VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 9. MAJ 1996 Letnik 51 Štev. 19 (2858) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Manjšinska zakonodaja v Avstriji in Sloveniji Tako v Avstriji kot v Sloveniji I potekajo priprave za noveliza-cije zakonov, ki zadevajo odnos držav do manjšin znotraj in zunaj svojih meja. Medtem ko so v Avstriji priprave, potek, pa tudi spori glede novelizacije javnosti znane, potekajo priprave v Sloveniji za širšo javnost na Koroškem bolj neopazno. Znano je, da vzdržuje Republika Slovenija poseben sekretariat za Slovence v zamejstvu, ki ga vodi dr. Peter Vencelj (nekaj časa so imeli celo ministrstvo) in je podrejen zunanjemu ministru, obstaja tudi Odbor za mednarodne odnose, v Avstriji pa so manjšinske zadeve podrejene uradu zveznega kanclerja. V Avstriji se zatika predvsem zaradi nekakšnega »veta«, ki ga uveljavlja Narodni svet koroških Slovencev v sosvetu. Pet od šestih priznanih manjšin v Avstriji se je že izreklo za tako imenovano ustavno določilo oz. ukrep, v katerem se država obvezuje in priznava k etnič- ni raznolikosti svojega prebivalstva, prav tako ZSO. NSKS sicer ne nasprotuje (več) temu ukrepu, vendar je vložil pri sosvetu papir z zahtevami, ki so sicer zelo jasne in lepe, vendar imajo kot zahteve to hibo, da so v veliki večini (nad 80 odstotkov) že zdavnaj veljavna avstrijska zakonodaja. Skoraj dobesedno so prepisane iz Zakona o narodnih skupnostih, iz okvirne konvencije in iz Avstrijske državne pogodbe. Dalje str. 2 Na koncertu, ki so ga pretekli end of the summer« z Bleda, That«, »RATM« in drugih. Števil-petek v mladinskem centru »Mo- »grass« in skupina »Protest«, ki ju na mladina se je ob vročih in glas-zarthof« priredili dijaki in sestavljajo individualisti, učenci nih zvokih zabavala, nekateri so dijakinje dvojezične Trgovske TAK in ZG iz Celovca. Mlade plesali, drugi spet so se srečavali s akademije, so nastopili štirje skupine so igrale lastne skladbe v prijatelji in znanci ali pa poslušali mladi ansambli, dva iz sosednje stilu punk-rocka in grunga ter glasbo mladih mojstrov. Slovenije »Mokre sanje« in »The znane komade skupine »Take m. š. DSAN in ZSO pri Schlödu Delegaciji Delovne skupnosti avstrijske narodnosti v SPO in Zveze slovenskih organizacij pod vodstvom Ane Blatnik in dr. Marjana Sturma sta se v ponedeljek sestali z avstrijskim državnim sekretarjem mag. Karlom Schlöglom, ki je v avstrijski vladi pristojen tudi za avstrijske narodne skupnosti. V ospredju razgovora so bila vprašanja razširitve slovenskih radijskih oddaj v okviru ORF, aktualna razprava o reformi zakona o narodnostnih skupinah v Avstriji ter tozadevni odnosi med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Delegaciji DSAN in ZSO sta državnega sekretarja seznanili z razpravo o reformi manjšinske zakonodaje v slovenskem sosvetu. Državni sekretar mag. Schlögl je delegaciji DSAN in ZSO seznanil o načrtovanih nadaljnjih korakih v zadevi razširitve slovenskih radijskih oddaj ter o stališču vlade glede reforme avstrijske manjšinske zakonodaje. V delegaciji DSAN in ZSO je bil tudi predstavnik Slovenske športne zveze Ivan Lukan, ki je državnega sekretarja, ki je v vladi pristojen tudi za šport, seznanil z dejavnostjo slovenskega oz. dvojezičnega športa na Koroškem. Državni sekretar je sprejel pobudo, da se posebej sreča s Sloven- sko športno zvezo. Predsednica DSAN Ana Blatnik je po pogovoru z državnim sekretarjem mag. Schlöglom ugotovila, da je bil sestanek izredno koristen. Dialog z avstrijsko vlado v zadevah slovenske narodne skupnosti je pomemben. Pripravljenost vlade za postopno razreševanje odprtih vprašanj je dana. Zato ustvarjanje umetnih konfliktov, kot to dela ena slovenska organizacija na Koroškem, ni pametno, še manj pa je koristno, če v ta namen skušajo določeni slovenski krogi celo zaostriti odnose med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. BISTRICA V ROŽU Šolanje za odpuščene delavce Po dramatični vesti, da bo tovarna akumulatorjev Jungfer na Bistrici v Rožu odpustila do konca tega leta nad 80 sodelavcev, je tako med prebivalstvom, predvsem pa v gospodarskih krogih in pri socialnih uradih in tudi pri politikih sprožila nervozo. Medtem je sicer vodstvo podjetja, ki je v celoti v lasti italijanskega koncema »Fiamm«, nekoliko omililo napoved in sedaj govori »le« o 71 odpuščenih so- ... vse visi v zraku! delavcev, a strah pred večjo gospodarsko krizo na južnem Koroškem odnosno v Rožu je še naprej prisotna. V torek, 7. maja se je koroški deželni glavar Zer-natto vključil v pogajanja o prihodnosti podjetja na Bistrici in se pogovarjal z generalnim direktorjem »Fiamma«a Giovannijem Dolcetto in ravnateljem tovarne akumulatorjev na Bistrici Ulrichom Poppo-vičem. Pri tem sta menedžerja ponovila prvotne vzroke za krizo, kot so to slab menedžment v preteklosti, rastoča konkurenca na evropskem trgu in veliki mezdni stroški v Avstriji. Napovedala sta totalno reorganizacijo koncema »Fiamm«, ki bo v koroški podružnici zaključena predvidoma že prihodnje leto, tako da bo Bistrica spet zdrknila v področje profita. Za 71 sodelavcev, ki jim neizbežno grozi odpust, se pripravlja socialni paket, to je šolanja in tečaji v okviru delavskega fonda »Metali«. Bistriška tovarna akumulatorjev pa tudi po energetski plati hoče zmanjšati izdatke in si želi tok po znižani ceni. F. IV. MLADO GOSPODARSTVO Varčevanje za podjetnike začetnike Po vzoru stanovanjskega varčevanja (Bausparen) je ini-ciiralo mlado gospodarstvo pri Gospodarski zbornici varčevalni model, ki bi finančno olajšal mladim podjetnikom/podjetnicam pot v samostojnost. Ta model so pretekli petek predstavili predstavniki deželne politike dr. Zernatto in mag. Grasser, mag. Gasser od Gospodarske zbornice in direktor Krainz od denarnega in kreditnega področja. Vsak bodoči podjetnik ima možnost varčevati od dveh do šest let. Najmanjša varčevalna vsota znaša 100.000 šilingov, najvišja pa 750.000 šilingov. Novi šefi lahko pričakujejo obresti v višini 4 odstotkov in premijo v višini 10 odstotkov na varčevalni znesek s strani Koroškega gospodarskega fonda (KWF) v dejanskem primeru ustanovitve novega podjetja. Podjetniki lahko tudi prejmejo posojilo v višini 1,5 milijona šilingov v roku 10 let z ugodno obrestno mero. Po statističnih podatkih sta šli v preteklosti po 15 letih dve tretjini na novo ustanovljenih podjetij v stečaj. Vzrok temu je bilo pomanjkanje lastnega kapitala in pa napake v menedžmentu in knjigovodstvu. Gospodarstveniki pričakujejo s tem modelom nov val ustanavljanja podjetij in večjo pripravljenost ljudi do samostojnega gospodarjenja. Ustanovitev podjetja poprečno ustvari 3,7 novih delovnih mest. PODROBNE INFORMACIJE: Gospodarska zbornica v Celovcu, tel. 0 46 3/58 68-275, Slovenska gospodarska zveza, tel. 0 46 3/50 88 02 m. š. ZASEDANJE SKUPŠČIN REGIJ EVROPE V HRASTOVICI: Vse več pomena in pravic regijam Evrope Delovno predsedstvo z gostiteljem dež. glav. Zernattom in zastopniki Slovenije, Hrvaške in Madžarske O integraciji Slovenije, Hrvaške in Madžarske v Evropsko unijo je pretekli četrtek in petek, 2. in 3. maja 1996, v Hra-stovici pri Celovcu na pobudo Koroške razpravljala 1. komisija Skupščine regij Evrope. Zasedanje je potrdilo, da regije dobivajo vse večjo nalogo in vlogo v združeni Evropi in da brez smiselne in dobro premišljene razširitve Evrope ter brez decentralizacije ne bo šlo. Ali, kakor je povedal predsedujoči Skupščine, bavarski državni minister Kurt Faltenhauser: »Centralizacija pomeni konec Evropske unije«. Mostišče integracije Na začetku zasedanja je koroški deželni glavar Zematto ponovil svoje stališče, (zaradi česar so ga svobodnjaki politično mlatili), da mora Koroška biti takorekoč mostišče integracije vzhodnih in južnih sosednjih regij v Evropsko unijo, kajti to da je poleg varnostnih razlogov bistvenega pomena tudi za gospodarski razvoj in rast naše dežele. Avstrijski veleposlanik v zunanjem ministrstvu Woschnagg je v svojem uvodnem referatu dal stvarno in nič olepšujoče poročilo o dejanskem razvoju in stanju evropske integracije. Po njegovem bo Evropska unija zašla v hudo, če ne celo eksistenčno krizo, ako ne bo znala in vedela najti odgovore na iz- zive prihodnosti. To je, če ne bo našla tistih pravnih in političnih mehanizmov in prijemov, s katerimi bo zmogla urejeno in modro rešiti vprašanje integracije novih članic vzhodne in južne Evrope. S tem celovitim in zahtevnim problemskim snopičem se bo moralo že ukvarjati zasedanje vlad članic EU v Turinu. In šele po zasedanju, ki lahko traja tudi nekaj let, na primer do leta 1998, se bojo lahko pričela pogajanja o vključitvi novih članic v EU, ki bojo spet trajala nekaj let. Po Woschnaggovem mnenju bo Evropska unija šele po letu 2000 sprejela nove članice v svoje vrste. O dejanskih procesih evropske