St. 10,
Vtorek, četrtek  in bo-boto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom zn  \ c>   leto 3 g. — k. „  po)   leta 4     — „ „ Istri   „   9 „ 20 „
četrtek 20. januarja.
IV. lečaj. 1871.
l'o p«.^ti :
vse   leto 10 g. pol četrt
leta
00
Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179.
O/.iifini In: Z« navadno tristopno
vrsto na plačnje : J kr.če bo tiska Ikrat, ^ »»  " »»     „ 2krat, »»   ». »»    „ 3krat. veče piamenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo.
V Maribor u 2i>. januarja,
Le redkokdaj se nam pripeti, da bi mogli na tem mestu  ponavljati  nespremenjeno glasove centralističnih nemških novin.   Bismarkova politika  zadnjega časa pa1 jo tudi v nasprotnih novinah   toliko vsaj navidezno nevolje  zbudila, da sa zdaj vsaj v enem vprašanji skladamo z dunajskimi  novinarji.  Da  naši čitatelji iz ust svojih sovražnikov zvedo,  kam polj o kruta Bismarkova politika,  kteri je Beust Avstrijo  za deklo udinjal, naj izmed mnogih tu citiramo besede ultranenaškoga, proti-slovanskega lista „N. Freradenblatt, ki pišo :  „Na tuji zemlji so je dal vojni kralj Vilhelm povzdigniti na vojni ščit in je tako zverižil  carstvo in državo.   Ljudstvu se je ta veliki čin le kratko in suhoparno oznanil, zastopniki  ljudskega  prava in njegovo svobode so smeli novega  carja  lo  pozdraviti  in bi  bili  lahko  vzkliknili : „UmirajoČi To pozdravljamo!", kajti politično umrli so med tem že oni, ki so zagovarjali   bavarsko samostojnost in  posebnost, in  obmolkniti  bodo morali vsi, ki 80  mislili,  da  sedanja   vojska  ni  bila samo na korist enega dinasta.   Tako je Nemčija pač dobila carja in državo, a zgubila jo svojo  svobodo.   Nemška svoboda mrzlo postlana leži  na francoskih  tleh s krvjo napo-jonili, kakor trupla onih blagih, ki so Vilhelmu pribo rili njegove lavorike.   Ne  bo  se  vračala  v drago do movino ;  v zmagalni  pijanosti  stvorjena  edinost  je v domovini le pomnožila število sužnjih hlapcev.
A no le Nemčija, tudi Evropa so mora tresti za svojo Bvobodo. Kajti med tem ko car Vilhelm svojo nogo postavlja nemškemu narodu na zatilniL, že Bis-roark pričenja svoje slopilne zvijačnosti, da bi staro onemoglo diplomacijo zaplel v mrežo svojo posilno po litike in potem s zanesljivem nemahljajem Evropi na ložil žole/.no roko sodanskega zmagovalca. Zdaj se ima evropskim državnikom isto zgoditi, kar so je v praškem pomirji zgodilo južno-nemškim. Nepričakovano zvijače naj jih prisilijo,  da bodo morali   potrditi,  kar bi pro-
stovoljno nikdar ne mogli priznati — priznati in potrditi tirjatev, da pruska volja in beseda odsehmal več vaga nego beseda in volja vseh drugih držav. Načrt je zvito izdelan, bistro proračunjen in prvo njegovo delo jako smelo izvršeno. Ali se bodo Evropa zdramila in spoznala novnrnost, ki jej žuga, ako resno no odbije prvo poskušnje ? Tega no vemo; n mi bomo vse storili, da to nevarnost vsacemu jasno pokažemo in ga zovemo na upor.
V Londonu ima zborovati evropska konferencija, la bi rešila vprašanje, ktero so zapadnih držav in njenih koristi ravno tako tiče kakor vzhodnih. Pogodba se ima pregledati, določila spremeniti, ktero jo Francoska v zvezi z Anglijo in Italijo v krvavem boji Rusiji milila in ktera so velevlasti s svojim podpisom povzdignile do ene izmed podlag evropskega prava. Ali je čuda, ako Francoska zahteva, noj se tudi na ujo sluša ; ako so podpisniki drže misli, da se na pogodbi no sme nič spremeniti nego z dovoljenjem vseh onih, ki so pogodbo sklepali. A Francoska jo v vojski proti Pruski. Razvijajoči dogodjaji so na Francoskem odpravili vladarja, ki je te vojske kriv, in ki bi bil tudi eden nuj-važnejih faktorjev pri sklepanji miru. Na mesto njega so za dobo največe nevarnosti za deželo vlado v roke vzeli in novo vladno obliko proglasili možje, ki do /daj od strani naroda niso mogli dobiti nobonega nego dejanjskega priznanja, in ki torej tudi niso mogli pridobiti formalnega priznanja pri evropskih vlastih. Ali Evropa občuje s temi možmi , knezi in narodi sprejemajo njih zastopnike in imajo svoje zastopniki na sodeži njih vlado. Celo Prusija se ne more izključiti od te navade. Moč obstoječih do-godjajev nadomestuje formalno priznanje. Evropa je Francosko povabila, naj pošlje svojega pooblaščenca in
pustiti glavno mesto, v ktorem je zaprt. In kaj jsi storil novi nemški državni kancelar.-' Potni list je obljubil predsedniku konferencije, a odbil ga francoskemu ministru. Zakaj? Zato ker je slednji mod tem v neki okrožnici javno izrekel, kako stvari stojo.
