Prljsorskemv   Biti upravr;.o odvlser. oU kaic<?g^Aj   čeprav snaae-nltsge,   versdar pa   trikrat marijsega i'olmiaa,   ali pa do Tieda^-iUKa    ■'^•''■^'M^'^^no iiCi tudi  v icaksat drugega asiisli^ še nsobiikovanega meata kot je I^ova (brica oziroma raK«"! jsji^oegE s« Kopra. ki aa aever.ce Priiaorne ne niore biti  geografakci sradišče^   ae^ rafiimljivoj   zdi Ičiri jž^anaCmeSčanr.,'  naiipra"i?i5«inc .•:, Kttr pa   ''drM.ja zaračj,. svoje lege laed gorami  i:s gosdotfi    jia »t^arov^abodnsin delu Primorska  ikakršno posimno skcra^j 50 let/  ns h(5 mogla nikoli i^-ti !,ati  središče veSjega c;:;eiJ3.1jav   kot je t-bsega {ia:;ia-Šv^e ob5.ln<j,   ,]i  je usojaiio,   ca a« vklj-i!^5i  v tleto 3k^:pn&&t^   ki ji bo  bolje uetresala.   Gospodaraki  in kultui-ni vpliv Idrija pRČ 1® rahlo sega 5ea .^očinskiB mgj-^  (ti:, mialim predvsera kot ralgraDijsko središče'—
Fov aaSis povezovanja občin^   ki  izvira is? načela saraou^pravlJanja iK dogo^rorjenega aodalovanja  Ikar vsaj v nekaterih oblika]-tudi v državah s W,^asi'ino upravno raadelitvijcs rvi kaj poscibnc novega)   Je,   ali pa naj bi vsaj  bil cenejši,kot pa visdrževanjo c-revelikega okrajnega aparata.  -"^Csr sodeloveiAJe ni -voS vezatjo ha okraj  (oaj  tega. nI veS}^   ja zdaj možno poveaovanje \ katerekoli  amer.  Ker je is Idrija v Ljubljano nekaj kllametrcv  bliž kot v No¥0' Crorico,   ker ¥ Ljubljano polje lepša eesta  (ko  bodi;'
138
adlaitij^aii cesto Col-Ck^dovio^ ra.žlika ne bo več tako veiiKa. in je Ljubljana obenem naša prestolnti^g tei'' so tam ustanove bolje opremljene in na višji ravni, je pa5 isbira jasnao Z vsem tem se strinjam, ne morem pa soglašati z nekaterimi drugimi atv8.r-» mi in utemeljitvaini.
Prvo, kar me moti,js utemeljeno ali neutemeljeno; na vsek način pa zastarelo očitanje nekaterih občanov, da so od idrijskega rudnika imeli veliko dobička bivši okraji, predvsem Tolmin in Goricfie Če je temu res tako s potem so sa to precej  krivi Idrij-čani sami. Ako niso iraell dovolj oblasti nad samim rudnikom, 30 pa v okrajnih telesil aedeli na pomembnih položajih idrijski ljudje. Morda so IdrijcSanl ssarea kdaj pa kdaj upravičeno gledali s dvomom na rasne,sicer koristne pobude; ki so prihajale iz  Nove '^orice^ a ao le preočitno kr.^jfi". 3, da gre za uveljavljanje ožje Goriške, novogoiuške občine in ne toliko celotne Goriške. Glede zidave nove goriške bolnišnice in zadevnega prispevka idrijske občina je stvar precej nerodna^ ker je iz Idrije ; v času okraja 2e odteklo nekaj denarja, a sedaj bo .irAVsrlli anketo po  vsorčnem sistemuo i'a je pokarala, da je komaj slaba petina anketirancev aa Gorico. Seveda pa je nožno podvomitij Če taka anketa resnično izraša željo vseh občanov. IJaj bo kakorkoli i ne da se zanikati, da je iz  večine krajev v občini bo3.niku laže prestati vožnjo do Ljubljane, pa tudi so tam klinike in vsi oddelki. Če ^a to govorijo še finančni csiri, je pravilna odločitev  '' . večine anketirancev, da 3e Idrija vključi v geoinedicinsko regijo (skakaj ne ljubljanski sdravatvenl okoliš)^ Občinska skupščina je le  sprejela sklep, da se idrijski a&vod