y^V 1 POSAVSKI •TJ^' ObzorniK Leto VI, posebna izdaja, november 2002, cena 1 SIT iDVETCSEfllEWnP Sbratovanja nek \J Lrv^ULrxA I, 1\ M 11 I \ \ 7 ivvVy/ » _______,"iff_________a_________________ Menjava goriva posebna izdaja, november 2002 Ob posebni izdaji Pred vmni je posebna štcviika Posavskega obzornika. Predstavlja dvc z Nuklearno elektranw Krsko povezani vscbini, zn katcri verjamemo, da stti zatiimivi tudi za naše brake. V lanskew Ictu je minilo dvajset let od začetka obra- tovanja elektrarne, v začetku prihodnjega leta pa bo elektrarna zaokrožila dve desetletji komercialnega obratovanja, Jahko bi rekli tudi polnega izkoriščanja elektrarne. V teni mesccu bo organizirana driavna vaja NEK 2002, katere namen je pre- veriti učinkovitost in usklajenost rešitev v načrtih zaščite in reševanja ob jedrski nesreči na vseh ravnch načrtovanja. Številko stno pripravili v sodelovanju z Nuklearno elek- trarno Krsko, pa tudi v nasem uredništvu, kjer spreinljanio in beležimo dogajanja v našeni okolju, se je nabralo kar nekaj podatkov o elektrarni, ki vam jih ponujamo v branje. Tako v prvem delu prcdstavljamo rezultate obratovanja elek- trarne, brake seznanjamo z načinom proizvodnje elcktrične energije ter obravnavamo področja jedrske varnosti, sprcmlja- nja vplivov na okolje, vzdrzeiwnja, posodabljanja opreine, usposabljanja kadrov in vpetosti elektrarne v )nednarodne organizaeije. Drugi del je namenjen predstavitvi državne vaje NEK 2002, ki bo na območju Posavja, Dolcnjske in zahodne Štajerske po- tekala 22. in 23. novembra. Vaja bo tcmeljila na predpostavki, da je v Nuklearni elektrarni Krško zaradi napake v delovanju prišlo do sprostitve radioaktivnih snovi v ozračje, tepa se v ob- liki radioaktivnega oblaka širijo v okolje. Med vajo bodo mediji objavljali informaeije in obvestila o poteku vaje, ob teni pa bodo opozarjali, da je to vaja, da ne bi prišlo do nepotrebnega vznernirjanja prebivalstva. Vaja NEK 2002 bo predvsem štabna vaja, na terenu pa bodo preizkušcni le nckateri elementi obvladovanja jedrske nesreče. Verjetnost, da bi prišlo do jedrske nesrecc, je zelo majlma, vendar je ni možno izključiti. Poznavanje nevarnosti, njenih značilrtosti in načrtovanih zaščitnih ukrepov jc pogoj za dobro pripravljenost, zato vas z njimi seznanjamo v nadaljevanju. Uredništvo ObZÖfniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. Tel.: 07 49 05 780. Faks: 07 49 05 781. El. Pošta: posavski.obzornik@siol.net, TRR: 03155-1086687920. Odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Izvršna urednica: Lidija Petrišič. Tehnični urednik: Boštjan Colarič. Vodja trženja: Katarina Požun Sotošek. Posavski obzornik je mesečnik, ki izhaja praviloma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 10., za oddajo nenaročenih prispevkov pa 15. v mesecu. Za točnost podatkov v informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. Tisk in vezava: Delo TČR Ljubljana. Naklada: 12.000 izvodov. IZVSEBINE ^§/^ Dve desetletji obratovanja NEK 4 Jedrska varnost kot najvišja prioriteta 5 Kako deluje NEK 6 Dosledno upoštevanje okoljevarstvenih omejitev 8 Kakovostno vzdrževanje kot jamstvo stabilnosti 10 Radiološka zaščita v funkciji zdravja zaposlenih 11 ^ ^ Stalna tehnološka nadgradnja 12 Usposabljanje kadrov kot pomembna naložba v varno obratovanje 13 Mednarodne povezave 14 Odprtost za javnost 16 Pripravljenost za primer izrednega dogodka v NEK 16 Vaja NEK 2002 17 # Kaj bi se lahko zgodilo v primeru nesreče v NEK 17 Zaustavitev elektrarne še ne pomeni nevarnosti 18 Kako bi bili obveščeni o nastanku radiološke nevarnosti 18 Zaščitni ukrepi 19 Kako bi se zaklanjali 20 Kako bi se evakuirali 21 Evakuacija 22 Zaščitni ukrepi glede prehrane 22 Kako se lahko na nevarnost pripravimo sami 22 3 posebna izdaja, november 2002 DVE DESETLETJI0 DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK Lani sta se iztekli dve desetletji obratovanja Nuklearne elektrarne Krško (NEK).Temeljni kamen je bil postavljen konec leta 1974. Nasled- njih pet let je potekala gradnja in montaža strojnih komponent. Maja 1981 so prvič vložili gorivo v reak- tor in izvedli vse potrebne preiz- kuse. Septembra 1981 je bila v reak- torju prvič vzpostavljena verižna reakcija. Pričeli so se preizkusi pri majhni moči. Mesec dni kasneje je bila elektrarna prvič sinhronizirana z elektroenergetskim omrežjem. Na- daljevala so se preverjanja pri dvigo- vanju moči elektrarne. Po poskus- nem obdobju je elektrarna 1. janu- arjal983 pričelaskomercialnimob- ratovanjem. NEK je dobavilo ameriško pod- jetje Westinghouse. Opremljena je z lahkovodnim tlačnim reaktorjem, kar pomeni, da se v reaktorju segre- va navadna voda, ki je pod tlakom. Ta tip reaktorja je zaradi svojih do- . brih varnostnih lastnosti v svetu naj- pogostejši. Enkrat letno v času red- nega letnega remonta v elektrarni zamenjajo gorivo, pregledajo opre- mo in opravijo potrebna vzdrže- valna dela. Leta 2000 so v NEK z zamenjavo uparjalnikov, izmenjalnikov toplote med primarnim in sekundarnim de- lom elektrarne, povečali moč na iz- hodu generatorja z dotedanjih 664 megavatov na 707 megavatov. Neto moČ elektrarne se je s tem dvignila s 632 megavatov na 676 megavatov. S tem se je povečala mesečna proiz- vodnja na 480 do 500 gigavatov. Letno proizvede elektrarna okoli pet milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni skoraj 40 % vse v Sloveniji proizvedene električne energije. Od začetka komercialne- ga obratovanja leta 1983 do konca oktobra 2002 je NEK v omrežje oddala 86 257 954 megavatnih ur električne energije. Število nenačrtovanih zausta- vitev med dvema remontoma je pokazatelj stabilnosti obratovan- ja elektrarne. V primeru NEK se število zaustavitev zmanjšuje z leti obratovanja in v zadnjih letih dosega nič ali eno zaustavitev let- no. To je mednarodno primerlji- vo dober rezultat. Pripravljenost varnostnih sistemov presega ciljne vrednosti, ki jih določa mednaro- dna stroka. Obratovanje reaktorja poteka brez puščanja goriva. Vsi ti kazalci kažejo visoko stopnjo obra- tovalne pripravljenosti in varnosti.' Hkrati NEK s svojo relativno nizko ceno električne energije bistveno prispeva h konkurenčnosti celotne elektroenergetske ponudbe na od- pirajočem se trgu električne ener- gije- NEK je prek Svetovnega zdru- ženja operaterjev jedrskih elektrarn (W ANO) po svojih rezultatih in ude- ležbi v mednarodnih programih mednarodno prepoznaven objekt. Po obratovalnih rezultatih sodi elek- trarna v prvo četrtino obratujočih elektrarn na svetu in to mesto name- rava utrditi. Deleži proizvedene električne energije v Sloveniji v ietu 2001 Desetletna proizvodnja električne energije posebna izdaja, november 2002 i I^^M^h l^^n^H ^K^L ^^^^^/^^^i^i^A t^m ^^^^ ^^^k^l ^H ^^^^ ^^^k^l ^^^^^ ^^^^^r JEDRSKA VARNOST KOT NAJVIŠJA PRIORITETA NEK je bila projektirana v skladu s tehničnimi varnostnimi predpi- si ZDA in skladno z njimi tudi ob- ratujo. V skladu s temi predpisi so bile grajene in obratujejo tudi ele- ktrarne v zahodni Evropi, pred- vsem v državah, ki nimajo lastnih dobaviteljev jedrskih clektrarn, kot so Švedska, Belgija, Švica in Španija. NEK stalno spremlja predpiso in industrijske standarde v ZDA, ki je država dobaviteljica clektrarne. I"cstinuijc uprciiw Z razvojem predpisov kot tudi na podlagi lastnih izkušenj NEK stal- no dopolnjuje opremo, delovne pro- cese ter nadzor nad obratovanjem. Glavni predpisi in standardi, upo- števani pri projektiranju, izgradnji in obratovanju NEK: - zakonski predpisi za projektiranje NEK, izdani v ZDA, - navodila ameriškega upravnega organa, - industrijski standardi v ZDA, - standardi in navodila Medna- rodne agencije za atomsko energijo (MAAE), - Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, - ostali razpoložljivi domači zakoni, predpisi in standardi, - odločbe upravnih organov. Podlage za uporabo teh predpi- sov izhajajo iz pogodbe z Westing- housom, iz izdanih dovoljenj in iz sporazuma med MAAE in SFRJ o projektu NEK. Izpolnjevanje predpisov in var- nost