Ali je mogoče Evropi huje v obraz udariti, kakor jo to storil Bisraark s svojim nikakor opravičljivim postopanjem ? Ali jo mogla Prusija svoj upor prot splošnji volji vse Evrope bolj surovo dokazati ? Pruska noče niti priznali francosko republike, niti dovoliti, da bi so v svetovalstvu drugih vlasti oglasil glas pravico in človečanstva na korist hudo stiskanemu, blagemu narodu; ona hoče nemogoče storiti, da bi se končalo prelivanje krvi, ki veku na sramoto pokončuje dvoje civiliziranih dežol ; njena volja naj bo postava ne le za potlačeni francoski narod, ampak za vse, za države in posamezno, ki še stoje izven črno-belih kolov in ki ne umirajo v ponižnosti pred novim malfkoin, kterega so v Versailles-u postavili kot znamenje prihodnosti, ki jo ima zdaj svet pred seboj.
Ali si je mogoče misliti nesramnejšo ošabnost, smelejšo predrznost, nego kakor jo jo Bismark pokazal izrekajo, da so ne more spuščati v uradno dogovarjanje, dokler vlade narodno obrambo vsaj francoski narod sam ni priznal in da francoskega ministra napotujc na zapoveljuištvo oklepno armado dostavljajo, da jo ko-nečno tudi ta pot zaprta? Ali se je kdaj kak vodja politiko civilizirane državo predrznil pisati besede kakor jih je pisal Bismark, zasmehljivo vprašaje ali bi bilo svetovati, da bi Jules Favre svoje mesto kot vladni ud zapusti), ka bi osebno prišel k konferenciji o črnem morji — isti Irenotek, ko so v Parizu koristi v nevarnosti, ktero so za Francosko važneji nego čl. XI. pogodbe leta  18f)G?  Naj se nikar ne reka,  ka bi bil
je s tem republiko priznala.   Francoska jo to priznanje!Jules Favro Bara kriv tacega izreka, ker se je obotav-
konstntirala in se pripravljeno izrekla priti v sveto-valstvo velevlasti. Gr. Bismark je bil naprošen, naj da popotni list, da bi  mogel minister zunanjih zadev za-
ljal osebno iti v London. Lo najumazanejša surovost bi v vsakdanjem društvenem življenji mogla svoje rav-naujo s tem opravičevati;   dotike med narodi so do
Listek.
Stara slovenščina na naših gimnazijah.
Non scholae, sed vitao discimus. Tuko so glasi latinski pregovor, kterega učitelji mnogokrat že prvo-šolcem z lepimi opombami prestavljati dajo in eegar britko resnico Se marsikteri osinošolec po dovršeni gimnaziji s zrelostnim k priča lom v roki in / negotovo prihodnostjo pred seboj žalostno premišlja. Za življenje se učimo! ,Aber fragt mich nar meni vvlo (u — hi človek s Heinejem vred večkrat lahko potožil. Toda ni moja namera denes tukaj govoriti o splošnji osnovi in preoer.ovi naših srednjih šol. Rad prepuščam to drugim, ki so boljo nego jaz podučeni v t o j zadevi. Morda nas enkrat o tem poduči tisto izurjeno pero, ki nam je že pretečeno leto v tem listu podnio temeljito študijo o kranjskih gimnazijah. Tudi me nikakor ni volja 8 tomi vrsticami podpirati ali celo utrjevati vsakdanjih, mnogokrat lo premalo premišljenih tožba o splošnji nepraktični osnovi naših gimnazij : govoriti hočem samo o enem predmetu . ki se uči po vsth naših gimnazijah — o stari slovenščini. Prosim pa že naprej slovenske jezikoslovce (in kteri izobraženi Slovenec ni rad jezikoslovec?), naj ne mislijo, da hočem tukaj podirati vrednost in korist staroslovenskih študij. Vsako znanstvo je spoštovanja vredno.   In kdo celo bi
ne ljubil, ue spoštoval tistega castitega jezika, kterega so naši praočetje govorili, v čegar lepih spominkih je shranjena vsa naša nekdanja slava, v ktorem jo Slovencem zasvetila luč kristjanstva in prve kulture in ki jo edino prava [»odlaga vsemu učenemu slovanskemu jezikoslovju! Vprašanje, ktero tukaj ob kratkem posvetim, je samo to: ali je uk staroslovenskrga jezika po slovenskih gimnazijah v sedanjih naših razmerah koristen ali no? Ali bi se no mogel slovenskemu jeziku pičlo odmerjeni čas, ki se zdaj zgublja s staro slovenščino, boljo porabiti ?