integracije v Sloveniji je skupščini spregovorila pravnica in strokovnjakinja za evropsko pravo Metka Arah. Poudarila je, da Slovenija tako na področju človekovih in manjšinskih pravic, standarda demokracije ter tudi večine gospodarskih nivojev že dosega kriterije in pogoje za vstop v EU. Centralizem kot spotika V petek je bavarski državni minister Faltenhauser zelo slikovito in brez dlake na jeziku poudaril, da so regije temelj Evrope. In regionalizem je bil tudi glavna tematika razprave komisije o deklaraciji o regionalizmu in o zasedanju vlad članic EU v Turinu. Faltenhauser je na začetku opozoril na različne razvojne standarde regionalizma v EU sami, kjer ni povsod običajno, da poleg nacionalnih držav ob- stojajo tudi regije z lastnim upravnim in ustavnim statutom, kot to poznamo v Avstriji, Nemčiji in pri avtonomnih pokrajinah v Italiji. V bistvu na tem sektorju vlada precejšnja pojmovna in pravna zmeda oz. razlike. Deklaracijo o regionalizmu naj bi še letos sprejeli v Skupščini regij Evrope, kajti brez regionalizma da ne bo združene Evrope, je ponovil bavarski minister. Evropa je jezikovno, kulturno in gospodarsko tako različna, to velja tudi za mnoge države, da brez upoštevanja regionalizma v prihodnje ne bo šlo. In z regijami ter njihovimi pravicami ter z načelom subsidiarnosti se bo morala ukvarjati tudi konferenca vlad članic v Turinu. Na prvem mestu zahtev na zasedanju v Turinu je pravi- ca regij do tožbe, in pa za-jamčenje subsidiarnosti. Pravico do tožbe naj bi poleg držav dobile vse tiste regije (v Avstriji in Nemčiji so to zvezne dežele), ki imajo svojo ustavo. Avstrija sodi med pobudnice te zamisli. Z načelom subsidiarnosti pa bi zajezili oz. zavrli vpliv Bruslja oz. centralizma, ki mu maastrichtska pogodba odpira vsa vrata. Faltenhauser je Bruslju očital »hibrido centralističnega mišljenja« in »centralistično ponorelost«. Bavarska na primer bo zahtevala, da seji vrne pristojnost v določenih točkah na sektorju kmetijstva, kajti finančne zahteve iz Bruslja so na vseh področjih bistveno višje od gospodarske rasti posamičnih držav članic. V besede »Bruselj si jemlje pristojnost za stvari, o katerih nima nobenega pojma« je bavarski predsednik skupščine regij Evrope oblekel svojo bojno napoved bruseljskemu centralizmu. Preden je Faltenhauser povabil deželnega glavarja Zer-natta na uradni obisk na Bavarsko, je kriptično menil, da ni nujno, da bojo možnosti razširitve Evropske unije vedno tako ugodne, kot so trenutno. S tem je hotel izraziti, naj možne kandidatke za članstvo v EU izrabijo zdajšnjo priliko. F. VV. NADALJEVANJE S 1. STRANI Kaj ima opraviti avstrijska zakonodaja s slovensko? INICIATIVA PROTI NASIUU Nasilje v družinah raste V Sloveniji je trenutno v diskusiji parlamentarna resolucija o slovenskih manjšinah v sosednjih državah (to se pravi v Avstriji, na Madžarskem in v Italiji). Jasno in zaželeno je s strani manjšin, da tudi Slovenija »bdi« nad njihovimi pravicami, čeprav je npr. dr. Schüssel ob zadnjem obisku v Sloveniji na kratko zavrnil slovenskega zunanjega ministra Thalerja, ko je šlo za nasledstvo podpisnice ADP. Podpisala daje bila Jugoslavija, te pa ni več in pika. Jasno je, da Slovenija pomaga svojim manjšinam, ne samo s financami, pač pa tudi z moralno, pravno, kulturno itd. podporo ter s kontakti na meddržavni ravni. Na Koroškem in v Italiji je prišlo po letu 1991 do notranjemanjšinskih konfliktov, ki jih vidimo predvsem v luči medstrankarskih razprtij znotraj mlade države. Medtem ko je stara država enakopravno obravnavala obe politični struji znotraj manjšine (malo bolj »levo« in malo bolj »desno«) in z njima ni imela resnih težav, pa si je v zadnjih letih manjšinski resor nekako prisvojilo nekaj strank, pri čemer prednjačijo Krščanski demokrati, pa morda še Janševa Socialdemokratska stranka. Te stranke imajo živahne stike z NSKS, ta pa njihovo neomejeno podporo, kar bi bilo sicer vredno pozdraviti, če bi ne bila v ospredju jasno razpoznavna želja, enkrat za vselej opraviti z levico, kije enkrat »bi- vše-komunistična«, drugič »asimilacijska«, pa spet »nedemokratična«, ali pa jih (nas) je še »kakih deset«. Priznavalni princip Osnutek resolucije, ki jo je sprejel Odbor za mednarodne odnose, vsebuje med drugim tudi priznavanje avtonomnosti in politične subjektivitete avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo. Podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih. V teh stavkih je seveda problematičen predvsem pasus o »demokratično izvoljenem skupnem zastopstvu«. Demokratično izvoljeni zastopstvi imamo. Tako NSKS kot ZSO sta enako demokratično izvoljeni po vseh pravilih in zakonih demokratične države. Siljenje v »skupno« zastopstvo pa je za manjšino nevzdržno, na kar ZSO nenehoma opozarja. Prvič: za take volitve je potrebno preštevanje oz. registriranje pripadnikov manjšine, to pa je enako priznavalnemu principu in vsemu, kar iz tega sledi: delitev na »zavedne« in »odpadnike«, na pritiske znotraj narodne skupnosti, predvsem pa pomeni to merjenje mišic med »levico« in »desnico«. Kdo bi izgubil, bi moralo" biti jasno vsakemu: manjšina in ne primarno katera od organizacij. Ni slučaj, da so na Koroškem silili (in še silijo) v »enotno politično formiranje« vselej predvsem svobodnjaki, Heimatdienst in nacionalisti: preštejte se, pa bomo videli, koliko pravic vam gre. Neosveščenost Frapantno neosveščenost strank V Sloveniji za to občutljivo področje manjšine je razumeti kot željo po priznavanju k slovenski narodnosti, ki naj bi bila za vsakega manjšinca prva in najbolj sveta zadeva. To pa velja lahko kvečjemu za manjšino v manjšini: tisto, kar imenujemo identita, je večplastna in tudi ne statična reč, prej proces v življenju kot nekaj »podarjenega v zibelko«. Obravnavati manjšino zgolj iz vidika priznavalnega principa in ne iz globalnega ob upoštevanju razmer, v katerih manjšina živi, je pogubno. Pogubno ne toliko za politiko in politike, kar je pravzaprav postransko, pač pa za narodno skupnost. Slovenija bo morala jasno povedati, kakšen odnos želi (ali ne želi) imeti z Zvezo slovenskih organizacij, ali je zanjo subjekt ali objekt. Za ZSO je izraz demokracije še vedno pluralizem in ne uravnilovka. Upam, da se ne motimo, da so časi direktiv minili. S. VV. Pretresljivo Tema nasilja v najožjem krogu družine je bila dolgo tabu. V zadnjih letih pa je prišlo na osnovi raziskav na dan, daje vsaka peta ženska žrtev družinskega nasilja oz. moža, to pa sega od duševnega in telesnega nasilja, oblastništva kontrole do raznih oblik izkoriščanja. 25 odstotkov deklet do 16. leta in 8 odstotkov fantov so žrtve spolnega nasilja, 85 odstotkov storilcev pa prihaja iz družinskega okolja. Na dnevnem redu so obiski policije pri družinah, da »napravijo red« zaradi družinskih prepirov ali pretepov. Žrtve so v glavnem žene in otroci. Posledice prepirov vodijo celo do umora in hudih telesnih poškodb. Duševne poškodbe otrok so dolgotrajne in težko ozdravljive. Nasilje proti ženam ima veliko obrazov v naši družbi. Vsem je znano, da žene še vedno poprečno tretjino manj zaslužijo kot moški, da se na osnovi varčevalnega paketa slabšajo življenjski pogoji ter možnosti zaposlitve in izobraževanja. Predsednica žena v SP Melitta Trunk in predstavnice koroškega doma za žene so na tiskovni konferenci poročale o pretresljivih podatkih nasilja proti ženam in otrokom v družini in napovedale za poletje ustanovitev nadstrankarskega društva »Proti nasilju v družini«. Ena poglavitnih nalog društva bo v okviru različnih prireditev (predavanja, diskusije, seminarji, tečaji itd.)vplivati na zavest javnosti, opozarjati na možnosti, kako omiliti oziroma preprečiti nasilje v družinah. 