obratovanja stalno nadzorujejo Uprava Republike Slovenije za jedr- sko varnost (URSJV) ter pooblaščene institucije, občasrio pa tudi MAAE, Svetovnozdruženje opera terjev jedr- skih elektrarn (WANO) ter neodvis- ne mednarodne misije. Neodvisna skupina za oceno varnosti V letu 1998 je bila v organizacij- ski strukturi NEK oblikovana Neod- visna skupina za oceno varnosti. Med njene naloge spadajo pre- gled obratovalnih značilnosti elek- trarne, zahtev Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, stroko- vnih priporočil, poročil o dogodkih, pregled ostalih projektnih doku- mentov ter informacij o obratoval- nih izkuSnjah v naših in v podob- nih elektrarnah po svetu, ki lahko nakazujejo področja za izboljšanje jedrske varnosti. Skupina podaja priporočila glede revidiranih pos- topkov, modifikacij opreme, vzdr- ževalnih in obratovalnih aktivnosti in predlaga ostale možne izboljšave jedrske varnosti. Program periodičnega pregle- da in ocene varnosti Države evropske skupnosti so se začele ukvarjati z obsežnimi pregle- di varnosti v začetku osemdesetih let. Ta praksa je nastala zaradi do- polnjevanja znanja in izkušenj na področju projektiranja in obrato- vanja ter varnostnih standardov. Dolgoročni pregled varnosti je post- al pomemben segment upravnega nadzora. V letošnjem letu je NEK za- čela s periodičnim pregledom in oce- no varnosti. S periodičnim pregledom: - se potrdi varnost elektrarne glede na prvotni projekt; - se določijo strukture, sistemi ali komponente, ki lahko omejijo živ- ljenjsko dobo elektrarne, in določijo korektivni ukrepi, - se opravi primerjava z modernimi varnostnimi standardi in predlaga- jo izboljšave. Potresna varnost NEK je protipotresno projektirana v skladu z geološkimi, tektonskimi in potresnimi karakteristikami lo- kacije, na kateri se nahaja. Priprava vhodnih podatkov za potresno pro- jektiranje in samo projektiranje sta potekala v skladu s predpisi ZDA. NEK je v letih 1992-1996 izvedla celovito in sistematično verjetnost- no varnostno analizo, ki vključuje vse možne notranje in zunan- je začetne dogodke. Med možnimi zunanjimi dogodki so bili zajeti tu- di največji možni potresi. Verjet- nostna varnostna analiza in oce- na potresne varnosti je pokazala, da so vgrajene znatne varnostne re- zerve v seizmičnem projektu elek- trarne in da je seizmično tveganje sprejemljivo majhno. Izvedeno ana- lizo in oceno varnosti je pregledala in ugodno ocenila mednarodne mis- ija MAAE. Analiza je pokazala, da je NEK najmočneje potresno projekti- rana elektrarna v Evropi. Kljub pozitivni oceni potresne var- nosti so bile konec devetdesetih let v okviru programa Phare izvedene dodatne geološke raziskave na kr- škem polju. Izvajalci raziskav so bi- li EPTISA iz Španije, OGS iz Italije in Univerza Leoben iz Avstrije. Na- men raziskav je bil preveriti vhodne podatke za seizmično projektiranje elektrarne in verjetnostno seizmično analizo ob uporabi najmodernejših postopkov in metod za ugotavljan- je geoloških in seizmotektonskih ka- rakteristik. Opravljene geološke in geofizikalne raziskave na lokaciji NEK in v njeni neposredni okolici niso ugotovile potresno dejavnih prelomov, ki bi lahko vplivali na iz- račun vrednosti projektnih potres- nih parametrov za NEK. Ti paramet- ri in potresna varnost s stališča teh raziskav niso vprašljivi. DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK posebna izdaja, november 2002 KAKO DELUJE NUKLEAR Jedrska elektrarna deluje po dobno kot termoelektrarna, le iz- vir toplote ni gorenje premoga, nafte ali plina, temveč toplota iz jedrskega goriva. NEK je oprem- ljena z lahkovodnim tlačnim reaktorjem, kar pomeni, da se v reaktorju segreva navadna vo- da, ki je pod tlakom. V NEK nastaja toplotna ener- gija pri nadzorovani cepitvi je- der atoma urana 235. Uran je v obliki keramičnih tablet. Table- te so zložene v gorivne palice, sveženj gorivnih palic pa tvori gorivni element. V reaktorski posodi je 121 gorivnih elemen- tov, ki tvorijo sredico reaktorja. Iz njih sproščena toplota segre- va vodo, ki kroži v zaprtem pri- marnem sistemu. Ta sistem tvo- rijo poleg reaktorske posode še črpalki, uparjalnika za tvorbo pare v sekundarnem sistemu, povezovalni cevovodi in tlačnik za uravnavanje tlaka. Toplotna energija prehaja prek sten sno- pa cevi v dveh uparjalnikih v sekundarni sistem, kjer nastaja para za pogon turbine in s tern električnega generatorja. Izgene- ratorja se električna energija pre- naša prek dveh transformatorjev v stikališče elektrarne, od tarn pa po daljnovodih v elektroenerget- sko omrežje. Primarni in sekundarni sistem sta zaprta in med seboj fizično lo- čena. V okolje odprt je šele tretji DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK Shema delovanja NEK 6 posebna izdaja, november 2002 NA ELEKTRARNA KRŠKO hladilni sistem, kjer se za hlajen- je izkoriščene pare iz turbine up- orablja voda iz reke Save. Zara- di popolne izolacije od okolja sta reaktor in primarni sistem zaprta v zaščitni zgradbi - zadr- ževalnem hramu. Zagotavljanje jedrske varnosti Zasnova jedrske varnosti ele- ktrarne temelji na zaporednih fizičnih pregradah, ki prepre- čujejo, da bi radioaktivne snovi iz primarnega sistema uhajale v okolje. Vgrajeni so različni podvojeni varnostni sistemi, ki omogočajo tudi samodejno za- ustavitev reaktorja, zagotavljajo potrebno ohlajanje sredice reak- torja po ustavitvi in celovitost fizičnih pregrad. Jedrsko var- nost zagotavlja tudi odgovorno ravnanje vseh, ki upravljajo z jedrskim objektom. 1.REAKTOR 2.REAKTORSKI ČRPALKI 3.UPARJALNIKA 4.TLAČNIK 5.VISOKOTLAČNA TURBINA 6.NIZKOTLAČNA TURBINA 7.GENERATOR ELEKTRIČNEGATOKA 8.LOČEVALNIKVLAGE 9.PREDGRELNIK PARE 10.KONDENZATOR 11.ČRPALKA KONDENZATA 12.NIZKOTLAČNI PREDGRELNIK 13.NAPAJALNAČRPALKA 14.VISOKOTLAČNI PREDGRELNIK 15.ČRPALKAHLADILNE VODE 16.HLADILNECELICE 17.ČRPALKAHLADILNIH CELIC 18.TRANSFORMATOR DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK posebna izdaja, november 2002 DOSLEDNO UPOŠTEVANJE OKOLJEVARSTVENIH OMEJITEV Radiološki monitoring in omejitve NEK izvaja meritve radioaktiv- nosti v izpustih odpadne vode v re- ko Savo in v izpustih iz ventilacijske- ga sistema v zrak. S pomočjo zunan- jih pooblaščenih tehničnih institucij pa izvaja obširne meritve v okolju in v vzorcih iz okolja predvsem v območju dvanajstih kilometrov oko- li NEK. Poleg tega je v okolici elek- trarne nameščenih trinajst avto- matskih merilnih postaj sevanja, ki lahko zaznajo tako spremembe na- ravnega nivoja sevanja zaradi vre- menskih sprememb kot morebitne spremembe zaradi jedrskega objek- ta. Monitoring reke Save se izvaja v smeri toka še do razdalje trideset kilometrov od elektrarne. Namen radiološkega monitoringa je spremlja.nje obratovanja elektrarne in ocenjevanje vplivov na okolje oz. na prebivalstvo. Tako se tudi ugotavlja upoštevanje predpisanih omejitev. Predpisi za obratovanje elektrapne določajo omejitev za tre- nutni vpliv v neposredni bližini na razdalji 500 metrov. Ta omejitev se lahko izrazi s hitrostjo doze 0,57 (iSv/h ali z omejitvijo koncentracije ra- dioaktivnosti. Celolctni vpliv na prebi- valstvo zaradi izpustov radioaktivnih snovi pa jc omejen z lokacijskim dovol- jenjem, in sicer z dozo 50 mikrosivcr- tov (jaSv) za posameznika iz kritične skupine prebivalstva. Dodatno so postavljene upravne letne omejitve za radioaktivnost izpustov v okolje. Obstaja še omejitev za letno dozo na ograji elektrarne, ki je postav- ljena na 200 mikrosivertov zaradi omejevanja sevanja iz tehnoloških objektov. Vpliv na prebivalstvo je tako nizek, da dejansko ni merljiv. Mož- no pa ga je s pomočjo modelov iz- računati za najbolj izpostavljeno skupino prebivalstva in letno do- zo primerjati z dozo zaradi narav- nih in drugih virov sevanja. To je konzervativna ocena obremenitve" posameznika iz referenčne skupine (odrasla oseba, ki prejema najvišje doze in se prehranjuje izključno z lokalno pridelano hrano in ribami), ki med dosedanjim obratovanjem NEK kaže, da je bila letna doza ta- kega