Opirajo so na osnovni načrt za avstrijsko gimnazije, ki v §. 31. v '2. odstavku pravi: „(Ziel des Un-terriehtts in der Muttorspracho ist): Fiir das Ober-gytnnasium : (}• vvandtheit mul stilistisehe Oorrectheit icn BchriftHqhen und miiodlichen Gebrauche der Spracho z um Ausdruclco des allnuihlieh sich ervveiterndon oige-nen CJedankenkreises \ h is t o rise h ervvcitcrte K e n n t n i s s der S p r a c h e ; historisehu u ud aes-thetischo Kenntuiss dos Bedeutendsten aua der Natio-nallitcratur; daraus sich enlvvickeludo Charaktrristik der llauptgattungeu der prosaischon und poetisehon Kunstformen j* — opirajo so dalje na pristavek k istemu osnovnemu načrtu, ki na 151. strani pod rubriko „Slo-venisehe Spracho" učenjo staroslovenskega jezika priporoča ali vsaj odobruje : uči se, kolikor mi jo znano, stara slovenščina po vseh   slovenskih   gimnazijah. V
nekterih krajfh so z učenjem staro slovenščine prične že v C. razredu. Potom pride staroslovenska literatura na vrsto tako, da se šolski uk naravno s pregledom novoslovonekega slovstva konča. Po družili gimnazijah so že v 6. ali 7. razredu vzamo staroslovenska literatura, a poduku staro slovenščino se še le v 8. razredu zraven novoslovonsko literarno zgodovine odloči primerno mesto. Od učitelja in od slovenskemu jeziku jako skromno odmerjenega časa jo potem odvisno, koliko so vzame staroslovensko slovnice in staroslovenskega berila in kako. Nektori učitelj vso boljo po vrhu obdela, a drugi staro slovenščino prav po očetovsko goji. A, žalibog, kakor nas skušnja vsaki dan uči, ni od onega, uiti od druzega učonci nimajo mnogo dobička in tako se z učenjem staro slovenščine ubija mnogo dragega časa, ki bi so na več druzih strani lahko veliko boljo obrnil.
Istina, da omenjeni osnovni načrt zahteva „histo-risoh erweiterte Kenntniss der Spracho", ali tej zahtevi bi po mojih mislih zadostoval temeljit progled staro-in novoslovenske literature v zvezi z obširno t g o devino novoslovonsko slovnice. Najprej bi so moralo menda vendar na to gledati, da bi bil vsaki slušatelj višo gimnazije slovenskega jezika v besedi in pismu popolnoma zmožen. Ostro in odločno naj bi so to zahtevalo vsaj od vsacega OBmošolca in nihče naj bi ne dobil zrolostnoga spričala y roke, kdor bi po-
1812
zdaj proste ostal« ekscesov berolioske pivniške bezoice; grofu Bismarku je bilo prihranjeno to surovost vpeljati v diplomatične kroge ?
In vendar tega ne naglašamo mi, ki se nočemo pajdašiti z blagim Pomorčanom, dokler on razsaja v pijanosti zarad novozveriženega carstva, ampak našo jezo vzbuja nezaslišano razžaljenje, ktero je s tem zadelo Evropo in v skrbeh vprašamo : Koliko časa bode Evropa še trpela to brutalnost, ki z nogami gazi vso pravo, vso nravnost, vse običaje ? Koliko časa bode še mirno gledala, kako se zasramuje vse človečanstvo ?" Dokler bodo diplomati a la Beust zastopali Evropo in njene narode, toliko časa bode pač smel Bismark gospodariti, kakor mu ljubo in drago!
Srlmki caani k i o Srbih In Slovencih.
Is Srbskega, 20. januarja. [Izv. dop. j Zanimalo bode naše bralce, ako jim nekoliko glasov iz neodvisnega srbskega časopisja podam, s ktorimi končujejo staro leto (po staroverskem koledarju kakor znano za 12 dni pozneje končano nego pri nas). Subotičev .Narod" piše: „Za južne Slovane v habsburški monarhiji pusti 1. 1870 mešane spomine. Banovanje grofa Raucha in adresa dalmatinskega zbora, sabor zagrebški in skupščina ljubljanska — pomešajo svitle zrake z mrakom, kažejo sivo barvo in vendar tudi rumeno zoro jutranjega solnea. V Srbiji je prineslo leto 1870 osnovne ustavne zakone. Nočemo trditi, da so oni zakoni taki, kakor bi mogli biti, ali ao vendar zakoni, kakor jih dosedaj v zemlji ni bilo in na podlogi kterih se svoboda v Srbiji more razviti. Na drugi strani se mora Srbija in njena vlada karati. Lehko bi bilo 1. 1870 v srbski zgodovini obsvetilo, ali ni imela moralne moči, ni materijalne moči zbirala, kakor bi trebalo. To pade v greh ljudem, ki so bili pozvani delati, pa uijso delali. Balkan je spal spanje, v ktero ga je 14. vek pogreznil. Ako se obistini vest, da Bolgari podpisujo peticijo na sultana, v kteri tirjajo, da se jim da enak položaj, kakor ga ima Srbija, potem je zasejalo 1. 1870 v Bolgariji seme, iz kterega se bode bolgarska neodvisnost rodila. Pri Srbih t (ogerski) vojvodini je 1. 70. epohalno. Pad klerikalne hegemonije je eden glavnih dobitkov. Nikoli niso še ogerski Srbi tako samostalni bili svoji popovski birarhiji in vladi nasproti." — V drugem listu piše srbski .Narod" v novoletnem članku, potem ko je govoril o bratovstvu in potrebnem enotnem postopanji s Hrvati, o nas Slovencih tako-le: „Slovenci nam podajajo bratsko roko. Velja, da jim mi Srbi gremo nasproti. Magjarsk list javlja radostno, da ljubljanska izjava ni našla odjeka. Magjarski list se moti! Kerkarje
polne zmožnosti v slovenskem jeziku ne dokazal. Kader bo sedmo- ali osmošolcu za prvi red trda pela, se bo vsaj pravilno naučil svojega materinega jezika ! Ali ko-likrat, kolikrat se pripeti, da se morajo naši gimnazijalci ubijati s staro slovenščino, ko še nove no znajo pravilno govoriti in pisati! Ali ni to prava ironija, da se zahteva od njih znanje stare slovenščine, s ktero se po dovršeni gimnaziji največi del naših gimnazijalcev nikdar več ne peča, a na drugi strani škodo trpi nova slovenščina, ktero menda vendar vsak dovišen gimnazijalce pri nas krvavo potrebuje! Kolikrat se tiho in na glas čuje sladko tolažilo, da bode že bolje s slovenskim jezikom po naših uradih, kader naša mladina odraste ; a malokdo pomisli, da še zdaj večkrat prihaja slovenska mladina iz gimnazij na visoke šole in z vi-socih šol v življenje, ki pravilno slovenščino jako površno piše in govori, in tudi nima toliko rodoljubja ali pridnosti, da bi se pozneje izurila v njej. Naj bi se to polovičarstvo vendar odpravilo iz našdi gimnazij ! Naj bi se vendar pomislilo, kako živo je naši ralndini treba praktičnega znanja nove in knko malo teoretičnega znanja stare slovenščine.