sa zaposlovanje delav--i cev priključi ljubljanskemu. O tem srac brali v Idrijskih ra;sgledili XI/2. Najbolj nenavadno pa ee mi z.di tO; da je šolstvo idrijske občine vključeno v prosvetno pedagoško službo Ljubljane, pa ne Ljubljane kot Ljubljane, ampak neke ljubljanske občine, namreč občine Ljubljana-ViČ, ki tako svoje prosvetno pedagoške naloge izvaja vse od Kočevske reke do Zjikojce. To sa po mojeiiprav nič ne aklada s kontinuiteto delao Gotovo ima idrijska občina mnogo več podobnega in skupnega v  sosednjo tclniinsko občino tudi v pogledu šolstvso Vezanje na idrijskega šolstva na ljubljansko stran 80 do nedavnega zagovarjali predvsem zaradi cenejših uslug in bolj usposobljenega kadra, aal pa aa primerjavo med novo goriškim in viškim zavodom nimamo potrebnih podatkov. Videti je, da se Idrija hoče trdno okleniti omenjene "navez;e", č© ne, gotovo ne bi v -^ein brali sporočila, da je Idrija proti predvideni izobraževalni skupnosti Gorica oziroma Koper, smpak da hoče pripadati takšni skupnosti v Lj^^bijani.
?'adnje čase se vedno pogosteje poudarja "notranjska teza"* In prav ta se mi zdi naivna in nevzdržna. Težka italijanska okupacija je skušala uničiti slovenski Sivelj na Primorskem; v tistih časih j« Idrija delila z  drugiBii Primorci enako usodo« Sledili sta dve desetletji v svobodi, zato laliko rečemos da se je Idrija v petdesetih letih tako spojila s "staro Primorsko"^ da je v ljudeh srasel močan občutek navezanosti o Govoriti danes, da je Idrija bila združena s Primorsko samo v letih italijanske .zasedbe? je nesmiselno. 'lucii tistih dvajset let po vojni je dalo Idriji svoj pečat, V zadnjem polatoletju se je torej integrirala v Slovensko Primorje. Današnje sklicevanje na Notranjsko ima samo toliko smisla, kolikor se pri tem misli na Sjubljano. Notranjska je danes postala le še zgodovinski pojem, pojem v geografskem smislu se je zelo zožil. Stara
139
?Jotr'anj8ka  ,1.j v x>aMh                ii sb;      3la=   ■           ./-; ':*  •
čuti  bol^i primorska ki,':.   ^ ;«::!rkoli  ,,.■■•&j^   e;?-:,      0.ii,'a!jr': caj,  SenoSec^Sj,   da ne go¥or:;..ao  o Vipavi ^Ostan--     '"rej Le, Cerknica,   Vrhnika in če dosia ^^rave/i 3,3 -^clri,.     Scot najv:=;,; kr&jj   poteffi de vseer.o irimaBo parnetaaga svi^č''    -a,   «-^r.tec..;* ,ls ''■jubl;iana.   Zakaj potem '<;« histoiei^žsrai^          sv.       3 godi:
nln "saiaoypraYlJa-'/skim"  občinskim sodelo7           .   >      ■■■•?.  ttj'g
P« preeejšc)3'i 3cos  idrij-ekega občl.nBk^ga 0?:       ,    i^i           ni  s,
dal pod Notranjsko (C-irklJauskc'. arapak ,; al oč. u jlh 2i apravno in drugače navezan ne SoŠl-ro  doli5;,. .   čap-ar      ./eda         "
odprt n& vzhod proti 3kofjl l.oicl. -i^a tud;? ftrrjo-^TŠka planet« je tdla aaera^ tes-io poveacina z ^ipa7BL;:i) dolino« Ce bi nap: brsk&li po ^gcacviiii, bi moj^aii Ceril/preko loči,ti od idrl, ob^iR3;   eiceripa jpj b:t.la v davnini   r           drija pod7rie:i£
minski  gaejaldi ji "in cadajakemu  '.-■ ■'            ''   ^ " ■   '':v-.,:v-:
j9 "^ dobA   'alvaoorja segala Ao  '■
Tudi  ne držiš   na je^ Idrija      ':3l,, ..=.....