2. Dom v Beljaku Zelo razveseljivo je, da je zavzetim ženam v beljaškem društvu uspelo prepričati politike o potrebi doma za žene v zahodni Koroški. Po načrtih društva bodo še letos jeseni (novembra), najkasneje pa januarja 1997 otvorili v Beljaku dom za žene in otroke. Ustrezen objekt so že kupili, kmalu pa bodo pričeli s sanacijskimi deli. V preteklem letu je v celovški hiši našlo pomoč 80 žensk in 94 otrok, dom pa uspešno deluje od leta 1984 dalje ( v Avstriji najde zavetišče približno 1000 žensk in prav toliko otrok). Po izjavah predstavnice te ustanove imajo žene , ki bivajo začasno (najdlje 1 leto) v domu, zelo slabo izobrazbo. Le težko je najti za te žene z otroki primerno stanovanje in zaposlitev, ki omogoči »novo življenje« brez nasilja. Dom za žene nudi tudi psihosocialno in pravno svetovanje. Angažirane žene so tudi odločno zahtevale, da se dolgoročno zagotovijo sredstva za prepotrebno socialno delo v obeh hišah. m. č. ' Sloveniji trenutno približevanje drža- ve EU močno buri duhove. Pri tem niti še ne gre za pristop, temveč za asociacijsko pogodbo, katere sklenitev je doslej blokirala Italija. Vtis je, da pri vsej zadevi veliko Slovencev skrbi predvsem to, da bi znali po sklenitvi asociacijske pogodbe na osnovi španskega predloga priti do lastništva nepremičnin tudi tujci. Jasno, da je to vprašanje zgodovinsko-emocionalno zaradi italijanskih optantov precej senzibilno. Razumljivi so tudi strahovi, da bi bogati zahodnjaki pokupili slovensko zemljo. Toda poleg teh vidikov pa si očitno ne državno vodstvo, ne politiki in tudi prebivalstvo še niso povsem na jasnem, katero smer naj mlada neodvisna država glede gospodarske in varnostne strategije ubere. Četudi Slovenci tega ne slišijo radi, je tako, da je sorazmeroma visoka razvitost slovenskega gospodarstva bila snovana na jugoslovanskem trgu. Tega trga Slovenija ne bo več osvojila nazaj KOMENTAR ZA dr. Kristijana Schellandra listična in dosledna od Avstrije, kjer se deloma še vedno slepimo z iluzijo, da nas bo nevtralnost rešila pred bodočimi konflikti, namesto da bi temeljito in kritično razmišljali o tem, ali rešitev za neko določeno varnostno konstelacijo izpred 40 let velja tudi še pod bistveno spremenjenimi pogoji. Tudi članstvo v EU je treba videti pod vidikom varnosti in manjšanjem vpliva nacionalizma, ne samo pod vidikom neposredne gospodarske koristi. Kaj so avstrijske izkušnje enoinpolletnega članstva v EU? Ali je vseh negativnih pojavov res krivo le članstvo v EU?. Stvari so nekoliko bolj diferencirane. V vladni kampanji pred pristopom je argumentacija dejansko v mnogih ozirih bila preveč populistična, prikrojena za povprečne bralce malih formatov; nastal je napačen vtis, da je edini efekt pristopa, da bo kar od danes na jutri postalo vse ceneje - od masla preko moke do piva in avtomobilov. Premalo so poudarjali dolgoročne koristi, npr. Slovenija, EV in avstrijske izkušnje v istem obsegu, kakor ga je obvladala prej, tudi če se bodo politične razmere v drugih delih bivše Jugoslavije spet normalizirale. Srbi in Hn’atje bodo od Slovenije kupovali samo, če bodo njeni izdelki tako kvalitetni kot zahodni, a cenejši - sicer se bodo raje odločili za izdelek iz »prave« tujine z višjim ugledom. Tudi zahodne trge mora Slovenija še močneje osvajati, konkurenca pa je tam, kot vemo, kruta. Alternativ ni veliko. Če se Slovenija hoče orientirati na zahodne trge, kamor že danes največ izvaža, potem se ji postavlja podobno vprašanje kakor Avstriji pred pristopom k EU: ali je bolje biti zraven in imeti vsaj nekoliko vpliva na odločanje o okvirnih pogojih, ali pa ostati zunaj in se kljub temu prilagajati njenim normam. Popolne suverenosti v današnjem globalnem svetu ni - ne gospodarske ne politične. Slovenija lahko postane ali del zahodne Evrope, ali pa kot zelo majhna država z lego na obrobju postjugoslo-vanske krize in območja vroče milita-rizacije tvega ponovno biti potegnjena v balkanske konflikte. Varnost Slovenije brez opore v EU in verjetno celo v Natu ni mogoča, čeprav vključevanje v vojaško zvezo ni simpatična zadeva. Ampak v tem vprašanju je Slovenija že zaradi lege in preteklosti bolj rea- posodobitev strukture in prilagoditev gospodarstva mednarodnim konkurenčnim pogojem in s tem njegova dolgoročna stabilizacija, zmanjšanje zadolžitve države in ureditev državnega proračuna, povečanje možnosti za avstrijske izvoznike ipd. Jasno je, da pristop k EU ni mogel pomeniti takojšnje in avtomatične od-pravitve vseh strukturnih problemov avstrijskega gospodarskega in socialnega sistema, katerih rešitev se je deloma desetletja zavlačevala. Tudi promet, tranzit in spodrivanje človeške delovne sile po kompjuterjih in robotih niso zadeve, ki bi bile pogojene s pristopom k EU. Če bi bilo tako, potem npr. v Švici ne bi smeli rasti promet, brezposelnost in število stečajev -kljub temu se to dogaja tudi v tej bogati državi V EU ni vse lažje, ni vse ceneje, mnogo problemov je, ki pa nastajajo neodvisno od članstva v EU. V EU se rešujejo skupno, kar je bolj učinkovito in ugodno, kot če bi jih reševal vsak zase, kar pa v praksi tako ni več mogoče. In končno EU nudi večje možnosti za preseganje nacionalizma in za mirno reševanje konfliktov. Ni čuda, da so največji »evroskeptiki« prav Haiderji in Heimatdiensti raznih evropskih držav. C treznjenje je prišlo KOMENTAR prej, kakor je bilo '.nlcnvnti' nrvntvin pv- PROTI pričakovati: prvotna evforija 66 odstotkov avstrijskega prebivalstva, ki se je ob plebiscitu odločilo za pristop k Evropski uniji, se je umaknila razočaranju, celo jezi in poglobljenemu nezaupanju do politike nasploh in do politikov v posebnem. Kajti dejansko nič, kar so politiki v zvezi s pripravami na plebiscit obljubljali, se ni uresničilo: popularni tisočak, ki se bo znašel v denarnici vsakega povprečnega Avstrijca več, kakor je obljubljala takratna državna sekretarka za EU Gitti Ederer, se je spremenil v nasprotje. Avstrijci ne iščejo tisočaka več, marveč vse tiste tisočake, ki jih jim jemlje finančni minister, da bi končno le zadostil kriterijem Maastrichta za bodočo skupno evropsko valuto. EU-kampanja, ki jo je te dni sprožila avstrijska koalicjiska vlada, je klavrna: najnižja inflacija, trobenta preko medijev in plakatov - pa kaj pomaga poprečnemu delojemalcu niz- dr. Francija Zwittra mlekarnah, na gradbenem področju, so logična in dosledna posledica gospodarske koncentracije, ki nima nobenega interesa za vzdrževanje delovnih mest, marveč edinole maksimiranje profita. Nevzdržnost avstrijske nevtralnosti je nepretrgoma na dnevnem redu sestankov zunanjih ministrov EU. Pristop Avstrije k zahodnoevropskemu vojaškemu paktu in s tem v posledici k NATO je samo še vprašanje časa; hujše: Avstrija postaja nova -v pravnem pomenu besede - »Ostmarka« Evropske unije, ki naj garantira in varuje njene meje; ši-kane na slovensko-avstrijski meji, ki so podobne onim na madžarsko-av-strijski ter češko-avstrijski ter slovaš-ko-avstrijski meji, so za to samo dokaz. Le malo avstrijskih politikov je, ki imajo pogum, da so iskreni: med drugim avstrijski evropski komisar in nekdanji minister za kmetijstvo Fisch-ler (ÖVP) ter državni sekretar Schlögl (SPÖ), odgovoren tudi za vprašanja Streznjenje po navdušenju ka inflacija pri še nižjem dohodku? Kaj pomaga nizka inflacija proti najvišji brezposelnosti v drugi republiki? In od znižanih cen smetane, masla in mleka povprečna avstrijska družina, ki ne živi le od smetane, tudi ne more plačevati povišanih cen za energijo, stanovanje, promet ter pretečo uvedbo šolnine. Vse, kar je politika obljubila glede prednosti ob pristopu v EU, se obrača v nasprotje: tranzitni promet - posebno v zahodni Avstriji, na Tirolskem, se je povečal; kar je Klima menda tako spretno iztržil, namreč kontingente za težki promet, je - kakor se je izkazalo -v nasprotju z veljavnimi normami v EU. Nemški, holandski in italijanski tovornjaki drvijo preko naše avtoproge kot še nikoli. Stroge ekološke predpise glede živil, ki jih pozna Avstrija, je treba prilagoditi interesom multikoncer-nov, proti katerim peščica naših delegatov v forumih EU nima niti formalne možnosti. Sveta (gotovo tudi povsem nepotrebna) krava tako imenovanih »anonirnnih hranilnih knjižnic«, ki jih pozna tako in tako samo Avstrija, postaja vedno bolj nevzdržna v EU. Konkurz Konsuma in preteči konkurzi firm Maculan ter Semperita - ob propadu neštetih manjšin podjetij v tekstilni industriji, pri mlinih ter EU pri državnem kanclerstvu: oba poznata realnost pri EU in je ne olepšujeta, četudi jo zagovarjata; kljub temu sta prav ta dva tarča svojih strankarskih šefov, ki Avstrijcem raje dopovedujeta, da smo kljub vstopu v EU slej ko prej suverena država. Strah pred volitvami v Evropski parlament oktobra tega leta je zato pri koalicijskih strankah velik: frustracija avstrijskega prebivalstva bi lahko učinkovala dvojno: da bi bila udeležba pri teh volitvah šokantno minimalna ali pa, da bi se ponovno okrepili Haiderjevi svobodnjaki in bi tako Avstrija - po Waldheimu - ponovno bila v mednarodni izolaciji. Oboje ne bi bilo v prid internacionalnemu gospodarskemu položaju Avstrije. Do oktobrskih volitev bo za koalicijsko vlado vsekakor zelo težko -zlasti še potem, ko bodo spoznavne posledice varčevalnega parketa - prepričati avstrijsko prebivalstvo o pozitivnih učinkih dosedanjega bivanja v EU pod okriljem velikega brata Nemčije, ki že sedaj večinsko kontrolira in diktira avstrijsko gospodarstvo in avstrijsko politiko. Vsi aspiranti na članstvo in vstop v EU naj dobro sledijo avstrijskim izkušnjam, preden se odločijo za korak, ki ga ni več mogoče preklicati. KLJUB VARČEVALNEMU PAKETU Zagotoviti socialne storitve ZVEZA KOROŠKIH OBČIN Kdo bo novi predsednik? Socialna referentka Karin Achatz je na tiskovni konferenci poročala o ciljih sedanje socialne politike na Koroškem. Varčevalni paket zahteva še bolj eficientno delo in dodeljevanje sredstev, če hočejo zagotoviti in celo izboljšati