Vem, kaj se mi bode nasprotno očitalo. Heklo se bode, da stara slovenščina je temeljita podlaga novi. tako da jedrnato znanje novoslovenskega jezika brez stare slovenščine ni mogoče. To je vbo res 1 A pomisliti je treba, da gimnazija nikakor nima namere učencev
slovansko na jugu, treba da bode eno s 1 o-vanstvo. »Sloga stvara, a nesloga obara.* — Tako piše srbski .Narod", kteri je tudi imel nekoliko Mile-tieevih formalnih pomišljajev o ljubljanskem sestanku. Torej vidimo z veseljem, da je ideja tudi tu prijeta. — .Pančevac" se obrača proti srbski vladi ▼ knježevini, b žalostjo kazoč, kako se tam skuša le tujcem dopasti, a za srbstvo se malo dela. Listi v knježevini so jako prazni. En neodvisen list je v Srbiji izhajal — .Srbija*, in še ta prestane zdaj. Drugi listi so vladni. „Jedinstvo" prinaša politične razglede, malokedaj kak inspiriran članok. „Vidovdan" pak je kupljen od vlade in od M a g j a r o v. Ta list mora torej po rangjarskem pisati proti — Rusom! Piše, „kako je Rusija neprijatelj Srbijo in srbskega naroda, kako je Rusija nadejala se, da bode skupščina 1. 1868 izbrala ruskega princa za kralja srbskega." .Zastava" na to plačauo vikanjo dobro odgovarja, da iz tega peresa ne prihaja interes Srbstva, nego tujec je za hrbtom „Vidovd."-u .Zastava" odgovarjajoč temu plačancu karakterizujo denašnji stan v Srbiji s tem, da se vojništvo veže s činovniki (uradniki) in na to se vlada opira, bolj nego na narod. Torej mnogo .prepisano iz Pariza", dokler jo Napoleon III. bil. nIz vsega je sledovalo, da jo bilo srbsko re-gentstvo dobro globoko že zvezano s Francozi in Ma-gjari proti Rusom. Zdaj pojde Blaznavac morda nazaj. Ako se bode zdaj z Rusijo pogodil (znano je, da je i srbska vlada enega agenta v London h konferenci poslala. Pis.), ne bode se zarad interesa Srbstva, temuč iz lastne koristi, iz klica vladoljubja."
Kakor iz teh kratkih potez vidite, tudi v Srbadiji ni vse kakor bi moralo biti.
Slovanski narodi so še mladi. Politično življenje se je še le pričelo. Zato je mladostno viharno; zato je pa tudi posameznim velikašem mogoče v svojo korist rabiti jih. To nas ne sme ostrašiti. Z narodno omiko pride vse bolje. Torej potrpljenje in delo — ■ ediuo kar koristi in do lepše bodočnosti vodi.
„Nemcem večno sovrafttvo" !
Z. Kakor je znano, so Nemci po vsem svetu med vsemi narodi in skoraj po vseh mestih in trg h raztreseni, da si kruh služijo, kterega jim v .Vaterlandu" pomanjkuje. Tako jih je bilo tudi dozdaj brezštevilno povsod, na Francoskem, posebno pa v Parizu nastavljenih in služečih, med tem ko je Francozov v istih razmerah jako malo na Nemškem. Sedanja vojska bo pa v prihodnjič Nemcem v tej zadevi nepopisno kvaro delala, ker so si neki povsod trgovci, iihrikanti, rokodelci in podvzetniki besodo dali po sklenenem miru nobenega Nemca pod nobenem pogojem več v službo
odgojevati za učene slovenske jezikoslovce. Že omenjeni osnovni načrt o tem jako jasno pravi (Anhang IV. b. 148), da pri učenji materinega jezika na viši gimnaziji „es darauf ankommt, ausser der Nab-rung, welche der Jugend aus den in der Muttersprache niedergelegten Gedanken zugefuhrt vverden soli , in spraehlicher Ilinsicbt den Gebrauch der angestararaten Sprache als eines gedankenbildonden Organs zu regeln, zu erhohen, zu vervollkommnen, d a s s aber der Unterricht ara Gvmnasium nicht eine gelehrte philologische Sprachkenntniss und die Bildung von Linguisten zube-zirecken h a t." To jo določna, pa tudi pametna beseda. Prva skrb bodi našim gimnazijam pri učenji slovenskega jezika svojim učencem ucepiti potrebno znanje za obstoječo razmere, potem še le iz njih narediti učene slovanske jezikoslovce. Prej kruha, potem pečenke !