posameznika pod 20 mikrosi- vertov oz. manj kot 1 % doze, ki jo povprečno prejme človek zaradi na- ravnih virov sevanja. Med obratovanjem elektrarne ni bila presežena nobena omejitev do- ze. Prav tako niso bile presežene omejitve za radioaktivnost v izpus- tih, kar kaže na ustrezno visoko stopnjo radiološke varnosti glede iz- pustov v okolje. Zunanje pooblaščene tehnične institucije Predlog programa radiološkega in meteorološkega monitoringa potrdi URSJV in Zdravstveni in- špektorat RS. Meritve toplotne ob- remenitve, kisika in drugih para- metrov v Savi in podtalnici izva- ja NEK v skladu z zahtevami Upra- ve Republike Slovenije za varstvo narave. Izvajalci teh programov so pooblaščene tehnične instituci- je. Zunanje tehnične institucije, s ka- terimi sodeluje NEK glede meritev y okolju in vrednotenju vpliva ele- ktrarne na okolje in prebivalstvo: Institut Jožef Stefan, Ljubljana; Za- vod za varstvo pri delu,Ljubljana; Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo; AMES Ljubljana; Vodnogospodar- sko podjetje Novo mesto; Kemij- ski inštitut,Ljubljana; Institut Rud- jer Boškovič, Zagreb; Zavod za istra- živanje mora i okoliša, Zagreb; An- alytics, Atlanta. Tekočinski izpusti radioaktivnih snovi Odpadna voda lahko vsebuje ra- dioaktivne snovi, ki so posledica je- drske cepitve v sredici reaktorja ali pa aktivacije materialov s sevanjem. Mejna koncentracija radioaktivnih snovi v tekočinskih izpustih v iz- pustnem kanalu je določena s teh- ničnimi specifikacijami, ki oprede- ljujejo obratovalne pogoje, in ne sme preseči predpisanih vrednosti, ki jih določajo upravne omejitve kot zgornjo mejo za pitno vodo. Določena je tudi omejitev za skup- no letno aktivnost cepitvenih in aktivacijskih produktov ter za tritij. Enota za aktivnost, ki pove, koliko jeder razpade na sekundo je beke- rel (Bq). Aktivnost enega bekerela pomeni en razpad na sekundo. Aktivnost cepitvenih in aktivacij- skih produktov (brez tritija, ogljika C-14 in sevalcev alfa) je v letu 2001 znašala 0.57 % od letne omejitve za tekočinske izpuste. Aktivnost iz- puščenega tritija je bila 38.8 % od omejitve. Tritij je izotop vodika, ki se nahaja v vodi ali vodni pari, in je zaradi nizke radiotoksičnosti (škod- Doza zaradi naravne izpostavljenosti sevanjuje v Krškem okrog 2,5 milisiverta letno. Letni vpliv NEK na bližnje prebivalceje več kot stokrat manjši, kotje vpliv zaradi naravnega sevanja. Podatki o radioaktivnosti v tekočinskih izpustih za leto 2001 radioaktivne letna izpuščena odstotek snovi omejitev aktivnost (Bq) omejitve cepitveni in aktivacijski 200 GBq 1,13 GBq 0,57% produkti tritij (H-3) 20TBq 7,75 TBq 38,8% DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK *p posebna izdaja, november 2002 Ijivosti zaradi sevanja) kljub višji ak- tivnosti v primerjavi z ostalimi kon- taminanti manj pomemben. Izpusti radioaktivnih snovi vzrak Skozi ventilacijski kanal jcdrske- ga dcla objekta in delno zaradi od- zračevanja kondenzatorja na turbin- ski strani se izpuščajo v okolje niz- ke koncentracijeradioaktivnosti. Po- javljajo se žlahtni plini, jodi in par- tikulati. Skupna letna aktivnost iz- puščenih žlahtnih plinov v letu 2001 ni presegala 1,9 % omejitve za ekvivalent aktivnosti ksenona Xe- 133. Aktivnost izpuščenega radio- aktivnega joda je bila glede na ome- jitev za ekvivalent aktivnosti joda 1-131 nepomembna, saj je dosegla 0,0007 % omejitve, kar je manj, kot je običajna aktivnost radioaktivnega joda pri eni medicinski diagnostični preiskavi. Radioaktivni izotopi ko- balta in cezija, ki nastopajo v obli- ki drobnih delcev ali prahu, so bili zaradi filtriranja izpuščenega zraka zaznani le v izredno nizkih kon- centracijah. Izpuščena aktivnost je znašala 0,015 % letne omejitve. Upoštevanje letne omejitve doze 50 mikrosivertov na razdalji 500 metrov od reaktorja se preverja za izpuste v zrak mesečno z izraču- nom doze, ki bi jo lahko prejel po- sameznik zaradi zunanjega in no- tranjega obsevanja. Pri tern se upo- števa najneugodnejše mesečno pov- prečno redčenje v atmosferi za dolo- čeno smer vetra in za izpust pri tleh. Letna doza za stalno izpostavljenost odrasle osebe bi bila v minulem letu 0,6 mikrosiverta. Skrb za reko Savo in podtalnico Pri proizvodnji električne energi- je pretvarjajo toplotno energijo v električno, vendar zaradi narave fi- zikalnega procesa ni mogoče izko- ristiti vse toplote. Del toplote v obli- ki ogrete vode prehaja v reko Sa- vo. Vodnogospodarsko dovoljenje predpisuje NEK stalno merjenje temperatur, pretokov in koncentra- cije kisika v savski vodi, kar izvaja NEK z avtomatskim merilnim siste- mom. Zaradi iztoka hladilne vode sme biti temperatura vode v točki mešanja pod elektrarno le za 3 °C višja kot nad elektrarno, ne sme pa preseči 28 °C. Če je pretok reke pre- majhen, je potrebno vključiti hla- dilne stolpe. Če to ne zadostuje, je treba znižati moč elektrarne. Biološka in kemijska poraba ki- sika v vodi se spremlja mesečno. Obstaja tudi redni tedenski nad- zor podtalnice na trinajstih lokaci- jah krško-brežiškega polja, ki ni po- kazal vpliva na gladino ali tempera- turo zaradi obratovanja elektrarne. V letu 2000 je NEK dogradila in začela uporabljati novo čistilno na- pravo za sanitarno odpadno vodo, ki je dosegla primerne rezultate čiš- čenja. Nizko in s redn je radioaktivni odpadki Pri proizvodnji električne ener- gije v NEK nastajajo radioaktivni odpadki, ki se glede koncentracij Podatki o radioaktivnosti v izpustih v zrak za leto 2001 letna , .. , . . . ..... . ... izpuščena o d s t o t e k radioaktivne snovi omejitev ,.. . ... , , . . -v aktivnost omejitve (ekvivalent) ' cepitveniin 110 TBq aktivacijski plini (Xe-133) q ' jodi (1-131 in ostali) 1?;5,?^q °'°°D013 0,0007% aerosoli - partikulati 4Oc^D o Oo RüD «ahco/ ,. . ,. .. x 18,5 GBq 2,82 MBq 0,015% (kobalt, cezij, ...) ^ M tritij (H-3) - 0,86 TBq ogljik (C-14) - 0,11 TBq Prostornina srednje in nizkih trdnih RAO jyVEA CIU 2001: < 40 m J DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK posebna izdaja, november 2002 radioaktivnih snovi v odpadkih raz- vrščajo v srednje in nizko radioak- tivne. Shranjujejo jih v standardne 208-litrske sode in cevaste vsebnike in jih skladiščijo v začasno skladišče za nizko in srednje radioaktivne od- padke v elektrarni. Za zmanjšanje prostornine nasta- lih radioaktivnih odpadkov je NEK izvedla akciji superkompaktiranja - dodatnega stiskanja nastalih odpad- kov in sežiganje odpadkov na šved- skem. K zmanjševanju prostornine uskladiščenih odpadkov prispevajo izboljšave na sistemih za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in poos- tren administrativni nadzor pri nji- hovem nastajanju. Sistem za ravna- nje z radioaktivnimi odpadki je bil v zadnjih letih nadgrajen s siste- mom za sušenje gošče izparilnikov in ionskih izmenjalnikov. Poleg te- ga je bila zaključena obnova izpar- ilnikov vključno z nadzorno instru- mentacijo. Ob koncu leta 2001 je bilo v skla- dišču 4580 standardnih sodov in cevastih vsebnikov. Skupna pros- tornina odpadkov je bila 2208 ku- bičnih metrov, skupna aktivnost pa manjša od 34 terabekerelov. Izrabljeno gorivo V sredici reaktorja je 121 gorivnih elementov. Med vsakoletnim re- montom v NEK zamenjajo dobro četrtino gorivnih elementov in jih nadomestijo z novimi. Izrabljene gorivne elemente, ki se glede na aktivnost uvrščajo med visoko ra- dioaktivne odpadke, skladiščijo v bazenu za izrabljeno gorivo. Po za- ključku remonta 2002 je v bazenu za izrabljeno gorivo uskladiščenih 663 izrabljenih gorivnih elementov. V NEK poteka projekt posodo- bitve bazena za izrabljeno gorivo. V zadnjem remontu je bil vgrajen do- datni izmenjalnik toplote za hlajen- je bazena, naslednja faza projekta je zamenjavarešetkzaskladiščenje go- rivnih elementov. KAK0V0STN0 VZDRŽEVANJE K0T JAMSTV0 STABILNOSTI Dobro vzdrževanje je ključnega pomena za varno in zanesljivo ob- ratovanje elektrarne. Vzdrževa- nje opravljajo med obratovanjem in med rednim letnim rcmon- tom, ko je elektrarna zaustavljena. Med