To  J8 bilo Bamc  pred aili;r        Ictj   k«          - 1^         "ci:;                 =g:v
zgornja -*drl^ns   tekla čeis'-     "'.og in *          v&t          :-oti ^          -i|i
Hes 08 je:   da iw» -drlja  •'       J  '■^'"^  ■            ?/          :e gv-       -   l\.
bljanc In &e prič.?;   cja b:           ■?  i                                    •imlji-'     pa ,1'i.
aevs-da«   da iuajo nelcates'                                  a                A^n:lj-.     oT'-'
bliže do  večjaga meata v                       ,,.:     ;■   &'                  -  s:;       ,?i
velika središča •- zrsslj                      obrobij v                 od p:     tG.
lo-'   iO dolga rasdGlJe;   v                     či  !&«;&                JO"!^' k}      -lli Hrvaški ali ]:.«                       alj^ .
Nic^jar nlnssis proti pamt      v^'.- ,.0 ^ -fzovov^^v             j   -^u:     .:, > l; ^*=:'
mi  z;di kratkotrajno  in ,     {:oDto menjammi^)           vner,;;         najem-
Eištvf^ rasnih olužbp   hitro  trganje do^^eda'   , Tv tradi     ] ofc hkra'-n©Bi Bl":licev©njiu re mžiOi^-oscsre^se ;i:n  ri:  ve    ;^:Ive trs.;,. 01 Je, Sicar Je res objavljenih Se uekaj nove.iših studj J  n ¥prašanjil f^odobnega rsgionali2rc:5i in vakhzev'^ aed njiwi   ■: študija dr.Vogfcil-aika'   Idrijo priSteva.jo v Ijubljcneko obiar?^;;.,   vendar- p^;   la to v^eUt bolj  kot prlrcer.
Me v^^ fc'4;,   kaj s,ani bu ise pTlnea^^l  cas,             v^isFih ne     '       da  j^
ojarsikatera, napaka nase dr-«?>be stcejen)-^            i-aradi naj-zr     i.šlje-
nega s^aletavar^Ja.   2.aradi  presnega zr^sna    ^...i tremrtoo  al:     ilne
be..«ied9-,  ičii'ijca ^e Se vedjio iaiiva v Sočo. Osebno miel-*.ai     *h P:e1 morska mora ootati  takšna-   kot ,je danes ?,  -/seroi  svojimi
»lostffii,   enaico pa tudi Gorenjska,   -Doitenjska s? tielo k;rajip           a-
Jerska s Prekiaur.jsm ali :'03)v:.r',j«a,   ya 38V«da tudi  Nctran^           a
Sneanike do  ^irov,  če drv    .enogospol^raJci  rasvo:;  in raci           c)«;
zahtevata apr»!iiaeK:b'^.   ki  ■      utemeljene,   poteis oe morajo  v^;          ^:i
seveda val'pi^ečustve*'.:         .ialekij   vendar še     uer&j  ©ial           .•?. ,, ■
pri   vaeh reformah' do uro  :      tehtati   is? vzeti       ::b«ir vs':         .^.ilii--
llzae dežele ±l. pckrajinl     c nastajale sarad    ir^ižben^         .\o&c-s.
:na.i-'av,r'.c danih pogojev Irt      radi  agoloTine,   k     \be. n                .'ak      .'.:
p.&^   danes pa ^0 sisia tv-d-      okaK,   da '^-ifio nsTo       \ri   i.                  t.            "
lj0s   svo.ie pokr&ji^Je,