Tudi čas, ki je odmerjen staroslovenskomu poduku, je tako pičel, da pri najboljši učiteljevi volji v njem ni mogoče staroslovenske slovnico temeljito predelati in z obširnim berilom je utrditi, čo odštejemo uro, ktore učitelj zgubi s pismenimi nalogami, s počitnicami in drugimi neprilikaini, pride na ves staroslovenski uk 20—30 ur, za staro slovenščino jako malo, za novo neizmerno veliko. Da je to istina, se vsak lahko prepriča iz slovnice, ki se navadno rabi za vodilo pri tem
vzeti. — Do kterega vrhunca je že to sovraštvo doki-pelo, kaže nam članek francoskega lista „La Gironde", Nahaja se namreč te dni v tem časuiku sestavek pod naslovom: „Večno sovraštvo", v kterem se od besede do besede to le bere: .Naj živi v srcih naših otrok na veke sveto sovraštvo, za zdaj naš spas, za prihodnost naša zaštita. Niti eden izmed nas od denašnjega zaroda, ki je videl in doživel bombardiranje Pariza, ne bo nikdar tem s peklenskim nemškim imenom oskrunjenim tolovajem tega odpustil , dokler ne bomo mi Vlonakovega, Berolina, Draždanj, Karlsruhe, Weimara, Stuttgarta in vseh gradov teh banditov s francoskimi bakljami in kroglami očistili, da bodo ti barbari spet v stanu darove zapadne civilizacijo sprejemati. Naša naloga je zdaj, da enkrat tudi mi te „„civilizatorje"" civiliziramo. Po Nibelungah in s kemijo so Nomci ekse-gezo in pctroleiimske bombo iznašli, odslej jim morajo pa naši chassepoti in naše knjige pamet in dejansko moralo v glavo vcopati ! —u
■lopi s i.
—r,— Iz Ljubljane 23. jan. [Izv. dop.] Včerajšnja dianajsta predstava dramatičnega društva .Čevljar— baron" je bila v vsakem obziru dovršena. Glavna oseba oziroma nositelj naslovnega naloga gospod Kaj-z e 1 je svojo nalogo mojstersko rešil ter tako izvrstno igral, da bi s^ skoro čevljarski vajenci kaj od njega priučili. Gospod Nolli v .genre" starejih ljudi vsigdar izvrsten, je takrat kot čevljarski mojster še bolj do-padal, zlasti pa si je s srečnimi kupleti pridobil zadovoljstvo občinstva. Gospića Brusova je kot baronka dokazala, da pri vsi svoji mladosti tudi priletne gospe izvrstno predstavljati ume. Zbor je bil izboren, godba prav dobra in vkupno igranje natančneje nego sicer. Gledišče je bilo natlačeno in le malo lož praznih.
Vprašanje zarad župana se še vedno ni rešilo. Zmota v ustavovernem taboru je vedno veča. Zadnje dni so se zavrgli vsi dosedanji knndidatje za županstvo in novi se prikazujejo na svitlo. Najbolj se sline cedijo po županovi časti v novejšem času odvetniku dr. Schrfy-u, pa se mu ne bo posrečilo, kajti celo njegovi prijatelji se menijo, ka je on le figurant, k večemu kot avtomat za rabo pri pravdi Tagblatta. Največ upanja ima do sedaj dr. Nikolaj Recher, to je tisti gospod, ki je šest let posedal v deželnem zboru, pa samo enkrat ne govoril, ampak bral 2 vrsti opravilnega reda. On bi imel sicer še največ sposobnosti za liberalnega možu, je nesebičen in neki grozno .gemuthlich". Priljubljen je pri ustavovernih in mlado-liboralcih. Bo li Dežman s   tem   zadovoljen, je   drugo   vprašanje.   Da   bi so
poduku. Kako je skrčena in skrajšana ! ko bi človek vso v glavi imel, bi no imel veliko, kar je pak jedva pri vsakem desetera učencu. In pisatelj te slovnico so je gotovo ravnal po mnogoletni skušnji, ktera ga je izučila, da se z obširnišo ne more shajati. Pri nobenem znanstvu in tedaj tudi pri stari slovenščini pa ne moro veljati pravilo: bolje nekaj nego nič. Najsovražnišo vsakemu znanstvu je polovičarsko znanje. In tako sh, žalibog, tudi pri stari slovenščini mnogokrat zgodi, da se je učenci samo toliko nauče, da se morejo potem iz njo — norca delati.
Pa še eno neprilike moram omouiti, ki vspeh staroslavenskoga poduka jako ovira in zadržuje, da so namreč stara slovenščina začno šo lov 8. šoli učiti. Večina 08moŠolcev so je že odločila, kam so obrne po dovršeni gimnaziji. In tako izvzemši enega ali dva fi lologa in kako redko pošteno dušo nobenemu živemu človeku na stari slovenščini ni mnogo ležeče. Veči dol si misli : .kdo bi si glavo belil s temi čudnimi .kavkami" . saj jih tako nikdar ne bom rabil I" Resultat vsega toga je, da več nego polovica osmošolcev stare slovenščine še gladko brati ne zna, da jih morda dobiš deset ki bi zuali deklinirati in z veliko silo pet ali šest, ki bi znali tudi konjungirati. Bela vrana je, ki bi se na gimnaziji stare slovenščine toliko naučil, da bi na podlagi tega na gimnaziji pridobljenega znanja mogel nadaljevati svoje študijo o slovanskih jezikih.   Filolog, ki so
vseh sitnosti zarad župana kolikor toliko na pošten način znebili, nameravajo ustavoverneži dosedanjega župana dr. Suppana, ko enkrat odstopi, z veliko deputacijo iti prosit, da Še ostane. Morebiti se jim posreči, dasiravno se je dr. Suppan v tej zadevi točno izrekel.