obratovanjem se izvajajo sa- mo tiste dejavnosti, ki ne vpliva- jo na zmanjšanje varnosti in razpo- ložljivosti elektrarne. Opremo pre- verijo in jo po potrebi zamenjajo, opremo, ki normalno ne obratuje in je v pripravljenosti, pa med remon- tom testirajo. Skrbno načrtovanje vseh del je ključnega pomena. Vzdrževanje poleg običajnih po- dročij, kot so elektro, strojno, grad- beno, instrumentacija in regulac- ija, vključuje še prediktivne aktiv- nosti in preverjanje integritete tlač- nih pregrad. Namen prediktiv- nih aktivnosti je preverjanje stan- ja opreme. Pri tern uporabljajo me- ritve vibracij, nadzor s termovizijo, analize olj in ostale metode. Prever- janje integritete tlačnih pregrad ob- sega pregled materialov cevovodov, spojnih materialov, stanje reaktor- ske posode s pripadajočo opremo. Uporabljajo se neporušitvene meto- de, kot so ultrazvok, magneti, pene- tranti in metoda vrtinčnih tokov, ki ne vplivajo na merjeno opremo. V zadnjih letih NEK optimizira vzdrževalne aktivnosti, kar naj bi zagotovilo optimizacijo stroškov oz. proizvodnjo brez odpovedi op- reme. Zasnova vzdrževanja vklju- čuje nenehno spremljanje učinko- vitosti in uspešnosti programov in njihovo nadgrajevanje. Za uspešno vzdrževanje je po- membna zunanja podpora, ki te- melji na prepoznavanju usposob- Ijenosti izvajalcev za izvedbo dejav- Vzdrževanje opreme nosti v skladu z zahtevami in stan- dardi, ki so specifični v jedrski in- dustriji. Praksa potrjuje pomemb- nost vzpostavljanja partnerskih odnosov na podlagi razumevanja skupnega uspeha in dolgoročnosti sodelovanja z domačimi organizaci- jami kakor tudi vključevanje znanih zunanjih izvajalcev na področjih, kjer zaradi posebnosti dejavnosti ni možno uporabiti domačih izva- jalcev. Vsako leto se v pripravah na remont izvedejo dodatna usposab- Ijanja za vodje del, za vzdr/.evanje specifičnih komponent ter za pod- robno planiranje posameznih ak- tivnosti. V/.drževalna dela morajo biti opravljena tako, da omogočajo obratovanje elektrarne brez nena- črtovane zaustavitve zaradi odpo- vedi opreme, tj. neprekinjeno od re- monta do remonta. DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK ¦UP posebna izdaja, november 2002 RADIOLOŠKA ZAŠČITA V FUNKCIJI ZDRAVJA ZAPOSLENIH Radioaktivnost Radioaktivnost jc prehajanje ne- obstojnih atomskih jeder v obstoj- nejša. Pri tem nastaja sevanje. Pred- stavljamo si ga lahko kot žarke ali delce, ki lahko prodirajo skozi snov. Strokovno to sevanje imenujemo ionizirajoče sevanje (sevanje a If a, beta, gama in rentgensko sevan- je). Količina radioaktivne snovi s časom upada. Po izvoru delimo ra- dioaktivno sevanje na naravno, kot sta kozmično in zemeljsko sevanje, in na sevanje iz umetnih virov, ki se uporabljajo v medicini, industriji in raziskovalni dejavnosti. Radioaktivnega sevanja ne more- mo zaznati s svojimi čutili, lahko pa ga učinkovito zaznavamo in na- tančno izmerimo z merilnimi in- strumenti. Radioaktivno sevanje lahko pri prehodu skozi tkivo vpliva na ce- lice in jih poškoduje. Govorimo o biološkem učinku radioaktivnega sevanja, ki je odvisen od jakosti in vrste radioaktivnega sevanja, vrste tkiva, ki je izpostavljeno sevanju, in časovne razporeditve prejetega sevanja. Biološki učinek radioak- tivnega sevanja na telo je opredeljen z dozo. Prejeto dozo merimo z do- zimetri. Doze so običajno izražene z enoto milisivert (mSv), tisočkrat manjša enota je mikrosivert (nSv). Jakost sevanja in s tem škodljivost je tem manjša, čim boli smo od- daljeni od vira sevanja. Skodljivost radioaktivnega sevanja je tem manj- ša, Čim manj časa smo mu izpo- stavljeni. Pred sevanjem se lahko zaščitimo z uporabo ščita. Radiološka zaščita od priprave del do izvedbe Radiološka zaščita temelji na sis- temu varnostnih standardov za zaš- čito zdravja delavcev in prebivalst- va. Priporočila pripravlja mednar- odna komisija za radiološko zaščito ICRP. MAAE pripravlja medna- rodne standarde, Evropska Unija pa izdaja direktive za svoje članice. Mednarodno uveljavljena omejitev za efektivno dozo izpostavljenih delavcev je 100 milisivertov v petih zaporednih letih ali največ 50 mili- sivertov v enem saniern letu. Poleg tega velja v NEK še interna omejitev letne doze 20 milisivertov. Dela, ki so povezana z viri ionizirajočih sevanj, so posebej načrtovana, da se doseže ustrez- no smiselno nizko obsevanje de- lavcev 0, ALARA (As Low As Reasonably Achievable) pristop. Ukrcpi za zmanjševanje obsevanos- ti predvidevajo sodelovanje odgov- ornih inženirjev in vodij del pri na- črtovanju in pripravi dela. Pri delih s povišanim sevanjem v radiološko kontroliranem področju se uporab- ljajo posebna orodja in manipula- torji, ki omogočajo delo na dalja- vo. Za učinkovito ščitenje pa je po- treben ustrezen nivo vode primar- nega sistema in uporaba svinčenih blazin. Izpostavljenost sevanju Skupno število oseb, ki so delale v radiološko kontroliranem območju v letu 2001, je bilo 887, od tega 535 zunanjih delavcev. Povprečna doza posameznika je bila 1,27 milisiverta. Najvišje doze so bile doze zunan- jih delavcev, ki so izvajali pregled cevi uparjalnikov, in sicer okrog Ščitenje s svinčenimi blazinami 15 milisivertov. Najvišja doza de- lavca NEK je bila okrog 6 milisiver- tov. Večina, to je 833 oseb, je bila iz- postavljena nižji dozi, to je v inter- . valu od 0 do 5 milisivertov. Sevanje alfaje najmanj prodomo, ustavi ga ie tanek list papirja ali nekaj centimetrov debela plast zraka. Sevanje beta ima večjo prodornost, ustavi ga nekaj milimetrov debela plast snovi oz. nekaj metrov debela plast zraka. Sevanje gamaje zelo prodomo, precej ga oslabi se/e nekaj centimetrov plasti sv'mca, nekaj deci- metrov debela plast betona ali nekaj metrov debela plast vode DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK 11 posebna izdaja, november 2002 STALNA TEHNOLOŠKA NADGRADNJA Za zagotavljanje varnega in za- nesljivega obratovanja jedrskega ob- jekta je potrebno stalno spremljan- je obratovalnih izkušenj in tehno- loškega razvoja podobnih objektov Zamenjava uparjalnika v svetu ter na tej podlagi pripravl- janje zahtev po dodatnih ukrepih za ohranjanje in izboljšanje varnosti. NEK kot nosilec obratovalnega do- voljenja in upravljavec jedrskega objekta mora na podlagi stalnega spremljanja stanja opreme in siste- mov elektrarne, izkušenj ostalih in tehnološkega razvoja ter upravnih zahtev kontinuirano preventivno zamenjevati opremo in nadgrajeva- ti sisteme tako, da bodo kot celota stalno zagotavljali maksimalen ni- vo varnosti, ki ga je potrebno nepre- kinjeno povečevati vse do zadnjega dne obratovanja in razgradnje ob- jekta. Za spremljanje stanja opreme se uporabljajo metode pregledov, ki natančno opredeljujejo stanje mate- rialov in opreme in omogočajo za- nesljiva načrtovanja, zamenjave in izboljšave. Za oceno varnosti se upo- rabljajo metode in kriteriji sprejem- Ijivosti iz osnovnega projektiranja ter nove metode, kot so verjetnos- tne varnostne analize in ocene tako s stališča notranje vgrajene varnos- ti, človeškega dejavnika kot tu- di zunanjih naravnih in ostalih do- god kov. Da bi lahko zagotavljali najvišjo varnost in dolgoročno zanesljivost jedrskega objekta, je potrebno v ce- li življenjski dobi stalno investirati v zamenjavo opreme, nadgradnjo sis- temov in vgradnjo novih sistemov. NEK Ietno vlaga v tehnološko ob- novo okoli 10 milijonov EUR in iz- vede nad 20 posodobitev. Med najpomemb- nejše aktivnosti teh- nološke nadgradn- je, izvedene v pre- teklih letih, sodi projekt zamenjave uparjalnikov, pro- jekt zamenjave re- šetk v bazenu za iz- rabljeno gorivo in posodobitev tehnič- nega varovanja. Modern izacija elektrarne Glede na tip jedr- skega reaktorja spa- da NEK v skupino jedrskih elektrarn, pri katerih je bila življenjska doba starih uparjalnikov glavna ovira za dol- goročno in stabilno obratovanje. Cilji projekta moderni- zacije, ki se je zaključil leta 2000 z vgradnjo novih uparjalnikov, so bi- li predvsem: stabilizirati obratovan- je do konca predvidene