storitve na socialnem področju. V zadnjih letih so s 600 oskrbniškimi posteljami ustvarili 300 novih delovnih mest, kar je predvsem za žene velikega pomena. Sedaj je zaposlenih v sociali približno 8000 deloje-malk/delojemalcev. V načrtu je izgradnja domov za stare ljudi, dnevnih domov, otroških vrtcev, socialnih in zdravstvenih okrajev, podpora in skrbstvo ogroženih otrok in mladine, ohranitev takoimeno-vanih zaščitnih delavnic, sistem dnevnih mater, dom za žene v Beljaku in še mnogo več. Oskrbniško podporo s strani javnosti je treba tudi v prihodnosti zagotoviti, izboljšati poklicno izobraževanje zaposlenih, zakonsko in socialno zavarovati njihovo delovanje. Napovedala je tudi, da bodo prekontrolirali privatna društva in socialne ustanove, ki dobivajo javna sredstva za svojo socialno delo. m. š. Na konferenci socialističnih županov so imenovali župana občine Štefan na Zilji in deželnega poslanca Hansa Ferlitscha za naslednika dolgoletnega predsednika socialističnega občinskega zastopstva Georga Kerschbaumerja. Georg Kerschbaumer, ki je bil pet let predsednik Koroške občinske zveze, je pred kratkim iz zdravstvenih razlogov oddal vse svoje politične funkcije. Hans Ferlitsch se bo v svojem delovanju zavzel za bolj intenzivno sodelovanje med deželo in občinskimi zastopniki ter odločno zastopal vsestranske interese koroškoh občin. Svobodnjaki zahtevajo strankarsko rotacijo pri predsedniku občinske zveze. Meseca junija bodo izvolili novega predsednika. m. š ZBOROVSKO TEKMOVANJE V TRGU: Uspeh Dvojez. zbora in »Podjune« Pod vodstvom zbrovodje Edija Oražeta so pevke in pevci Dvojezičnega zbora dosegli odlično oceno Na 3. deželnem zborovskem tekmovanju v Trgu/Feldkirchen prejšnjo soboto, 4. maja, sta se Dvojezični zbor in MePZ »Podjuna« iz Pliberka v kategoriji mešanih zborov odrezala odlično oz. prav dobro. To je brezdvomno velik uspeh, kajti na tekmovanju je vsega skupaj sodelovalo 28 zborov. Dvojezični zbor pod vodstvom Edija Oražeta, ki je skupno z »Doppelsextettom« iz Vrbe in skupino »Die Kärntner« iz Gradca bil odlično ocenjen, je poleg obvezne »Locus iste« pel selsko »Tiho skrita med gorami«, koroško nemško »Bist a scheans« ter »Hey Jude«, MePZ »Podjuna« pod vodstvom Toneja Ivartnika pa je poleg obvezne »Locus iste« imela na sporedu »Lan« Uroša Lajovica, narodno »Polka je ukazana« in koroško »Ta drumlca«. Oba zbora sta na tekmovanje šla dobro pripravljena. Edi Oraže je SV dejal, da se je njegov zbor prilično že od lanske jeseni naprej pripravljal na tekmovanje, zadnje tedne pa so imeli pevci zelo intenzivne vaje. Enako je bilo tudi pri Podjuni, kot nam je povedala Neži Kert. Za Dvojezični zbor je nastop v Trgu bil premieren, Podjuna pa že ima izkušnje s takš- nimi konkurencami, saj je sodelovala na L deželnem zborovskem tekmovanju leta 1992, ko je v kategoriji mešanih zborov dosegla odlično oceno. V obeh zborih so prepričani, da je sodelovanje na takšnih tekmovanjih za katerokoli pevsko skupino zelo važno. Pevci čujejo in spoznavajo druge zbore v tekmovanjski atmosferi in se lahko primerjajo z njimi ter vidijo, kje stojijo. Hkrati pa so ambasadorji glasbene in pevske pestrosti dežele Koroške. Obema zboroma za dosežen uspeh na tekmovanju v Trgu iskreno čestitamo. Franc Wakounig PO PLANINAH Zanimivo predavanje Tonija Valentinitscha Pred kratkim je bilo v k & k centru v Šentjanžu zanimivo predavanje Tonija Valentinitscha s Potoka pri Bilčovsu na temo »Po planinah«. Predavatelj in fotograf Toni Valentinitsch je v gore vedno hodil z odprtimi očmi in tako podoživljal lepote in skrivnosti gorske narave. Vse to, kar je videl in občudoval, je že kot mladenič sklenil ujeti na filmski trak in tako odpreti oči za lepote tudi drugim in jih tako navdušiti za planinsko stvar. Postal je navdušen fotograf in nekaj njegovih del smo lahko tokrat občudovali v Šentjanžu. Ob tej priložnosti naj še omenim, daje Valentinit-scheva fotografska usmerjenost popolnoma samostojna, kar pomeni, da se ni ravnal po kakšnih vzornikih, marveč seje brez pomoči drugih razvil v fotografa. Toni nas je povedel v svoj ljubljeni planinski svet z vsemi njegovimi čari. Večino lepih barvnih slik je posvetil gorski društveni dejavnosti - izletom naše planinske organizacije. Še posebej nas je presenetil s slikami z otvoritve planinske postojanke na Bleščeči (junija 1969), ki so redki primerki tega slavnostnega dogodka. Prepričan sem, da bo Slovensko planinsko društvo te diapozitive dalo predelati na črno-bel oz. barvni papir (barvni diapozitivi počasi obledijo) in tako obogatilo društveno dokumentacijo. Tudi sicer se Valentinitsch uveljavlja v domačem prosvetnem društvu »Bilka« na ta način, da člane usmerja v planinstvo, saj vemo, da so bil-čovški prosvetaši tudi navdušeni planinci, kar smo lahko ugotovili ob slikah s predavanja. Redno sodeluje tudi na fotografskih razstavah Slovenskega planinskega društva »Planine v sliki«. Letošnji poletni festival (skupno 23 prireditev) v areni na Starem gradu pri Bekštanju, ki bo trajal od 2. julija do 23. avgusta nudi za vsakega nekaj: od klasike, zborovskega petja, opere, plesa, operete, kabareta do rock glasbe sega privlačen program. Zvezda letošnjega festivala pa je španska diva, sopranistka Monserrat Caballe (25. julija ob 20. uri). Festival pa bo otvoril že stalni gost, znani in priljubljeni Kurt Ostbahn (Willi Resetarits) & Kombo (2. julij). 2. avgusta, ob 18. uri je na sporedu Alpe Ja- Letos je na tej predstavitvi v močni konkurenci prejel drugo nagrado. Naj še povemo, da je Toni odbornik SPD in oskrbnik oz. dežurnik v planinski postojanki na Bleščeči. Obema tema dejavnostima in fotografiranju posveča ves svoj prosti čas. Toniju Valentinitschu želimo pri njegovi nadaljnji dejavnosti veliko uspeha in veselja. Obenem pa se mu še prisrčno zahvaljujemo za uspeli večer, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. Š. L. dran pop festival, sodelovali bodo štirje skupine. Nadalje bodo med drugim še nastopili: Flying Pickets (4. julij), svetovno znana indijska tempeljska plesalka Shovana Narayan (29. julij), opera Nabucco (5. avgust), Kozaki z Volge (17. avgust), Otto Schenk (10. avgusta), Glenn Miller Orchestra (19. avgusta). Lani je obiskalo festival približno 40.000 ljudi. Vstopnina pa se giblje med 180 in 1.450 šilingi, karte pa so že na razpolago v raznih turističnih agencijah. m. š. BEKŠTANJ / STARI GRAD 11. poletni festival Piše prof. dr. Zmeda Kdo je prof. Zmeda? Odkar je varčevalni paket povzročil krizo entomologije, t. j. vede o žuželkah, in me je naključje ali sreča ali sla po bujnih Vestnikovih honorarjih privedla k pisanju za ta list, nekaterih ljudi v naši ljubi, pregledni manjšinici ne neha več »matrati« firbec in jih nenehoma muči samo eno vprašanje: Kdo je ta profesor Zmeda? V uredništvu nenehno zvonijo telefoni, in kadar se kak požrtvovalni urednik ali urednica pojavi na terenu, ga ali jo takoj obkolijo radovedneži, da bi izdal(a) skrivnost. Najbolj fantastične špekulacije se pojavljajo. Tako nekateri sumijo, da se za mano skriva nek uradni urednik uradnega uredništva, ki si zaradi uradne linije lista pod svojim pravim uradnim imenom ne upa svoje neuradne notranje svinje spustiti ven. Spet drugi, ki niso tako posebno zbirčni glede lepe slovenščine in jih ni težko zapeljati z nekaj spotakljivimi, pri našem pridnem pohlevnem vaškem malomeščanstvu za »neokusne« veljajočimi besedami, mislijo na nekega upokojenega profesorja slovenščine. Ne, ljudje, vaši fantaziji vsa čast, toda prosim ne pretiravajte - pustite zaslužnega moža pri miru, on ne more biti - že zaradi moje nelepe slovenščine ne! Nek advokat je posumil, da se je iz eksila v Moskvi vrnil podtalni član bivšega »Komiteja za razkrivanje zakritih konfliktov«; »dobro obveščeni krogi v Ljubljani« pa so za moje razkrinkanje menda že angažirali specialnega terenca ene številnih tajnih služb Republike Slovenije, ker so prepričani, da se za mano skriva nek posebno prefrigan član udbo mafije. Še najbolj všeč mi je teorija, da sem v resnici frustirana emanca, ki se zaradi obsojenosti k funkciji gospodinje in matere izza štedilnika hoče maščevati moškim šovinistom. Skratka, zmeda z Zmedo je skoraj perfektna. Da, pazljivo ste brali in niste spregledali besedice »sko- raj«. Zakaj skoraj?, sprašujete. No, zaradi tega, ker mi je nek pametnjak le že prišel nevarno blizu. Ne v tem smislu, da bi bil njegov sum zame res nevaren, fant (vsaj domnevam, da je moškega spola) v resnici nima pojma. Toda v svoji brezpojmnosti je takorekoč nehote skoraj odkril smisel mojega publicističnega truda. Ni čuda, da se je to odkritje Zgodilo na Dunaju, saj so se tam že vedno zbirali največji slovenski kampelci, ki so imeli včasih še kar dobre ideje, preden jih je življenje naplavilo nazaj v domovino in v »naše strukture«, kjer se jim je dostikrat zdrava pamet spet skisala. No, človek, o katerem pišem, je očitno še na Dunaju in piše kot O'Mally v študentskem listu »Punt«, seveda najbolj »kul« časopisu Slovencev sploh (o tej kul novi slovenščini ful kdaj drugič več). In ta O'Mally velikoumno ugotavlja v prejšnjemesečni številki »Punta«: »Težave mi dela le neki dr. Zmeda, ker nikoli ne odkrijem motiva njegovega komentarja. Umetnost besedila mi vzbuja sum, da avtor ugonablja (???)