—r.— Is Slatine 22. jan. [Izv. dop.] Tukajšne srenjske volitve so srečno dokončane in morebiti Vub bode zanimalo, ako Vam o njih nekoliko poročim, to tem več, ker so volitve zbudile mnogo rnejusobnega pričkanja. Kakor povsod , kjer Be ljudstvo živeje udeležuje političnega življenju, nastali ste tudi pri nas dve stranki, med kterima je vladalo mnogo osebnega sovraštva. Prva volitev se je vsled brezimno pritožbe zarad malih formalnih napačnosti ovrgla, kar je izvoljene precej ra2dražilo. To je zbudilo živo agitacijo; kmečki posestniki so se združili v dobro disciplinirano stranko, ki si je dala besedo, da izmed Slatončnnov nikogar ne voli razen dveh. Na volilni dan so so volilci precej pridno volitve udeleževali, 2. in 3. volilni razred je ostal zvest svoji obljubi in ni volil nobenega Slatenčana. Videti je bilo, da bode tudi v 1. razredu tako šlo, ker je Slatenčanov le malo prišlo k volitvi in so njih nasprotniki vsakako imeli večino izmed nazo-čih volicev. A tudi mala stranka Slatenčanov ni bila tako nepripravljena prišla k volitvi. Nabrala si je pooblastil pri vdovah in onih obrtnikih , ki po letu svoje obrti na Slatini opravljajo in imajo torej volilno pravico. Tako «o zmagali v 1. razredu Slatenčani z vsemi svojimi kandidati v veliko jezo nasprotne stranke. Kakor čujem, hočejo zdaj ovreči volitev novega srenj-skega svetovalca deželnega uradnika Kriifia. Ako Vam ljubo poročim Vam prihodnjič enkrat, kako se gospo dari s kislo vodo in na Kisli vodi. *)
Politični razgled.
Ministerska kriza se bo menda vendar en krat končala. ,N. fr. Pr." ve poročati, da je grof Potočki že dobil svojo demisijo in da bode že jutri zapustil Dunaj in se podal na svoja posestva. Poleg mnozih drugih se imenuje kot prihodnji ministerski predsednik grof H a rti g.
Uradna .Corresp. AVarrens" v imenu dunajske vlade razklada, da neutralne moči glede miru med Francozko in Prusko toliko časa ne morejo posredovati, dokler Francozka noče nič svoje zemlje odstopiti, dokler pa vendar Pruska tirja Elzasijo in Lotringijo Neutralnim vlastim torej nič ne preostaja — nego molčati. In te vlasti se zbirajo v konferencijo, ktero ime' nujejo evropski aeropag — prav predpustno !
*) Nam bodeto jako ustregli, ako ostanete mož beseda.
Vredn.
Ogerski državni zbor se začenja zgubljati h postavne poti. Znano je , da je hrvatski zbor razpuščen in da zdaj nima nihče več mandata, Hrvatsko kjegodi postavno zastopati. Vendar so nedavno, ko so v ogerskem državnem zboru imeli glasovati o postavi glede novačenja, tjekaj po telegrafični poti poklicali hrvatske poslance, da so pritekli ministerstvn in desnici na pomoč. Hrvatje so res tudi šli in glasovali: torej so tudi na Ogerskem že začeli norce briti iz parlamentarizma.
.N. fr. Presse" pripoveduje, da je Jules Favre vendar le prišel v London k konferenci. Stvar je jako zanimiva, kajti zdaj bo Favre gotovo tirjal, naj neutralne moči posredujejo, da se napravi mir.
Iz Pariza se naznanja, da je Trocbu ponudil svojo demisijo. Njegovi tovariši so ga pa prosili, naj ostane predsednik vladin in guverner pariški; mestno brambo bi hoteli izročiti druzemu generalu, a vsi generali se branijo, sprejeti odgovornost. Odstopili so tudi drugi generali. Po tem soditi mora biti v Parizu precej noroda, kar pa je razvidno, ker Prusi neprestano nadaljujejo svoje streljanje in požiganje.
An gle ž ki tabori protestujejo proti bombardiranju in obsojajo vladno politiko.
Da varska zbornica je potrdila proti lepi manjšini pogodbe s Prusijo in zdaj hite tam delati priprave za skupni nemški državni zbor. Samostojne Havarije torej ni več.
Z bojišča se naznanja, da so oddelki nemške južne armade v roko dobili mesto Dole. Novica bi bila jako važno, ako bi bile v Dole došle pruske čete močne in izdatne. Ako to niso, bodo morali Prusi mesto kmalu zopet zapustiti, ker to mesto leži med Dijon-ora inChalon-om, kjer stopita Garibaldi in Pelissier z dvema koroma in med Besangon-om, kjer stoji Bour-baki s 4 kori. Sploh se zdaj okolo omenjenih mest hudo bijejo. 23. t. m. so Prusi hudo napadli Dijon. Zadnji francoski telegram o bitki okolo Dijona pravi: Sovražnik je navidezno napadel naše levo krilo, potem pa je jedro svojih vojnih moči razpostavil na cesti pri Langres , je za nekoliko časa v pest dobil trdnjavico Pouillv, od koder pak smo ga s strahovitim ognjem iz pušk pregnali. Brigada Ricciotti, o kteri se je s prva pravilo, da je zajeta, je v roke dobila zastavo Gl. pruskega polka. Nemške zgube so neizmene." Tudi „Indp. blg.M poroča o francoskih vspehih in pravi: „Garnizija v Longwy je z golim orožjem v roki pregnala Pruae iz Huant. Prusi iz Mont St. Martin so hoteli 23. t. m. zjutraj natihoma v Lougwy prilomastiti, a bili so odgnani in so zgubili mnogo ljudi. Iz mesta se je hudo streljalo in so uničili troje pruskih topov.