življenjske dobe, povečati razpoložljivost ele- ktrarne nad 85 %, po- večati moč na izhodu za 6,3 % in Ietno pro- izvodnjo na 5 tera- vatnih ur, povečati varnost obratovanja in zmanjšati število nenačrtovanih zaus- tavitev na manj kot dve Ietno, znižati lastno ceno obrato- vanja za proizvede- no kilovatno uro in z izgradnjo simula- torja povečati uspo- sobljenost operativne ekipe in izpolnjeva- ti mednarodne stan- darde. Remont, v ka- terem je bila izvede- na zamenjava upar- jalnikov, je trajal 62 dni. Rezultati obra- tovanja elektrarne po zamenjavi potrjujejo uspešnost iz- vedbe projekta. Zamenjava uparjalnika DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK w posebna izdaja, november 2002 USPOSABLJANJE KADROV KOT POMEMBNA NALOŽBA V VARNO OBRATOVANJE V NEK so zgradili sistem uspo- sabljanja osebja na podlagi priz- nanih mednarodnih izkušenj, ki so strnjcne v t.i. metodologiji sistematičnega pristopa k usposab- Ijanju. Ta pristop zagotavlja logično sledenje posameznih faz v razvoju usposabljanja od začctnega ugotav- ljanja potreb do njcgove izvedbe in vrednotenja. Strokovno usposabljanje je proces nadgradnjeformalneizobrazbe,sko- zi katerega delavcc pridobi ustrez- na specifična znanja in veščine za opravljanje konkretnih del in nalog. V raznc programe strokovnega us- posabljanja je zajeta večina zapos- lenih v NEK. V osnovi so programi usposabljanja razdeljeni na: Dopolnilno strokovno usposab- ljanje zajema potrebna znanja in veščine, ki jih mora delavec ob- vladati, da lahko začne samo- stojno opravljati dela in naloge znotraj svojega področja dela. Eno najpomembnejših je usposab- ljanje za dovoljenja za upravljan- je sistemov elektrarne oziroma teh- noloških procesov. Dopolnilno us- posabljanje v obliki specializiranih tečajev je pomembno tudi za prido- bivanjc ustreznih kvalifikacij za op- ravljanje vzdrževalnih del ter za za- gotavljanje inženirske podpore. - Stalno strokovno usposnbljanjc za- jema programe, ki predstavljajo kontinuiteto usposabljanja za ob- navljanje obratovalnih dovoljenj in za nadgradnjo obstoječih znanj in pomeni večjo kakovost dela na delovnem mestu ter omogoča vzdrževanje potrebnega nivoja zna- nja za opravljanje specifičnih del. Nekatere aktivnosti se namreč iz- vajajo izjemno redko, zato se vzdr- ževanje ustreznega nivoja usposob- ljenosti lahko doseže samo s pro- gramom stalnega usposabljanja. V to kategorijo spada na primer stal- no letno usposabljanje operativnega osebja z uporabo simulatorja. Popolni simulator NEK V aprilu 2000 je NEK začela upo- rabljati svoj specifični popolni simu- lator. Simulator je po i/.gledu ko- pija glavne komandne sobe elek- trarne z vsemi upravljalnimi meha- nizmi in prikazovalniki podatkov, Zgraiiba strokovnega usposabljanja z računalniškim modelom pa rea- listično ponazarja obriašanje elek- trarne. Simulirani so vsi sistemi, ki se iz glavne komandne sobe uprav- Ijajo, ter tudi sistemi, katerih odzivi so bistveni za urjenje v uporabi ob- ratovalnih postopkov. Simulacije pokrivajo celoten spekter normal- nih obratovalnih stanj elektrarne: zagon, zaustavitev, ohlajanje, segre- vanje in podobno in tudi nezgodne primere: zlomi cevi, odpovedi in- strumentacije, napake na opre- mi. Obseg simulacije temelji na na- membnosti simulatorja, torej upo- rabi za usposabljanje. Pred tem se je obratovalno oseb- je usposabljalo na simulatorjih po- dobnih elektrarn v tujini. Uporaba lastnega specifičnega popolnega si- mulatorja vsekakor predstavlja po- večanje nivoja jedrske varnosti in izboljšanje kakovosti usposabljanja s ciljem izboljšanja razpoložljivosti. Nabava popolnega specifičnega si- mulatorja predstavlja hkrati izpol- nitev upravne odločbe Uprave RS za jedrsko varnost ter upoštevanje priporočil mednarodnih komisij in misij. Letosnjo jesen je z državnim izpi- tom za dovoljenje opera terja reak- torja zaključila začetno usposablja- nje prva skupina licenciranih ope- raterjev, ki je opravila začetno uspo- sabljanje na popolnem simulatorju NEK. Usposabljanje izinene operaterjev na simulatorju NEK DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK 13 posebna izdaja, november 2002 MEDNARODNE POVEZAVE V NEK se zavedajo pomena tesne vključenosti v mednarodne organi- zacije in mednarodnega nadzora delovanja elektrarne. Le tako lahko dosegajo mednarodno primerljive obratovalne in varnostne rezultate. Leta 1989 se je elektrarna včlanila v Svetovno združenje operatcrjev jedrskih elektrarn (WANO), kat- erega namen je promocija najviš- jih standardov varnosti in razpo- ložljivosti ter odličnosti obratovanja jedrskih elektrarn. WANO vzdržuje programe medsebojnega preverjan- ja, izmenjavo obratovalnih izkušenj, nabor obratovalnih kazalcev, na po- dlagi katerih je možno medseboj- no primerjanje elektrarn, medseboj- no sodelovanje in obiske ter pripra- vo in razširjanje dobrih operativnih rešitev. Od leta 1988 je včlanjena v Institut za spremljanje obratovanja jedr- skih elektrarn (INPO) v ZDA, kate- rega namen je zvišati nivo varnosti in zanesljivosti jedrskih elektrarn. Članstvo je razširjeno tako na po- samezne upravljavce jedrskih elek- trarn iz drugih držav kot na proiz- vajalce in projektante jedrskih ob- jektov. Institut analizira obratova- nje elektrarn na podlagi rezultatov in ga primerja s standards ki temelji- jo na dobri praksi in izkušnjah iz celotne jedrske industrije. Institut podpira svoje Clane, da zadovoljijo spreminjajoče zahteve v jedrski in- dustriji in organizira izobraževalne programe za osebje elektrarn. NEK že leta aktivno sodeluje z MAAE, ki je neodvisna medvlad- na organizacija, ki deluje znotraj Organizacije Združenih narodov. MAAE razvija varnostne standarde, ki podpirajo doseganje visokega ni- voja varnosti pri uporabi jedrske energije in zaščiti prebivalstva pred ionizirajočim sevanjem. V okviru so- delovanja MAAE v NEK redno izva- ja inšpekcije, s katerimi nadzorujejo jedrsko gorivo. Včlanjena je tudi v organizaciji OMEG in NUMEX. Organizaciji omogočata, da Člani med seboj pravo- časno izmenjujejo različne informaci- je o problemih oziroma rešitvah, omogočata navezovanje osebnih sti- kov ter seznanjanje z dosežki in pre- poznanimi problemi. Sodeluje tudi z neprofitno orga- nizacijo EPRI, ki skrbi za znanstve- ne in tehnološke rešitve vseh seg- mentov globalne energetske indus- trije v programih vzdrževanja op- reme, inženirske pod pore, stra- teškega upravljanja uparjalnikov in programih za analizo nezgod. NEK je tudi članica industrijskega združenja lastnikov jedrskih elek- trarn ameriškega podjetja Westing- house - WOG, pa tudi članica infor- macijskega sistema za poklicno iz- Člani inisije OSART leta 1993 postavljenost sevanju - ISOE, ki združuje jedrske elektrarne in up- ravne organe iz različnih držav ter deluje v okviru Agencije za jedrsko energijo (NEA). Mednarodni pregledi NEK je v letih izgradnje in obrato- vanja obiskalo in ocenjevalo več kot 30 mednarodnih misij in komisij. Med njimi: Mednarodna ekspertna skupi- na OSART, ki jo organizira MAAE, je NEK prvič ocenjevala leta 1984. Ob ponovnem obisku, na povabilo Vlade Republike Slovenije v letu 1993, je skupina ocenila, da je NEK dobro vzdrževan objekt, ki obratuje učinkovito in varno, da ima vodstve- ni in tehnični kader z veliko znan- ja ter da je program zaščite okolja in prebivalstva dober. Ponovni obisk skupine OSART je napovedan za pri- hodnje leto. Vlada Republike Slovenije je le- ta 1992 imenovala Mednarodno komisijo za neodvisno varnostno analizo (ICISA) in pozvala sosednje države, da se udeležijo njenega dela. Naloga komisije je bila, da na osnovi pregleda projektnih osnov in projek- ta NEK ugotovi, ali je potrebno elek- trarno zapreti. Kornisija ni našla raz- logov za zaprtje elektrarne. V letih 1995 in 1999 je NEK obis- kala skupina strokovnjakov zdru- ženja WANO. Svojo pozornost so osredotočili na administracijo in or- ganiziranost, proizvodnjo, vzdrže- vanje, inženiring, radiološko zaščito, kemijo, strokovno usposabljanje in prenos