«. Treba je povedati, da se je omenjeni pisec nekaj odstavkov prej otepal z besedo »ugonobiti« in priznal, da mu je ta beseda tuja, kar ne bi moralo nujno biti problem, če bi, kot smo to počenjali svojčas, segel po Slovenskem pravopisu, s pomočjo katerega bi ugotovil, da ta beseda pomeni »uničiti« oz. »uničevati«. Toda to ni važno. Važno je, da mi je, čeprav nehote, skoraj prišel na sled. Ne, ni odkril neke druge osebe za mano, samo nekako instinktivno je pravilno zaslutil, da nemara ugonabljam, se pravi uničujem. In malo resnice za tem je - končno res malo uničujem: vaš in moj čas, resnost in dramatičnost narodnega vsakdana, mir med profesionalnimi narodnjaki, uradnost narodnega Žurnalizma. Sicer pa: zmeda sem jaz, zmeda si ti, zmede smo mi vsi, holadri! ODDAJANJE STANOVANJ Kratko in dolgoročno oddajamo na Dunaju delavska stanovanja. Tel. 0664/10 30 5 88 ali 37 26 50. USPEL VIGREDNI KONCERT PD LIPA Vigred je prišla na Djekše Na visoke Djekše, menda najbolj sončno vas v državi, kakor vsaj jucka reklamna tabla, vigred pride bolj pozno. Medtem ko v dolini že cvete češnja, na Svinški planini brijejo še mrzli vetrovi in v senci ležijo zaplate snega. Nezamenljiv in dober znak, da bo Vesna tudi tu zavladala, je vsakoletni vigredni koncert PD »Lipa« iz Velikovca. Preteklo nedeljo, 5. maja po maši, so ga slovenski prosvetaši Velikovca in okolice priredili v dješki ljudski šoli. Koncert je bil tako po kakovostni plati kot tudi glede obiska zelo uspešen, obenem pa je bil odsev skupnega slovenskega kulturnega prostora. Organizatorju je namreč poleg lastne vokalne skupine »Lipa«, ki jo vodi Sonja Kuch-ling, uspelo k sodelovanju pridobiti šentjanške tamburaše pod vodstvom Vere Kunčič in zamejsko vokalno skupino »Resonet« iz Trsta pod vodstvom Aleksandre Pertot. Vse sodelujoče skupine so pokazale zadovoljivo interpretacij sko raven, pri tem pa je treba poudariti, da so mladi Odlični zbor »Resonet« iz Trsta pod vodstvom Aleksandre Pertot Tržačani, ki so večer poprej imeti koncert v Železni Kapli, znali dojeti in tudi izraziti melos pesmi posameznih slovenskih pokrajin, najsi so to bile koroške, prleške ali belokranjske. Skupina s svojo dinamično zborovodkinjo brezdvomno sodi med najbolj perspektivne mlade Deželna razstava že pozdravlja Gradbena dela v razstavnih prostorih deželne razstave v Borovljah so v polnem razmahu. Tako v gradiču kot tudi v bivšem upravnem poslopju nekdanje KESTAG so gradbinci na delu in obnavljajo dotrajano zidovje oz. restavrirajo obe poslopji po načrtih. V bistvu bojo morali z deli zelo pohiteti in krepko pljuniti v roke, če naj bojo razstavni prostori v predvidenem roku na razpolago. wafra Pred materinskim dnevom Šolarji s Kota pod vodstvom ravnatelja Herberta Kulmescha so preteklo nedeljo pripravili materam in ženam kraja prijetno proslavo. Otroci so zapeli, zaigrali, matere pa so se vsaj za nekaj trenutkov lahko oddahnile in spočile od dnevnih skrbi. Na sliki je šolski zbor s Kota z ravnateljem Herbertom Kulmeschom. slovenske vokalne skupine. Šentjanški tamburaši, tokrat v manjšem sestavu, so svoj koncertni del tudi na Djekšah odigrali zelo dobro in na ustreznem nivoju, razveseljiv pa je bil nastop domače vokalne skupine, ki bi si s to kakovostjo zaslužila več pozornosti in nastopov. Skoda bi bilo, če bi med pevkami in pevci preveč »škripalo«. Predsednica PD »Lipa« Zal-ka Kuchling, ki je poudarila, da se »Lipa« zavzema za ohranitev in razvoj slovenske kulture in besede na Koroškem, je med gosti pozdravila tudi dješkega župana Travnika, podpredsednico ZSO Sonjo Wakounig, ravnateljico Romano Dovjak, odbornika Filipa Warascha in delegacijo ženske sekcije Slovenske ljudske stranke. V soboto, 11. maja, pa PD »Lipa« ob sedmih zvečer vabi k maši, ki bo v šentruperški farni cerkvi za rajne člane društva in sestre gospodinjske šole. F. W. NOVA KNJIGA Zapisi o nekdaj Pesnici Flori Rauter, ki te dni slavi svojo 100-letnico, je namenjen tretji zvezek zbirke »Tako smo živeli -Življenjepisi koroških Slovencev«, ki jo izdajata Krščanska kulturna zveza in njej podrejeno Slovensko narodopisno društvo Urban Jarnik. Pričujoči zvezek sta prejšnji teden predstavila dr. Marija Makarovič, ki zbirko urejuje, in dr. France Vrbinc, ki besedila lektorira in prireja. Poleg spominov Flore Rauterjeve so v knjigi objavljeni še spomini oz. zapiski Martina Mickla, po domače Kučnika iz Zgornjih Rut, Marije Vodivnik iz Vo-grč, Francke Pipp iz Zahom-ca, Valentina Orascha, po domače Jagra iz Kajž, Helene Hirm iz Vogrč, Dore Samonig iz Šentjakoba v Rožu ter najmlajše Kati . Marketz iz Kršne vasi Tat, r, imo Sen'-živeli llpšu- 3 F. W. Ivana Žunka - Silva ni več Na pokopališču pri Barbari nad Prevaljami je velika množica pospremila k zadnjemu počitku Ivana Žunka - Silva koroškega partizana na obeh straneh meje. Tudi po vojni je bil eden najaktivnejših članov Zveze borcev, bil je eden od stebrov požarne brambe, z vsem srcem pa tudi lovec. Na pogrebu so se z govori poslovili od pokojnega dipl. inž. Mitja Šipek, Karol Polanc in predstavnik požarne brambe. Govor Silvovega prijatelja Mitje Šipka objavljamo v celoti. Borcu in zvestemu prijatelju Silvu na pot Silvo, se spominjaš predvečera prvega maja 1945, ko je na Štibarci zagorel kres, ko je bilo vsenaokoli čutiti, daje svoboda končno pred vrati in ko so naokoli še pokali švab-ski streli? Bil si tam med nami, ko smo s solzami v očeh pričakovali, kar se je zgodilo štirinajst dni kasneje. Svoboda! Nikoli ne bom pozabil stiske ob prvi jesenski hajki, ko si stal na straži pred zasneženo zemljanko pod Rakit-nikom z bombo v roki, vso dolgo noč na mrtvi straži na smrt obsojenih, ne bom pozabil čudežne rešitve iz obroča morilcev, ki so naju v dneh treh kraljev skušali zajeti na Prevaljah. Še in še je spominov na trenutke, ko sva gledala smrti v oči. Vsakokrat si mi s svojo mimo držo in globoko vero v pravičnost našega boja brez besed vlival pogum in upanje, da bo nekoč tega gorja konec. Tedaj sva postala prijatelja za vedno, čeprav sva se pozneje vse bolj poredko srečevala. In še en spomin na tebe in prvi dan osvoboditve mi bo za vedno ostal v srcu, ko smo naravnost iz objema gozdov prinesli iz planinskih rož spleten venec na grob padlega kurirja. Nihče ni spregovoril besede, le ura v zvoniku je odbila štiri udarce padlemu v spomin in svobodi v pozdrav. Ivan, s partizanskim imenom Silvo, se je rodil 1. 1921 v delavski družini v Mariboru. Že 1. 1943 seje vključil v OF, nato bil 1. 1944 borec v Koroškem bataljonu in od decembra 1. 1944 terenski aktivist v okraju Dravograd, kjer sva se tudi spoznala. Vse življenje je poleg svoje službe opravljal številne dolžnosti v organizaciji Zveze borcev. Izbral si je življenjsko družico iz narodno zavedne Glukove družine, in imela sta tri sinove, žal ga prvi izmed njih ni preživel. Kot v času borbe je bil vse življenje redkobeseden, odločen in skrajno pravičen, predvsem pa delaven. Čeprav ga je zadnja leta zasledovala bolezen, smo ga videvali na vseh srečanjih borcev in ob slovesu od njih. Danes mu ta obisk vračamo z globoko žalostjo in iskreno hvaležnostjo, prav za prvi maj, tako kot pred 51 leti na Štibarci. Dragi Silvo, kadarkoli sem obujal spomine na tista leta, kadarkoli sem pisal ali spregovoril, je ostal v mojem spominu tvoj lik in če je bila izrečena beseda »tovariš«, sem videl tebe, umirjenega, zvestega in ponosnega prijatelja v pravem pomenu besede. Mnogi so se že za vedno poslovili, ostali prihajamo za teboj, vendar spomin na tista leta ne bo ugasnil. Spoštljivo ga bodo ohranjali bodoči rodovi, sinovi in vnuki tistih, ki so za pravo narodovo svobodo nesebično zastavili svoja življenja in niso vprašali za odškodnino. Vsa barantanja, podtikanja in izkrivljanja zgodovine, ki se često dogajajo danes in ki so užalo-stila tudi tebe, bodo utihnila, kot so utihnili poslednji streli sovražnikov na predvečer tistega prvega maja pred 51 leti in resnica bo vstala in ostala veličastna, kot je ostala svoboda tiste dni. Naj ti bo v tolažbo in popotnica v večnost. Naša hvaležnost in spoštovanje s strani tvoje družine je cvetje na tvoj grob, cvetje, ki ne bo nikoli uvenelo. V imenu borcev in v imenu vseh tvojih prijateljev naj ti zaželim miren počitek. Mitja Šipek Na Barbari, 2. 5.1996 6 9. maj 1996 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PRIREDITVE TOREK, 21. 5. Radio Koroška ČETRTEK, 9. 