Razne stvari.
* (Nj. vzvišenost vladika Stroasmaver) so kot častni ud slov. Čitalnice v Laškem trgu z dopisom 20. jan. t. 1., temu zavodu 50 gld. darovati blagovolili. Laška čitalnica se za veloizdatno podporo očitno zahvaljuje z iskreno željo, da bi bog to našo jugoslovansko zvezdo še mnogo let ohranil slovanskim narodom na jugu.
* (I i BreŽi c) so nam piše, da se je na Globokem pri Brežicah, tedaj v kraji važnem, od nasprotnikov marljivo obdelanem, pretočeni četrtek ustanovilo polit, slovensko katoliško društvo. Globoko je v 8redi med Brežicami, Pisecami, Artičami, Sromljem ia Kapelami; iz vseh teh župnij so prišli vrli kmetje in pristopili pod bandero z napisom : vse za vero, cesarja in ožjo domovino Slovenijo. Pri prvem zboru je bilo nazočih 96 udov; pri drugem zboru upamo, da jih bo že veliko več. Za predsednika je izvoljen vrli domačin Ivan Urek, posestnik na Globokem. — Iz druzega vira pozvedamo sledečo zanimivo novico. Razun pišeč-koga g. župnika in dveh kaplanov iz Pisec in Vidinega ni bilo duhovnika pri prvem zboru.
* (Raz pisana darila) kranjskega deželnega odbora v pospeh slovenske dramatike niso imela zaželenega vspeha. Deželni odbor ni dobil nobenega dramatičnega umotvora in je tako prisiljen postavljeni rok podaljšati do konca junija t. 1. Kakor dobro vemo, delata dva najboljša slov. pisatelja na izvirnih igrah iu jih le nista mogla dokončati do konca decembra; novega roka gotovo ne bodeta zamudila.
* (Mi renska čitalnica) na Goriškem se bode slovesuo odprla v nedeljo 29. t. m. ob 6. uri zvečer in sicer po tem le programu: 1) pozdrav predsednikov; 2) deklamacija; 3) govor; 4) dvogovor; 5) o sadjoreji govori učitelj kmetijstva gosp. Povše; 6) igra: „Do-mači prepir,** Vmes se bode vrstilo petje.
* (Veselo imenovanje.) G. Jože Žitek, do-zdaj učitelj na gimnaziji v Karlovcih, je od strani deželnega odbora štirskega imenovan za profesorja na niži gimnaziji t Ptuji. G. Žitek je rodom Slovenec iz Štirske, po mišljenji in Čustvu Slovan od glave do pete. Veselo in zadovoljno pozdravljamo učiteljsko moč, ki se s tujega zopet vrača v domovino.
P. (Na Dunaj i) so, menda ad captandam be-novolentiam, konfiskovali 13.000 chassepot-pušek, ker bo jo sumilo, da so za francosko republiko. Ker se je večkrat primerilo, da ao se v zabojih, na kterih jo bila deklarirana ž a le z ni na, pošiljala orožja na Francosko, je zapovedala naša vlada, da se morajo taki zaboji dobro pregledati in če se najde francosko orožje v njih, kontiskovati.
hoče na univerzi pečati s slovanskim jezikoslovstvom, bogoslovec, ki se hoče seznaniti s staroslovenskimi verskimi knjigami, morata drugo leto staro slovenščino pri azbnki z nova začeti. Vidimo, da je zastonj ves čas, ves trud, ki se na gimnaziji zgubo z učenjem staro slovenskega jezika.
Konečno naj spregovorim še o neki — nemarnosti, da ne rabim ostreje besede, ki so je v zvezi s staro slovenščino vgnjezdila po gimnazijah , ki šo nimajo iz slovenščine preskušenih učiteljev. Večkrat se zgodi, da na taki gimnaziji ravnatelj izroči slovenščino v viših razredih mlademu suplentu, ki se jo na univerzi morda za vso drugo proj pripravljal nego za slovenščino. V sili in zadregi si tak mlad mož , ki je lahko v svoji stroki izvstna moč, v slovenščini pa morda šo — Pre-širna ni bral, pomaga kakor ve in zna. Da zakrije pred ostro kritikujočimi učenci svoje slabo znanje, doma pridno študira Miklosicha in v šoli premijeva samo staroslovenščino, v kteri ga , se ve da, učenci ne morejo tako lahko nadzirati kakor v novi. Tak učitelj v 8. Šoli uči samo, v 7. skoraj samo staro slovenščino, v 6. šoli je vsaka peta, v 5. vsaka deseta beseda, ki pride iz njegovih ust, — staroslovenska t Da se s takim ravnanjem ne budi mladini ljubezen in veselje do materinega jezika , a da se jej stara slovenščina celo pristudi, da se nova, na prid stare zanemarja, kar je le mogoče — kdo bi to mogel tajiti ?   Ko  bi so iz
gimnazije odpravila stara slovenščina , ki v navedenem slučaji pokrivajo samo učiteljevo grehe ne rodi nobenega pravega sadu, bi s tem nova slovenščina gotovo le pridobila.