obratovalnih izkušenj. Pre- gled je vodstvu NEK podal objek- tivno presojo posameznih delovnih področij in omogočil kakovostno iz- menjavo pogledov. Svetovalci za jedrsko varnost Ev- ropske Unije so po pregledu v letu 1998 v svojem poročilu zapisali, da NEK obratuje in je vzdrževana v skladu z zahodnimi standardi. Ugodnoocenojepodalotudi zdru- ženje zahodnoevropskih upravnih organov za jedrske elektrarne, ki je v svojem poročilu Evropski Uniji leta 1999 zapisalo, da je NEK zgra- jena po ameriškem projektu in da je varnost NEK primerljiva z jedrskimi elektrarnami, ki obratujejo v zahod- ni Evropi. Da je NEK mednarodno prepo- znan objekt, pa potrjuje dejstvo, da so njeni strokovnjaki sodelovali v številnih komisijah, ki sta jih obliko- vali MAAE in WANO. DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK 14 posebna izdaja, november 2002 Jedrske elektrarne v Evropi januarja 2000 Nejedrska država Država z obratujočo jedrsko elektrarno Nizozemska 1 elektraina PWR 452 MW \ Nemčija \ 19 eloktram 14 PWR, 5 BWR 21.072 MW švedska 11 elektram 3 PWR, 8 BWR 9401 MW Litva 2 elektrarni LWGR 2370 MW Finska 4 elektrarne 2 PWR, 2 BWR 2310 MW Rusija 30 elektram (26 v Evropi) 13 PWR, 16 LWGR, 1 FBR 19.794 MW ¦ v gradnji 2 PWR, 1 LWGR. 2ostalo* 4325 MW • (Ukrajina ^ 13 elektrarn 13 PWR 11 358 MW 2 PWR v gnidnji 1950 MW I Belqija 7 eloktrarn vse PWR 5712 MW Velika Britanija 34 elektram 1 PWR, 19GCR, 14 AGR 12.673 MW \.V Francija %i 58 elektrarn ^ 57 PW^, 1 FBR 61.658MW ........ 1 PWR v gradnji 1455 MW' Španija 9 elektrarn 7 PWR, 2 BWR 7460 MW Švica 5 elektram 3 PWR, 2 BWR 2985MW Češka 4 elektrarne vse PWR 1648 MW 2 PWR v gradnji 1824 MW Slovemja *1 elektrama PWR 676 MW Slovaška 6 elektram vse PWR 2408 MW Madžarska 4 elektrarne vse PWR 1731 MW r Boigarija 6 elektram vse PWR 3538 MW 'Rorrfimija ) 1 elektrarna PHWR 650 MW 1 PHWR v gradnji 650 MW Z zgraditvijo in obratovanjem NEK seje Slovenija uvrstila med 31 držav zjedrskimi elektrarnami na svetu, sicerpa samo v Evropi obratuje več kot 200jedrskih elektrarn. Največjihje na ozemlju Francije, kjerima- jo kar 58 elektrarn, v Veliki Britaniji 34, Rusiji 30, Nemčiji 19, Ukrajini 13 in na Švedskem 11 elektrarn, po- leg teh pa se med evropske države z manj kot desetimi jedrskimi elektrarnami na svojem ozemlju uvrščajo še Belgija, Nizozemska, Litva, Finska, Romunija, Boigarija, Madžarska, Slovaška, Češka, Švica in Španija. V svetu obratuje 430jedrskih elektrarn, ki proizvedejo okoli 16 % elektritne energije. DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK ^P posebna izdaja, november 2002 ODPRTOST ZA JAVNOST Infonnativni center NEK v Kulturnem down Krsko PRIPRAVLJENOST ZA PRIMER IZREDNEGA DOGODKA V NEK Varstvo ljudi, premoženja, kul- turne dediščine ter okolja pred na- ravnimi in drugimi nesrečami ure- ja Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Cilj varstva je zmanjšanje števila nesreč ter pre- prečitev oziroma zmanjšanje po- sledic nesreč. Države, občine in lo- kalne skupnosti organizirajo vars- tvo pred naravnimi in drugimi ne- srečami kot enoten in celovit sistem v državi. Načrti zaščite in reševanja za primer nesreče predstavljajo na podlagi ogroženosti prebivalstva in spoznanj stroke izdelane zamisli zaščite, reševanja in pomoči ob do- ločeni naravni ali drugi nesreči. Verjetnost, da bi v NEK prišlo do jedrske nesreče, je zelo majhna, vendar je ni možno izključiti, zato pripravljenost na radiološko nevar- nost načrtujejo in vzdržujejo v elek- trarni, na lokalnem in državnem ni- voju. Ukrepi zaščite in reševanja so določeni v Načrtu za primer iz- rednega dogodka Nuklearne elck- trarne Krško in v Načrtih zaščite in reševanja ob jedrski nesreči Repub- like Slovenije, regije Posavje, Občine Krško in Občine Brežice. Načrti določajo opazovanje, obveščanje in alarmiranje o radiološki nevar- nosti, mobilizacijo potrebnih sil in sredstev, upravljanje in voden- je obvladovanja radiološke nevar- nosti, nadzor radioloških posledic jedrske nesreče, izvajanje zaščitno- reševalnih ukrepov in ukrepov prve pomoči, osebno in vzajemno zaščito in zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje po jedrski nesreči. Dr- žavni načrt določa tudi medseboj- no obveščanje in mednarodno vza- jemno pomoč in sodelovanje v ta- kem primeru. Pripravljenost na ra- diološko nevarnost redno preizku- šajo in izboljšujejo tudi z urjenji in vajami. Ena temeljnih usmeritev elek- trarne je odprto, sprotno, celovito in natančno obveščanje javnosti o dogajanjih. Elektrarna mesečno prek medijev posreduje javnosti poročila o obratovanju. Prebival- cem v oklici elektrarne pa so na raz- polago dnevni podatki prek kabel- skega sistema. NEK organizira tudi predstavitve elektrarne v Kulturnem domu v Krškem, kjer ima svoj infonnativni center. Na ogled so mäkele in pano- ji, obiskovalci pa si lahko ogledajo tudi film in se pogovorijo s pred- stavnikom elektrarne. Možen je tu- di ogled elektrarne za posameznike in skupine. Elektrarno vsako leto obišče več kot pet tisoč obiskoval- cev. Za predstavitve in obiske se lahko dogovorite s Službo za od- nose z javnostmi NEK. Prcnos goriva v bazcn DVE DESETLETJI OBRATOVANJA NEK ^HIi^H posebna izdaja, november 2002 VAJA NEK 2002 Načrti zaščite in reševanja ob jedrski nesreči so bili v zadnjih letih posodobljeni in dopolnjeni. Pri tern so bila upo- števana tudi določila in usmeritve Evropske Unije in MAAE. Urjenja in vaje pripravljenosti za primer izrednega dogod- ka potekajo v NEK vsako leto. Usmeritve za izobraževanje in usposabljanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih je spreje- la slovenska vlada, predvidevajo tudi izvedbo državne vaje zaščite in reševanja za primer nesreče v NEK. Vaja NEK 2002 bo potekala v petek, 22., in v soboto, 23. novembra. Vaja temelji na vnaprej pripravljenem scenariju in pred- postavkah o nastanku zelo malo verjetnih dogodkov, ki bi imeli za posledico izpust radioaktivnih snovi in radiološke posledice v okolici elektrarne. Namen vaje je preizkusiti ustreznost in usklajenost Načrtov zaščite in reševanja ob jedrski nesreči v NEK na vseh ravneh in hkrati izpopolniti pripravljenost in usposobljenost sil zaščite in reševanja za obvladovanje nesreče z radiološkimi posledicami. Vaji podobnega obsega, kot bo letošnja, sta bili izvedeni leta 1982 in leta 1993. Vaja NEK 2002 bo predvsem štabna vaja. Sodelujoči v vaji se bodo osredotočili predvsem na vodenje in koordinacijo obvladovanja jedrske nesreče, ugotavljanje radioloških posiedic in odločanje o potrebnih zaščitnih ukrepih. Nekat- eri elementi obvladovanja jedrske nesreče, kot na primer radiološki nadzor okolja, pa se bodo tudi praktično preiz- kusili na terenu. Med vajo bodo mediji objavljali informacije in obvestila o poteku razvoja in obvladovanja namišljene jedrske nesreče in o zaščitnih ukrepih, ki bi bili v takem primeru potrebni. Da ne bi prišlo do nepotrebnega vznemir- jenja prebivalstva, bo sestavni del obvestil tudi OPOZORILO, DA JE TO VAJA. V načrtovano vajo prebivalci sicer ne bodo neposredno vključeni, vendar je to priložnost, da se seznanijo z zaščitnimi ukrepi, ki bi jih morali izvajati v primeru nesreče v jedrski elektrarni, zato jih povzemamo v nadaljevanju. KAJ BI SE LAHKO ZGODILO V PRIMERU NESREČE V NEK Naj ponovimo, da temelji varnost jedrskih elektrarn na zaporednih fi- zičnih pregradah, vgrajenih varno- stnih sistemih in varnostni kulturi. Obratovanje jedrskih elektrarn po svetu in izračuni kažejo, da je ver- jetnost nesreče, ki bi privedla do poškodbe sredice in radiološke ne- varnosti, zelo majhna. Še manjša je verjetnost nadaljnjega širjenja jedrske nesreče do popustitve za- drževalnega hrama in sproščanja radioaktivnih snovi v okolje. Tudi razglasitev najvišje stopnje nevar- nosti še ne bi pomenila, da je že prišlo do izpusta. Zaščitne ukrepe, kot je preventivna evakuacija prebi- valcev iz naselij v bližnji okolici NEK, bi bilo potrebno izvesti že ob morebitni nevarnosti sproščanja ra- dioaktivnosti v okolje. Če bi v skrajnem primeru