5. TINJE, v domu 20.00 Dia-predavanje »Noriška regija«; pred. Evelin Pirker TINJE, v domu 20.00 Koncert godalnega kvarteta Feguš SOBOTA, 11. 5. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje« 16.00 Družinski popoldan; nast. MoPZ Borovlje, Ženski kvartet, otroška skupina, učenci glasbene šole ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja« 19.00 Materinska proslava; sod. otroški pevski zbor, otr. plesna skupina, recitatorska skupina, tamburaški orkester, solisti - instrumentalisti ZILJSKA BISTRICA, v kulturnem domu - Glasbena šola 19.00 Zaključni nastop učencev GŠ BILČOVS, v ljudski šoli - SPD »Bilka« 19.30 Materinska proslava ŠMARJETA v Rožu, farni dom - Katoliška prosveta 20.00 Igra »Obiski«; nastopa gled. skupina SPD Rdiše PLIBERK, v Posojilnici-Bank - Mlada Podjuna 20.00 Materinska proslava »Po glasu me boš spoznala« ŽITARA VAS, v ljudski šoli - SPD »Trta« 20.00 Vigredni koncert NEDEUA, 12. 5. ŠENTJANŽ, k & k center - SPD »Šentjanž« 10.00 Premiera: »Palček Piskalček«; igra domača otroška gledališka skupina OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek« 11.00 Proslava ob materinskem dnevu SELE, v farnem domu - KPD »Planina« 16.00 Materinska proslava VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče 20.00 Poročil se bom s svojo ženo, nast. domači igralci PONEDELJEK, 13. 5. TINJE, v domu 10.00 Moje pesmi; iz svojih del bere prof. Franc David CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 19.30 Otvoritev razstav Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije); glasbeni okvir Marko Feri, kitara TOREK, 14. 5. BOROVLJE, v kletni dvorani Posojilnice-Bank 19.30 Informacijski večer »Varčevalni paket - kako in kaj?« z davčnim svetovalcem mag. Fl. Klokarjem TINJE, v domu 19.30 Predavanje z diskusijo »Desni teror v Avstriji« (mag. Klaus Zellhofer) SREDA, 15. 5. PLIBERK, pri Brezniku - Glasbena šola 19.00 Srečanje Glasbene šole na Koroškem in GŠ Ravne ŠENTJAKOB v R., reg. center - Katoliško žensko gibanje 19.30 Srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave BRNCA, v kulturnem domu - SPD »Dobrač« 20.00 90-letnica Slovenskega prosvetnega društva »Dobrač«; nast. Oktet Suha, Vaščani pojo, Polizeichor Villach, tamburaši SPD Šentjanž, mlad. skupina SPD Jepa-Baško jezero ČETRTEK. 16. 5. OBIRSKO, na kegljišču pri Jerebu - AK Obir 14.00 Tekmovanje v kegljanju; nadaljevanje v nedeljo, 19. 5, ob 14. uri. ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel 20.00 »Poročil se bom s svojo ženo«; gost. igralska skupina iz Vogrč TINJE, v domu 20.00 Odprtje razstave del Frica Močnika - slike, glave SOBOTA, 18. 5. ŽELEZNA KAPLA, v zadrugi - Strojni krožek Podjuna 9.-13. ure Informativni dopoldan CELOVEC, v avli Zvezne gimnazije za Slovence 19.00 Šolska akademija pod geslom »Človeški liki - šola v sliki«; nastopajo tudi kulturniki SPD »Srce« iz Dobrle vasi, s katerim je gimnazija letos pobratena NEDEUA, 19. 5. ŠENTJAKOB, v regionalnem centru 20.00 Koncert »One world - one voice«; nastopa Dvojezični zbor TINJE, v domu 19.30 Zgodovina koncentracijskega taborišča na Ljubelju -podruž. Mauthausen; predava dipl. inž. Janko Tišler ČETRTEK, 23. 5. CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 19.30 Literarno branje - Dušan Jelinčič in Jurij Paljk iz Trsta PETEK, 24. 5. CELOVEC, pri Joklnu, Badgasse 7 19.30 Koncert s klasično harm. - Corrado Rojac iz Trsta ŠENTJANŽ, k & k center - SPZ 20.00 Franz Xaver Kroetz: »Moška stvar«; režija Jaša Jamnik, igrata Maja Vidmar in Borut Veselko SOBOTA, 1. 6. ŠENTJANŽ, k & k center - SPZ 18.00 »Pejsaž / Paysage«; odprtje razstave del Kristijana Sadnikarja 20.00 k & k String Quartet - koncert od Straussa do Falca, od Figara do Tretjega človeka Območni odbor za Mežiško dolino in Krajevni odbor Zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Ravne na Koroškem vabita na proslavo v spomin na zadnje boje v drugi svetovni vojni v nedeljo, 12. maja '96, na zgodovinski Poljani nad Prevaljami. Slavnostni govornik bo Lado Ambrožič - Novljan. Pripravljen je tudi bogat kulturni spored s petjem in glasbo. Po končani proslavi bo tovariško srečanje pod »kozolcem«, v primeru slabega vremena pa v restavraciji Nama na Ravnah na Koroškem. Igral in pel bo priljubljeni domači ansambel Božank. ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na tradicionalno majniško potovanje v Španijo BARCELONA - PAMPLONA - GRENOBLE od 19. do 27. maja 1996 Celovec - Verona - San Remo - Arles - Camarque - Barcelona -Montserrat - Zaragoza - Pamplona - Biaritz - Lurd - Toulouse -Nimes - Grenoble - Ženeva - Zürich - Feldkirch - Lienz - Celovec Ogled številnih mest in zanimivosti Cena: (8 polpenzionov, davki, cestnine, vodiči, moderen Sienčnikov avtobus) 7.600 šil. Doplačilo za enoposteljno sobo 1.680 šil. Za organizacijo potovanja Milka Kokot, Tarviser Str. 16, 9020 Celovec, telefon 0 46 3/51 43 00-40 jPr«z»*w:/e/o Ani Kassl iz Štriholč - rojstni dan; Florijan Juh iz Galicije - 75. rojstni dan; župnik Florian Zergoj iz Kazaz - osebni praznik; Sofija Tratar s Suhe - jubilejno obletnico; Beti Wutte iz Dolnje vasi pri Šmarjeti - rojstni dan; Helena Igerc iz Podkraja - osebni praznik; Alojz Kozenzopf iz Breške vasi - rojstni dan; Hel-ka Mlinar iz Škocijana -okroglo obletnico; Sonja Grubelnik in Franc Dolinšek z Obirskega - rojstni dan; Angela Zupanc iz Žitare vasi -80. rojstni dan; Anica Koschat.iz Podgorij - rojstni dan; Micka Knafl iz Šentjakoba - rojstni dan; Agnes Hribernik - 50. rojstni dan; Amalija Apovnik iz Mokrij -jubilejno obletnico; Zofija Reinwald iz Lovank - rojstni dan; Zofija Sturm iz Mokrij - rojstni dan; Alois Hobel iz Vesel - rojstni dan; Florej Li-puš iz Šentvida - rojstni dan; Anton Okorn iz Vinogradov -rojstni dan; Tomej Petek iz Stare vasi - rojstni dan; Hanzi Užnik - Kobovnik iz Sel - 60. rojstni dan; Flori Dlopst iz Podgore - 88. rojstni dan; Flori Smrtnik z Obirskega - 65.-rojstni dan in god; Primi Mlečnik s Kota - rojstni dan; Rozi Golavčnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Slavko Sluga iz Remšenika - rojstni dan; Rado Janežič iz Celovca - rojstni dan; Gasser Monika iz Bilčov-sa - rojstni dan; Ivan Lukan iz Vetrinja - rojstni dan; Janko Zwitter iz Zahomca - 50. rojstni dan; Pavel in Šurš Sima, po domače Lebnova iz Pulpač - osebna praznika. SLAVLJENCEM ČESTITA TUDI SLOVENSKI VESTNIK SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 9. 5. 18.00 Rož-Podjuna-Zilja. Petek, 10. 5. 18.00 Kulturna obzorja. Sobota, 11. 5. 18.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Nedelja, 12. 5. 6.00 Dobro jutro na Koroškem - Guten Morgen, Kärnten! Duhovna misel. 18.00 6 x 6 - domače uspešnice. Ponedeljek, 13. 5. 18.00 Kratek stik. Torek, 14. 5. 18.00 Partnerski magazin. Sreda, 15. 5. 18.00 Domača glasbena mavrica. 21.04 Primorski obzornik. Dober dan, Koroška NEDELJA, 12. 5. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 13. 5. 16.20 TV SLO 1 Z naslednjimi prispevki: ■ Glasba povezuje: Srečanje mladih Slovenskih glasbenikov v Celovcu. ■ Vsem mamicam v zahvalo za ljubezen in skrb. ■ »Kralj v časopisu«: Prva preizkušnja za mlado skupino v Bilčovsu. ■ Postojna, Ljubljana, Maribor: Pred papeževim obiskom v Sloveniji. ■ Druga zvezna nogometna liga: SAK : Leoben. ■ Venček ziljskih semanj-skih pesmi. OBVESTILO Muzej protifašističnega odpora Pri Peršmanu v Podpeci obvešča, da je spet redno odprt. Priporoča se za obisk! SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße I6 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 046 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks0463/51 430071. ________Usmerjenost Usta_________ seštevek mnepj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig, Mirko Štukelj Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 (X), faks 0 46 3/51 43 00 71 _______________Tisk______________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71 DRAUKRAFT-BILANCA Lep dobiček vendar manj zaposlenih SLAVNOSTNI KONCERT OB 90-LETNICI SPD DOBRAČ NA BRNCI v sredo, 15. maja 1996 ob 20 uri v kulturnem domu na Brnci Sodelujejo: Oktet Suha, Vaščani pojo, Polizeichor Beljak, tamburaši SPD Šentjanž, mlad. skupina SPD Jepa-Baško jezero SMUČARSKI SKOKI Zahomški skakaški podmladek že zmaguje Nadvse uspešno sta ocenila direktorja ÖDK Draxler in Kranz poslovno leto 1995. Podjetje Draukraft, ki je v lasti Zveze (Verbund) s 51 odstotki in Ke-lag z 49 odstotki je pridelalo z elektrarnami (skupno 26 hidro-central in termičnih elektrarn) 775 milijonov šilingov, dobiček v znesku 139 milijonov šil. pa si bosta razdelile Kelag in Verbund. Ker sedaj ne gradijo prav nobene elektrarne so se investicije v preteklem letu precej zmanjšale in so le znašale 310 milijonov šilingov. Pri plačah in pokojninah pa je celo uspelo zmanjšati izdatke na osnovi novega pokojninskega modela iz leta 1995. Lani je Draukraft producirala 17 odstotkov več električne energije (absolutno 4.760 GWh). Podjetje je zaposlilo 1.230 sodelavcev/sodelavk, sedaj pa šteje kolektiv samo še 1.140 torej za 90 manj. Zmanjšanje števila zaposlenih pa gre na račun racionalizacije in avtomatizacije v pisarnah in elektrarnah. V prihodnosti pa ni pričakovati novih gradbenih iniciativ (povpraševanje električne energije pada). m. š. Konec minulega tedna je Športno društvo Zahomc izvedlo pokal v skakanju koroške industrije. Pri tem so se najmlajši zahomški skakalci odlično postavili, saj so pri šolarjih I in II odnesli zmago, pri otrocih pa so zasedli častna mesta. Pri zahomškem skakanju za pokal koroške industrije je sodeloval podmladek najbolj znanih koroških skakaških centrov, poleg Zahomca so to še Schi-zunft Vrba, športna glavna šola v Beljaku, ASKÖ SG Spittal in SV Beljak. Otroci Pri otrocih I je zmagal Andreas Inthal (SZ Vrba) pred Stephan-om Huberjem (SV Beljak) in Danielom Jaritzem (SV Beljak). Na četrtem mestu je bil najboljši Zahomčan te kategorije Manfred Jarnig pred Tomažem Drumlom. 