prišlo do večje sprostitve radioaktivnih snovi v okolje, bi se sprostili radio- aktivni plini in prašni delci. Širjenje radioaktivnih snovi ali radioaktiv- nega oblaka bi bilo odvisno od ve- tra in drugih meteoroloških pogo- jev. Plini bi se v zraku redčili, aero- soli in delci pa bi se počasi useda- Merilna postaja li in v primeru padavin tudi sprali iz ozračja na tla. Za pojav radio- aktivnosti je značilno tudi, da se s časom količina aktivnih snovi sama zmanjšuje. Če bi se ob izpustu radioaktiv- nih snovi nahajali v ogroženem ob- močju, bi bili lahko izpostavljeni radioaktivnemu sevanju zaradi zu- nanje in notranje obsevanosti. Zu- nanje bi bili lahko obsevani ne- posredno zaradi sevanja iz radio- aktivnih snovi ali iz radioaktivnih snovi iz radioaktivnega oblaka, no- tranje pa zaradi vdihavanja ali zara- di vnosa radioaktivnih snovi v telo s hrano in pijačo. Širjenja radioaktivnih snovi, stop- nje sevanja in kontaminacije s svoji- mi čutili ne moremo zaznati, vendar mora NEK o kakršni koli stopnji ne- varnosti takoj obvestiti pristojne or- gane v okolju. Dejansko povišanje jakosti sevanja bi zaznale avtomat- ske merilne postaje in nato izmerile usposobljene ekipe na terenu. Za- to je treba v takem primeru nujno upoštevati iz medijev posredovana uradna opozorila in navodila orga- nov civilne zaščite o potrebnih zaš- čitnih ukrepih. VAJA NEK 2002 17 posebna izdaja, november 2002 ZAUSTAVITEV ELEKTRARNE ŠE NE POMENI NEVARNOSTI NEK načrtovano zaustavijo en- krat letno, da bi zamenjali jedrsko gorivo ter opravili inšpckcijska in vzdrževalna dela. Pri obratovanju elektrarne lahko med dvema re- montoma zaradi odstopanj pri de- lovanju opreme pride do zausta- vitve elektrarne. Torej vsaka zausta- vitev elektrarne še ni izredni dogo- dek ali nesreča. NEK v okviru up- ravnega nadzora poroča pristojnim organom o vsaki zaustavitvi elek- trarne. Za primer, če bi varnostni sistemi odpovedali in bi obstajala nevar- nost sproščanja radioaktivnih snovi v okolje, imajo na vseh ravneh po- trebne načrte. Glede na obseg de- janskih in možnih radioloških po- sledic ter potrebnih zaščitnih uk- repov so v načrtih določene štiri stopnje radiološke nevarnosti: nenormalni dogodek, začetna ne- varnost, objektna nevarnost in splošna nevarnost. Določitev stop- nje je pomembna za celovito ukre- panje in obveščanje in s tem za preprečevanje oziroma zmanjšanje posledic. KAKO BI BILIOBVEŠČENI0 NASTANKU RADI0L0ŠKE NEVARNOSTI O nastanku radiološke nevarnosti nas bi opozorili z alarmnim znakom za NEPOSREDNO NEVARNOST. Predstavlja ga zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto. Opozorilo s si- reno se lahko ponovi tudi večkrat. Alarmni znak za neposredno ne- varnost je namenjen tudi alarmiran- ju ob nevarnosti poplave, večjem požaru, nevarnosti vojaškega napa- da ter ob drugih nevarnostih, zato je potrebno poslušati obvestila, ki sledijo znaku. Po opozorilu s sireno je potrebno vključiti radijski ali televizijski spre- jemnik in poiskati eno od navedenih postaj: Radio Slovenija - 1. program: 88,1 MHz Radio Slovenija - 2. program: 101,6 MHz Radio Brežice - 88,7 MHz in 95,9 MHz in Radio Sevnica - 96,7 MHz in 105,4 MHz Radio Krško - 93,4 MHz Televizija Slovenija -1. in 2. program Navedene radijske in televizijske postaje bi v primeru nesreče pra- vočasno in ves Čas trajanja nevar- nosti posredovale obvestila orga- nov civilne zaščite o vrsti nevarnos- ti in navodila o potrebnih zaščitnih ukrepih. Območja, na katerih bi bilo potrebno izvajati zaščitne ukrepe, bi bila našteta z imeni naselij. V primeru izpada električne ener- gije ali okvare alarmnega sistema bi o nastanku radiološke nevarnosti in o potrebnih zaščitnih ukrepih obveščali gasilci in pripadniki civil- ne zaščite s prenosnimi opozorilni- mi napravami. Če bi se ob znaku sirene za NE- POSREDNO NEVARNOST nahaja- li na prostem, pojditedomov ali v za- prt prostor in poslušajte obvestila in navodila po radiu in televiziji. O ne- varnosti ustno obvestite tudi bližnje ZNAK ZA NEPOSREDNO NEVARNOST VAJA NEK 2002 EEfl posebna izdaja, november 2002 sosede. Uporabo telefonov in inter- ncta pa omejite na najnujnejše. Za dodatne informacije o poteku in obvladovanju radiološke nevar- nosti, o zaščitnih ukrcpih, o urejanju bivalnih razmer in o ljudeh, ki so se evakuirali, bi bile v takcm primeru na razpolago klicne številke sve- tovalnih služb in informativnih cen- trov, ki bi jih objavili mcdiji. Po obvcstilu o radiološki nevar- nosti ni potrebe, da bi na vrat na nos hiteli in ravnali nepremišljeno. Tudi takrat, ko se nahajate na ogrožcncm območju in dobite navodilo, da mo- rate zaščitno ukrepati, ravnajte mir- no. Tovrstne nesreče se praviloma razvijajo postopoma in je dovolj časa za razumno ravnanje in zaš- čito. ZAŠČITNI UKREPI Od stopnje radiološke nevarnosti bi bilo odvisno, katere ukrepe bi bilo potrebno izvajati. Izvajanje ukrcpov bi odredili organi civilne zaščite. Poleg radiološkega nadzora okolja zaradi ocene dejanske ogroženosti bi bili najpomembnejši zaščitni ukrepi: - zaklanjanje - zadrževanje v zgradbah, zapiranjc oken in vrat, - uporaba priročnih zaščittiih sredstev za dihala, - zaužitje tablet kalijevega jodida za preprečitev notranjega obsevanja z radioaktivnim jodom, - evakuacija in navodila glede prehrane. Mednarodni znak za radioaktivno snov alipodročje spovečanim radioaktivnim sevanjem • Moč radioaktivnega sevanja in s tern škodljivost je tern manjša, čim bolj smo oddaljeni od vira sevanja. Učinkovito se zaščitimo tako, da se umaknemo od vira sevanja. . • Škodljivost radioaktivnega sevanja je manjša, če smo mu manj izpo- stavljeni. Dozo sevanja učinkovito zmanjšamo tako, da se čim manj ča- sa zadržujemo v območju sevanja. • Fred sevanjem se zaščitimo z uporabo ščita - toje z zadrževanjem v hiši za debelejšimi zidovi. Z uporabo zaščitnih sredstev za dihala pa pre- prečimo vnos radioaktivnih snovi v pljuča. • Zaužitje tablet kalijevega jodida prepreči zadrževanje radioaktivne- ga joda vtelesu. CELOV1TOST ZADRŽEVALNEGA HRAMA CEIOVITOST PRIMARNEGA SISTEMA CELOVITOST GORIVA CELOVITOST TABLETE GORIVA KVALITETA PROJEKTA ORGANIZACIJA IN VARNOSTNA KULTURA PRIPRAVLJENOST V PRIMERU IZREDNIH DOGODKOV OKQUE IN ČLOVEK Zagotavljanje jedrske varnosti VAJA NEK 2002 19 posebna izdaja, november 2002 KAKO Bl SE ZAKLANJALI Zaklanjanje v primeru radiološke nevarnosti pomeni umik v zgradbo, da bi se zaščitili pred neposredno obsevanostjo in vdihavanjem radio- aktivnih snovi. Že umik v manjšo zi- dano stanovanjsko hišo pomeni de- setkrat manjšo izpostavljenost se- vanju iz radioaktivnega oblaka. Tu- di zaščita pred vdihavanjem radio- aktivnih snovi je v zaprtih in zates- njenih prostorih zelo dobra. Če ste doma, pojdite v zgradbo in poslušajte obvestila in navodila or- ganov civilne zaščite. Če so otroci v Času nesreče v šoli ali vrtcu, bo- do za njihovo zaščito poskrbeli v šoli ali vrtcu. V zgradbi, v kateri se nahajate, zaprite okna in vrata, pri tern pa ne pozabite na kletna in podstrešna okna. Če imate možnost, jih zatesnite s samolepilnim trakom. Izklopite ventilacijo in s priročnimi sredstvi zatesnite ostale odprtine, kot so denimo prezračevalni sis- temi. Uredite si bivanje v zapr- tem prostoru, po možnosti v spod- njih ali kletnih prostorih hiše s Čim manj okni in se izogibajte daljšemu zadrževanju pred okni. Uporabljajte hrano in pijačo iz za- prte domače zaloge (hladilnika, shrambe, kleti). Vodo iz vodovoda lahko uporabljate, če organi civilne zaščite izrecno ne prepovedo njene uporabe. Poskrbite tudi za hišne in domače živali in jih, če je le mogoče, spravite pod streho. Če morate nujno zapustiti pros- tor ali ste na prostem, uporabite priročna zaščitna sredstva, kot so ro- bec, brisača, kos vate, še posebej, če je navlažen, vas bo ščitil pred vdi- havanjem radioaktivnih snovi. Og- rinjalo, bunda, rjuha ali prt so pri- ročna zaščita pred radioaktivno kontaminacijo z radioaktivnimi snovmi. Pri vrnitvi v prostor pustite zaščitna sredstva in obuvala v pred- prostoru, si