21. oz. 23. mesto za SŠK »Obir« in SŠZ/Carimpex v pokalnem tekmovanju 32 najboljših koroških ekip Šahisti Slovenske športne zve-ze/Carimpex in SŠK »Obir« iz Železne Kaple so preteklo nedeljo z nastopom v finalu pokalnega tekmovanja najboljših 32 moštev na Koroškem (Su-per-Aktiv-Cup) na Bistrici v Dravski dolini zaključili tekmovalno sezono 1995/96. Se-zonaje bila še posebej uspešna za SŠK »Obir«, saj je moštvo osvojilo naslov prvaka v 1. raz-redu-vzhod. V finalu pokalnega tekmovanja pa je ekipa »Obirja« (postava: Dušan Jokovič, Harald Wolte, Johann Wolte, Andreas Karner - ravnatelj Stoßier) osvojila 21. mesto, moštvo SŠZ/Carimpex (postava: Arnold Hattenberger, dr. Joži Amrusch, Dunja Lukan, Franc Rulitz -Ivan Lukan) pa 23. mesto. Rezultati SŠK »Obir«: 1,5:2,5 proti IBS Celovec, 3:1 proti Femdorfu, 1:3 proti Beljaku, 2,5:1,5 proti Feffemitzu. Rezultati SŠZ: 0:4 proti Bekštanju, 3,5:0,5 proti ASK /KSV II, 0,5:3,5 proti WAC, 4:0 proti Raiffeisen Celovec. Dvoboj Obir - SŠZ (v četrtem Pri otrocih II je bil zmagovalec Beljačan Gerald Nageler (športna glavna šola), drugi je postal Zahomčan Martin Kug-litsch pred Stefanom Samitzem (SZ Vrba), četrto mesto pa je zasedel Zahomčan Matija Drami. Šolarji Zmago v kategoriji šolarji I si je priboril Zahomčan Stefan Kaiser pred klubskim kolegom Seppom Walluschnigom in Be-ljačanom Mariom Jonachom. Hans Millonig pa je pri šolarjih II zagotovil zmago Za-homčanom pred Martinom Kochom (Beljak) in Christo-phom Kreuzerjem (ŠD Zahomc). S tem podmladkom ŠD Zahomc lahko z zanosom zre v prihodnost, kar je seveda v prvi vrsti sad izredno strokovnega in načrtnega delovanja. M. WJ F. W. kolu) seje končal z rezultatom 2:2, zaradi zmage Jokoviča na prvi deski pa so Kapelčani tekmo odločili v svojo korist. Najboljši rezultat v ekipi SŠK »Obir« je dosegel Dušan Jokovič (pet točk iz petih partij), pri SŠZ pa Dunja Lukan (3,5/5). Koroški pokalni prvak ’96 je postalo moštvo Feistritz/Pater-nion (s slovenskim legionarjem Ostermanom na prvi deski), drugo mesto je osvojila ekipa SK Lienz iz Vzhodne Tirolske, tretje pa celovški klub ASK/KSV. I. L. Rešitev štev. 28 V kolikor beli odigra prvo potezo s kraljem 1 .Kc4 sledi odgovor črnega I...Ld4 in beli nima več tempa - časa, saj črni na 2.Lc3 odigra 2.. .Le3. Beli skakač ne more na polje c3, kjer je beli lovec, polje c5 pa je pod kontrolo črnega lovca. Pravilna pot za rešitev problema je v potezi l.Ld4! in na 1.. .Ld4: 2.Kc4! in po potezi črnega lovca v tretji potezi beli skakč matira na polju c3 ali c5! IZ ŽENSKEGA VIDIKA Je ponižnost čar ženske? piše dr. Štefka Vavti »Ponižnost in molk krasita žensko in delo v hiši ji je v veselje, ženski, ki misli na boga, če dela za svojega moža in za svoje otroke« nekako takole bi lahko prevedli besede znanega pedagoga iz 18. stoletja Pestalozzija - in za marsikatero izmed nas veljajo te besede še danes, vsaj kar zadeva pričakovanja, ki jih imajo najdražji. Poleg omenjenih karakternih lastnosti je Pestalozzi postavil v ospredje »idealne ženske« še moralnost, pridnost, varčevanje, ženska naj bi se odrekla svojim potrebam in se žrtvovala za moža in za otroke. Pri tem naj bi bila še vesela in vdana v svojo usodo. Najbrž se strinjate z mojim prepričanjem, da so ponekod še danes prav te lastnosti zelo zaželene in to kljub temu da so se delovni in življenjski pogoji ženske v preteklih dvesto letih bistveno spremenili. Predvsem starejše izmed bralk, ki v mladosti še niso imele dostopa do izobrazbe, so se deloma morale »žrtvovati ali pa podrediti« potrebam drugih. Pohvale za to pa po vsej verjetnosti ni bilo. Ali pa vsaj premalo. Prav materinski dan je za marsikatero izmed teh žensk edini dan v letu, ko se drugi člani družine spomnijo »zaslug«, ki jih imajo naše matere. Nedavno od tega sem v neki knjigi brala spis, ki ga je napisala hčerka za svojo mater. Naslov je bil simptomatičen: »Tako kot moja mati nikdar in nikoli ne bi hotela živeti!« V svojem spisu opisuje prav to mater, ki se vedno »žrtvuje« za svojo družino, skrbi za svojega moža in za štiri otroke, za gospodinjstvo ... in se nikdar ne pritožuje. Natanko opisuje, da si mati nikdar ni znala vzeti prostora zase in za svoje potrebe. Njen najvažnejši občutek je občutek dolžnosti, zase pa nima časa, ker je vedno še treba kaj narediti za družino ... Samo če je enkrat zares slabe volje, če ji nobeden izmed doraščajočih otrok noče pomagati, užaljena vzdihne: »Tudi jaz ne bom več ničesar storila za vas!« Vendar je nihče ne vzame resno, ker je v naslednjem trenutku že spet tiha, pridna, ponižna, požrtvovalna ... Ste morda spoznale del sebe? Potem bo skrajni čas, da si dodelite prostor zase, kajti tudi vaše potrebe so vredne, da jih vzamete resno in jim daste prostor v vsakdanjiku. m 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ■ 11 m 12 ■ 13 14 15 ■ 16 ■ 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 23 ■ 24 25 26 27 ■■^2 28 29 30 | 31 b 33 ■ 34 35 ■ 36 3^^ u 38 39 40 41 42 ■ 43 44 k 45 46 k 47 ■ 48 49 m 50 VODORAVNO: 1. ime in priimek slovenskega pesnika (Duma, Veronika Deseniška) 10. jeza, bes 11. dolgorepa papiga 12. arabski žrebec 13. spraviti na isti nivo, izravnati 16. lovski plen 17. natura 19. takrat 21. občutek gladu 23. latinsko »in« 24. krajša povest, zvrst v prozi 26. norveški smučar (Lasse) 28. v starem veku vzh. obala Jadranskega morja, poseljena z Iliri 31. kemični znak za erbij 32. ciklični pojav, ko je luna v zemljini senci in je ne vidimo 33. bogastvo gozdov 34. velika dvorana v šolah 36. polotok in gora v Grčiji, znana po številnih samostanih 38. pevec alpskih dežel, ki poje v falzetu, tudi posmehljiv izraz za Avstrijca 40. špansko žensko ime 42. gospodarsko poslopje za spravljanje sena 43. pešec, mimoidoči 45. tekmec, konkurent 47. okrajšava za »liter« 48. dekle iz grške mitologije, ki jo je Zeus spremenil v kravo 49. letoviški kraj ob Vrbskem jezeru, tudi orodje za obdelavo lesa 50. ime avstrijsko-izraelske pevke Brauer NAVPIČNO: 1. skica, prvi nenatančen načrt 2. obdobje treh let 3. napeljava za odvajanje 4. na žalost 5. seč 6. vzporedna črta 7. strežnik v gostinstvu 8. vse, kar beremo 9. manjša vrsta sove 14. ameriška filmska igralka (Linda, Dallas) 15. bršljanu podobna drevnica 18. Arturo Toscanini 20. Jože Osterman 22. junak pred Trojo 25. sodobna nemška »ženska« pisateljica (Esther) 27. nastavljenec v uradu 29. madžarsko ime za Heleno 30. ruski modernistični pesnik revolucije (1895-1925, Sergej A.) 32. sodobni slovenski pevec in igralec (Iztok, Štorije in bal-dorije) 35. curki, ki jih vlivamo 37. oni tam 38. Jakob Šket 39. skandinavski drobiž 41. grška filozofska šola (stoiki) 44. nizek ženski glas 46. italijanski spolnik REŠITEV ŠTEV. 32 Vodoravno: 1. BRUNO KREISKY 2. REGATA 13. OZARE 14. NAOMI 15. TLORIS 16. CK 17. ERGO 18. LAK 19. ATENA 21. MLAJ 24. OL 25. TUBA 27. EMU 29. PRAVILO 31. OVEN 32. NA 33. SLABOST 35. IV 37. BUTARA 39. IA 40. MALINE 42. ZDAJ 44. IZOLIRKE 46. LAN 48. CA 49. INKI Navpično: 1. BRNCA 2. REAKTOR 3. UGO 4. NAMEN 5. OTIRATI 6. KA 7. EOL 8. IZOLA 9. SARAJEVO 10. KRIK 11. YES 15. TOMBOLA 20. ELAN 22. LA 23. HUNTA 26. ULSTER 28. MESIJA 29. PRIMIC 30. VABILO 31. OBAD 34. ARZEN 36. VAZA 38. UNI 41. LO 43. ALI 45. KI 47. NE ŠAH Šahisti zaključili prvenstveno sezono SLOVENSKI VESTNIK SPORT II. ZVEZNA LIGA Važne točke za SAK SAK-Wartens 2:0 (1:0) SAK: Preschern, Hrstič, A. Sadjak, Zanki, Blajs, M. Sad-jak, Martini, Wuntschek (90. F. Sadjak), Susič, Lippusch (76. Pihomer), Eberhard Gol za SAK: Lippusch (20.) in Martini (77.) Izhodišče je bilo jasno: tekmo proti Wattensu, ki je bila ključnega pomena, je SAK moral zmagati. Seveda ta zmaga pomaga le, če tudi vse prihodnje tekme na domačem igrišču dobi SAK, v tujini pa tudi še skuša priigrati to ali ono točko. Ekipa trenerja Kirisitsa je tokrat nastopila spet s standardnim vratarjem Preschernom, ki je moštvu dal potrebno zanesljivost. V napadu je Lippuschu tokrat pomagal Eberhard (namesto Pihornerja) in tema dvema je po močnem prostem strelu Hrstiča - vratar žoge ni mogel pošteno ubraniti - uspelo spraviti žogo v gol. Žogo, ki se je odbila od vratarja, je dobil Eberhard, ta jo je podal Lippuschu, ki je akcijo uspešno zaključil. 