umijte roke in obraz ter se oprhajte. Če ste v avtomobilu, zaprite okna, izklopite ventilacijo in se odpeljite do najbližje lokacije, kjer se lahko zaklanjate v zaprti zgradbi. Če se nahajate na prostem, stran od doma, se umaknite v večjo zgradbo (v trgovski center, v več- jo upravno zgradbo, v zgradbo že- lezniške ali avtobusne postaje) in upoštevajte navodila intervencijske- ga osebja. Po preklicu ukrepa zaklanjan- ja, ki ga bodo izdali organi civilne zaščite: - Bodite pozorni, da ne prenašate kontaminacije v čiste prostore z ob- leko, Čevlji, orodji, čistilnimi sred- stvi in drugimi predmeti. Morebiti kontaminirane stvari • shranite v plastično vrcčo. - Odstranite tesnilna sredstva z oken, vrat in drugih odprtin ter okna, vrata in površine v stanovan- ju obrišite z vlažno krpo. Med čiš- čenjem pa se izogibajte dvigovanju prahu. - Pogostcje se oprhajte in še pose- bej skrbite za osebno higieno. VAJA NEK 2002 ¦UP." ¦ . posebna izdaja, november 2002 KAKO Bl SE EVAKUIRALI Če bi bila potrebna evakuacija, torej organi/iran začasen umik pre- bivalstva iz ogroženega območja, bi nas o tem obvestili organi civil- ne zaščite s posebno odredbo prek medijev ali intervencijskega oseb- ja. Obvestila bi vključevala ime- na naselij, karerih prebivalci bi se morali evakuirati. Priporočene bi bile evakuacijske poti, po katerih bi se umikali, in sprejemališče eva- kuirancev, kamor bi se napotili. Evakuirali bi se z lastnim prevozn- im sredstvom. Za tiste, ki ga nima- jo, pa bi bil prevoz organiziran z javnimi prevoznimi sredstvi. Prav tako bi posebej poskrbeli za sta- rejše in invalidne osebe. Ti bi bi- li tako kot otroci v šolah in vrtcib ter oskrbovanci bolnišnic in do- mov starejših občanov evakuirani v skladu s svojimi evakuacijskimi načrti. Ne hodite v vrtec ali šolo iskat otrok, počakajte jih le v primeru, če so otroci ob razglasitvi evakuacije na poti iz sole ali v šolo, in se eva- kuirajte skupaj. Izvedba evakuacije za naselja v okolici NEK je načrtovana vnaprej. Za vsako naselje v okolici NEK sta načrtovani pot umika v pri- meru evakuacije in sprejemališče evakuirancev in ti podatki bi bili navedeni v obvestilih organov ci- vilne zaščite v primeru razglasit- ve evakuacije. V sprejemališču eva- kuirancev bi bili prebivalci evidenti- rani in napoteni v kraj začasne na- mestitve. Ce bi evakuacija potekala po prehodu radioaktivnega oblaka, bi bili radiološko pregledani in po potrebi tudi dekontaminirani. De- kontaminacija so postopki za zmanj- šanje ali odstranjevanje radioak- tivnih snovi iz posameznih delov življenjskega okolja, ljudi, obleke, opreme in predmetov. Vzpostavljen bi bil informativni center, kjer bi bi- le na voljo dodatne informacije. Družine bi bile nameščene skupaj. Evakuacija bi bila razglašena sa- mo, če bi bilo to potrebno. Veljala bi samo za prebivalce naselij, na- vedenih v odredbi o evakuaciji! Ob evakuaciji je potrebno s seboj vzeti le najnujnejše stvari: - osebne dokumente (osebno izkaznico, zdravstveno kartico); - bančno knjižico, plačilne kartice, denar; - obleko za teden dni in odejo (spalno vrečo); - pribor za osebno higieno; - vodo, hrano, pijačo, igračo in druge potrebščine za otroka; - zdravila in recepte; - nujne medicinske pripomočke (očala) in komplet prve pomoči; - prenosni radio, baterijsko svetilko, do- datne rezervne baterije; - pisalo in papir; - s seboj lahko vzamete tudi malo hišno žival (večje pustite zaprte doma, pusti- te jim vodo in hrano vsaj za tri dni, ena- ko velja za živino v hlevu; mlade živali, ki sesajo, pustite odvezane pri materah). Pred odhodom od doma ne pozabite: - izključiti gospodinjskih strojev in drugih hišnih naprav (zamrzovalnih skrinj ali hladilni- kov ni potrebno izključiti); - izključiti kurjave ali nastaviti gretja na mini- malno temperaturo; - zapreti vode in plina; - zapreti oken in vrat ter zatesniti drugih odpr- tin; - ugasniti luči; - zakleniti prostorov. VAJA NEK 2002 21 posebna izdaja, november 2002 EVAKUACIJA - Evakuirajte se z lastnim prevoznim sredstvom in čc imate prostor, vzemitc s seboj tiste, ki prcvoza nimajo. Če lastnega prevoza nimate, se napotite na najbli/.jo avtobusno postajo ali najbližje postajališčc lokalnega javnega prevoza. Od tu bo organiziran prevoz z avtobusi in drugimi javnimi prevoznimi sredstvi. - Vozite previdno in strpno, okna v avtomobi- lu naj bodo zaprta. - V sprejemališče se napotite po priporočenih evakuacijskih poteh. - Pomagajte drugim, ki so v težavah. - Poslušajte radio in upoštevajte navodila inter- vencijskega osebja. Evakuirano območje bo nadz6rovano in varo- vano. Zaradi krmljenja in nege domačih živali ter drugih nujnih opravil bodo organizirani do- stopi na to območje. ZAŠČITNI UKREPIGLEDE PREHRANE Radioaktivne snovi lahko pridejo v telo tudi z uživanjem kontaminirane zelenjave, sadja, poljščin, vode, mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov kontaminiranih živali. Obseg kontaminacije v prehrambeni veri- gi lahko precej zmanjšamo z zaščitnimi ukrepi. Nekajdnevna zaloga suhe hrane in drugih živil v domači shrambi nam je v takem primeru lahko v veliko pomoč. Živino in druge domače živali zaprite v hlev ter s slamo zatesnite ostale odprtine. Za krmljenje živine upora- bljajte samo suho krmo in hrano iz zaprtih zalog, za napajanje pa samo vodo iz vodovoda ali zaprtih virov. Vrtne pridelke zaščitite pred izpustom radioaktivnih snovi tako, da jih prekrijete s folijo, zaprete rastlinjake in tople grede. Ne nabirajte in uporabljajte vrtnih pridelkov, poljščin in sadja, dokler jih ne pregledajo oz. njihove uporabe ne dovolijo pristojne institucije. Zaščitni ukrepi glede hrane bi lahko veljali tudi v daljšem časovnem obdobju. Pristojne institucije bi na ogroženem območju zbirale vzorce zraka, vode, zemlje, mleka, zelenjave in poljščin, ki bi jih analizirali in ugotav- ljali stopnjo radioaktivnosti. V skladu s tem bi potekalo tudi obveščanje o morebitnih omejitvah ali prepovedih uporabe pitne vode, poljščin, sadja, zelenjave in gozdnih sadežev. KAKO SE LAHKO NA NEVARNOST PRIPRAVIMO SAMI Ker se lahko nesreča zgodi nenapovedano in kadar koli, je pomemb- no, da se na tak primer pripravimo tudi sami, in sicer tako, da ima- mo vedno na zalogi hrano in vodo vsaj za nekaj dni. Pri tem moramo upoštevati potrebe dojenčkov in bolnikov. Na zalogi pa moramo imeti tudi sredstva za osebno higieno in hrano za hišne živali in zaloge gori- va za gretje za nekaj tednov. Tudi osebno vozilo naj ima vedno zadost- no zalogo goriva. Vedno imejte na vam znanem mestu tudi najpomembnejše oseb- ne dokumente (zdravstveno in osebno izkaznico), plačilne kartice, Čekovno in bančno knjižico, rezervne ključe (tudi avtomobilske), potrebna zdravila in medicinske pripomočke, pribor za prvo pomoč, baterijsko svetilko, sveče in vžigalice, prenosni radio in rezervne ba- terije. Pozanimajte se, kdo je povcrjenik za civilno zaščito na območju, kjer živite. Pri njem lahko dobite dodatne informacije. VAJA NEK 2002 Znaki za alarmiranje ob nevarnosti naravnih in drugih nesreč 1. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti - se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč. Vključi radio ali TV in spremljaj obvestila o nevarnostih in ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. 2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto - se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevranosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih. Vključi radio ali TV in poslušaj navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi. 2a. NEPOSREDNA NEVARNOST NESREČE S KLOROM - zvok sirene, ki traja 100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40 sekundni enoličen zvok sirene in 30 sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje. Uporabi osebna zaščitna sredstva. Takoj se umakni v višje kraje v smeri proti vetru. 3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund - se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevamost. Spremljaj obvestila na radiu ali TV.