400 navijačev je z velikim veseljem sprejelo to vodstvo in nadalje podpiralo svoje moštvo z vzpodbudnim »en, dva, SAK, le naprej, gole dej!« Slika pove vse: Hermann Lippusch se veseli svojega zadetka V drugo pa so se navijači lahko veselili v 77. minuti, ko je Edi Martini po lepi soloakciji uspešno zaključil in rešil SAK tri točke. Omeniti je treba, da je Martini v zadnjih dveh tekmah igral tako, kot so to od njega pričakovali že od vsega začetka. Tudi tokrat so igralci SAK ponovno dokazali, da niso slabši kot npr. moštvo iz Wat-tensa, ki vsekakor zaseda trenutno 6. mesto na lestvici. Predvsem v drugi polovici je SAK igral bolj samozavestno in zbrano ter upošteval navodila trenerja Kirisitsa, ki je po tekmi dejal: »To je bila najvažnejša zmaga v tekočem prvenstvu, ker smo s to zmago obdržali kontakt z moštvi nad rešilno črto. Moje moštvo je pokazalo, da z dobrimi moštvi tudi lahko konkurira in upam, da nam bo to spoznanje dalo dovolj samozavesti za prihodnje tekme.« Gerasdorf - SAK Včeraj je moral SAK v tujino, kjer se je pomeril z moštvom iz Gerasdorfa. Gerasdorf je tudi še tekmec za 2. mesto (relega-cijsko mesto, kjer je še možnost, preko relegacijskih tekem z zadnjeuvrščenim iz I. zvezne lige priti v najvišjo nogometno ligo). Prav zaradi tega so se slovenski nogometaši zavedali, da visijo točke na Dunaju zelo visoko. Kakorkoli se je tekma tudi izšla, važna je predvsem prihodnja tekma na domačih tleh proti Leobnu. Nogomet v nižjih razredih 2. RAZRED A SAK II - VSV II 3:0 Druga ekipa SAK se je za poraz v Beljaku revanžirala z jasno zmago. Končno je napadalcem uspelo izkoristiti dane možnosti. Dvakrat je bil uspešen Adrian Mandl, enkrat pa je zadel Miloš Blajs. 1. RAZRED D Šmihel - Šentandraž 0:3 V vrhunski tekmi za L mesto Šmihelčani s trenerjem Ger- madnikom na čelu le niso mogli premagati prvega na lestvici, Šentandraž. S 3:0 je poraz izpadel zelo jasno, Šentandraž pa je s to zmago predčasno odločil prvenstvo v svoj prid. Šmihelčani pa z drugim mestom tudi niso nezadovoljni, saj je to več, kot so si pričakovali ob začetku prvenstva. Sele - Globasnica 2:1 Selani so se z zmago proti Globasnici nekoliko oddaljili od zadnjega mesta, katero še ved- no zavzemajo Globašani. Železna Kapla - Labot 2:1 PODLIGA VZHOD Bilčovs - Liebenfels 1:2 Trener Sigi Hobel je moral nastopiti brez šestih standardnih igralcev, ki mu niso bili na razpolago zaradi poškodb in drugih vzrokov. Liebenfels pa se je boril proti izpadu iz te lige ter srečno zmagal. Poteku tekme pa bi odgovarjal neodločen rezultat. SAK pod 16 V torek, 30. aprila, je SAK pod 16 igral proti Brežam/Frie-sachu. Samo zmaga je štela in moštvo je tudi odgovarjajoče začelo. Že v prvih minutah je A. Kesselbacherju uspelo dvakrat zadeti gol in SAK je vodil z 2 : 0. Po močni fazi je Friesach, po napaki obrambe SAK, zmanjšal razliko na 2 : L Tik pred koncem prvega polčasa je R. Oraže z lepim strelom zvišal na 3 : L Po pavzi je poskrbel A. Kesselbacher za 4 : 1 in zadnje tri gole je dal A. Lessnig. Tik pred koncem igre je Friesach dal še drugi gol. S tem je SAK pod 16 zmagal s 7 : 2. V nedeljo, 5. maja je SAK nastopil doma proti ATSV Wolfsberg, ki za SAK zaseda drugo mesto jakostne skupine. Domače moštvo je začelo ne-koncentrirano in tako je po petih minutah ATSV že vodil 0 : 2. Od tedaj naprej je igral Albin Kesselbacher samo še SAK. A. Lessnig je povedel na 1 : 2. V drugem polčasu je SAK močno popustil in poleg tega dobil še tri modre kartone, kar je moštvo precej oslabilo. SAKov-cem je zmanjkalo moči in tako jim ni več uspelo izenačiti rezultata. Štefan Wieser Naraščaj SAK Neverjetno dobro se držijo na-raščajniške ekipe SAK, ki teden za tednom zastopajo slovenske barve na nogometnih igriščih. Izvrstno delo v nogometnih centrih se obrestuje. V Celovcu ekipa pod 8 (od 5 do 8 let) že sedaj išče igralce za prihodnjo sezono. Interesenti naj se javijo pri trenerju Tomu Millonigu (0463/512021). Njegova ekipa je prvi vigredni turnir prepričljivo dobila. KOLESARJENJE Avstrijsko prvenstvo: za Petra Wrolicha »samo« enajsto mesto Z velikim razočaranjem se je za Petra Wrolicha končalo v nedeljo avstrijsko prvenstvo kolesarjev v Šentpetru na Vaši-njah. Medtem, ko je lansko leto le za las zgrešil naziv avstrijskega prvaka, se je na letošnje prvenstvo temu primemo resno pripravil. Izpustil je celo garanje na Djekše v petek in pa dirko na kronometer v soboto. Osredotočil se je na dirko na cesti, kjer je bil lansko leto na generalki odlični drugi. Letos pa mu je spodletelo. Pobega 17-članske glavnine po prvem od šestnajstih krogov ni jemal resno. Ko je spoznal, da so spredaj vsi vidni favoriti, je tej skupini sledil in jo dohitel po dveh krogih solovožnje. Toda na cesti je pustil toliko energije, da ni mogel več slediti glavnini, ko je v enajstem krogu resno nastopil profesionalec Totschnig. Toda tudi on je slabo preračunal lastne sposobnosti. V predzadnjem krogu sta ga dohitela sprva Korošec Hempel, nato pa še Štajerc Marchl, ki je po 180 kilometrih prepričljivo zmagal. Drugi je postal Hempel, tretji šele Totschnig, enajsti pa Peter Wrolich. Od 140 udeležencev je končalo izredno težavno tekmo (16 krat so se morali kolesarji povzpenjati iz Kazaz na Vaši-nje) samo 40 kolesarjev. LAHKA ATLETIKA Naši tekači dosegajo uspehe Dunajski maraton je za tekače na dolge proge bil višek letošnje vi-gredne tekaške sezone. S Koroške so se ga med drugim udeležili Peter Greiner (3:19), Kristijan Lopinsky (3:05), dr. Ivan Ramšak (3:02), Mihael Mistelbauer (2:42:23) in Peter Štern (2:35:12), kije v skupnem seštevku dosegel 42. mesto in s tem postal dvanajsti najboljši Avstrijec. Celotna peterica imenovanih je kljub neprijetnemu vremenu -poleg močnega vetra in 3 stopinjam mraza sta tekače obremenjevala še dež in sneg - izboljšala svoje osebne rekorde. Najboljši Avstrijec Max Wennisch je po teku izjavil, da bi »brez vetra tekel vsaj za minuto hitreje«. Po krajši rekreacijski dobi pa se je za Petra Sterna v soboto, 4. maja, z dirko v Matznu (Nižja Avstrija) pričel drugi del tekmovalne sezone. Za 7700 m dolgo progo je potreboval 25:20 in s tem časom postal tretji. Zmagal je Madžar Teme-si s časom 24:18. Dan navrh, v nedeljo, 5. maja, pa sta Mihael Mistelbauer iz Sentprimoža in Peter Stern iz Rikarje vasi s klubom VST sodelovala na štafeti v Knittelfel-du (Štajerska) in v moštvenem seštevku dosegla drugo mesto. Za 42,5 km dolgo maratonsko progo so koroški tekači potrebovali 2:28:05. Peter Štern je kot četrti, Mihael Mistelbauer pa kot sedmi prispel v cilj P. A. S. NAMIZNI TENIS DSG Sele - prvak 1. razreda vzhod Zadnjo tekmo so Selani igrali doma proti VST Velikovec. Da bi si predčasno s svojo močjo zagotovili L mesto, je ekipa Tone Korenjak, Mirko Oraže in Marta Usch-nig potrebovala visoko zmago. Začeli so izvrstno in tako po prvih posameznih igrah povedli s 5:0. Nato je Oraže nesrečno izgubil prvič po več srečanjih proti Stipecku z 28:30,21:13 in 21:23. A tokrat je njegova sestra Uschnig pokazala vse, svoje zmožnosti in tako z dobrimi živci prvič v vigredni sezoni premagala vse svoje nasprotnike. Za tri točke pa je že ponavadi tudi tokrat poskrbel Korenjak. Tako je že pred zadnjo igro, ki jo je tokrat igral Oraže, bilo zagotovljeno L mesto. Tudi to igro je Oraže nesrečno zgubil šele v tretjem nizu, ker je manjkala morda zadnja motivacija. Tako so Selani zmagali visoko z 8:2. S tem je St. Paul imel še majhno možnost, da postane prvak, če premaga tretjeuvrščeno ekipo SV Labot z 10:0, a to mu ni uspelo. Zmagali so le s 6:4. Tako je DSG Sele s 25 točkami in 103:57 v setih postala prvak L razreda vzhod in si s tem zagotovila vstop v podligo. SAK pod 12 II se razvija v izvrstno ekipo, saj je v zadnji tekmi jasno zmagala. SAK pod 12 II - AVS II 14 : 1 (M. Oraže 10, Romano 2, Blajs 2) SAK pod 12 II - KAC 10 : 0 (M. Oraže 8, Romano, Blajs) SAK pod 10 - Welzenegg 7 : 0 (Grilc 2, Napetschnig 2, Waldhauser 2, Pipp) SAK pod 14-Straßburg 4 : 0 (Obid 3, Truppe) SAK pod 16-WAC 1 :2 Center Pliberk Turnir U8 v Globasnici: L Šmihel, 2.‘SAK I, 3. Globasnica, 4. St. Peter SAK U 18: Metlova 2 : 0 (Aleksič 2) Šentandraž U 14 - SAK 13:1 (Teševič) S AK U 12 - ATUS Borovlje 5 : 2 (Riedl, Parti) Tekme ta krog: petek (17.00): Železna Kapla - SAK U 10; sobota (18.30): SAK U 14 -ATUS Wolfsberg; (18.00): ASV U 12 - SAK I; nedelja (18.00) ŠmihelU 16-SAK.