Na dva načina bi so po mojih mislih ves dragi čas, ki se zdaj na viši gimnaziji zgubo s staro staro slovenščino, lahko boljo porabil ; od obeh govori že tudi osnovni načrt za nvstrijsko gimnazije, kjer se namreč bere: „Kine vvochentliche Stunde der obersten Klasse wird auf miindliche Vortriige eigener Ausar-beitungen durch die Schiiler vervvendet." (Anh. Nr. IV. b. 147.) Ne bodem poudarjal , kako lepa priložnost so s tem podaja učitelju svoje učence do dobrega spo-zuati ter buditi jim veselju do materinega jezika, do znanslva, do umetnosti, posebno poezije in do govorništva, a kako lepo priložnost imajo tudi učenci mno-gostransko in praktično ae izuriti v slovenskem jeziku. Koliko več pozornosti zasluži , koliko več prida obeta pač ta naredba osnovnega načrta nego ona, ki priporoča staro slovenščino 1 In vendar je zadnja po vseh gimnazijah vpeljana in prva lo malo malo kje !
Dalje pravi osnovni načrt (Auh. pag. 15L) pod rubriko 0Slowenische Sprache" : BUnter den andern slavischen Sprachen verdient (na slovenskih gimnazijah) aru ontscbiedensten die illvrische als dio zuniichst vor-wandte Beriicksichtigung .... in še le na koncu odstavka pristavi:   „hierniichst konnte das AlUlovo-
nisehe hinzugozogen vverden." —■ Kako se more še pomišljati in obotavljati učitelj slovenskega jezika, ki more svobodno voliti med staro slovenščino in med hrvatskim (srbskim) jezikom ? Saj je menda vendar že čas, da enkrat začnemo resno skrbeti za svojo prihodnjost in za boljši razvitek naše znanstvene literature. Toda ne bomo si je osnovali, tudi z ljubljanskim programom ne, ako bomo v njem izrečeno idejo samo v telegramih, uvodnih člankih in političnih zborih odobravali ter je ne tudi z deli podpirali. Prvi resni korak k dušnemu ze-dinjenju z našimi južnimi sosodi je ta, da se naša inteligencija nauči hrvatskega jezika in da se zategadel po naših gimnazijah čom prej tem bolje namesto stare slovenščino začne srbsko-hrvat-ski jezik predavati. Male zapreke, ki so temu početju tu alj tam na poti, bo pri dobri volji slovenskih učiteljev kmalu lahko odpravijo. In kolikor raje in s koliko većim vspehom bo bodo naši gimnazijalci učili živega in vsakemu naobraŽenemu Slovencu jako potrebnega srbsko-hrvatskoga jozika z bogato in neprecenljivo narodno pesniško litoraturo, nego staro slovensko slovnico in staro slovensko berilo , ki ima samo jezikoslovno vrednost 1
Toliko za denes o toj stvari. Pri naših sedanjih razmerah so mi zdi učenje staroslovenskega jezika brez vsega vidnega prida. Kader se to razmere zbolj-sajo in spremene, kader se da slovenskemu jeziku po naših šolah dostojno mesto, potem bi so stara slovenščina na viši gimnaziji morebiti mogla vspešno in sa-dunosno učiti; a sedaj bi jo nova slovenščina v zvezi s hrvaščino gotovo veliko boljo nadomestovala.
P a u 1 u s.
P. (Bratovsko ljubezen) so Trusi Alzasija-nom s tem pokazali, da so odpravili ves neposredoji davek, a namesto njega vpeljali harač (kopfateuer)! Vsakdo, tudi najmanjše otroke ne izvzemsi, mora od glave plačati 50 frankov (- 24 fl.) Vasi, ki toga davka ne zmorejo — in koliko je takih' — Prusi prav po bratovsko oropajo.
P. (G. Viljem Linhart) suplent na ljubljanski gimnaziji je imenovan za učitelja na ljublj. učitelj-skem izobraževališči. Kolikor je nam znano, je g. Linhart izvrstna učiteljska moč in dasiravno rojen Nomec, slovenskega jezika popolnoma zmožen.
P. (Dr a gin a v oble ž onem Parizu) je strašna. Časopisi poročajo, da 1 jajce velja 2 franka, 1 zajček 3 franke, 1 golob 35, 1 kokoš 55, 1 raca 80, 1 puran 90 frankov!
P. (Tiskovna svoboda) na Francoskem je pod prusko okupacijo jako lepa. Pruski general Barby je naznanil županu mesta Evreux, da, ako bode v tem mestu izhajajoči časopis „Progi es de V Kure" še tako sovražno zoper Pruse pisal, kakor do sedaj, bode dal — mesto bombardirat i.
* (Schiinvvettrovo poročevanje) mu bode delalo sitnosti. Kakor slišimo je Schbnvvetter poročanje proti postavi cerkvi odtegnil in vzel v svoje roke. Zatorej se je knjezoškofovi ordinarijat pritožil proti Schonvvettrovemu protipostavnemu ravnanju. Koliko časa bode neki vlada še trpela tega človeka na mestu, kamor ni nikdar sodil in kamor ga je posadda le Lohningerjeva protekcija in Giskrina slepa strast proti Slovencem.
Edina zaloga najnovejših znajdeb.
Dunajska borta 25. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   .   58 fl
1860 drž. posojilo.......^ »
Akcije narod, banke..... 7 »
Kreditne akcije........253 „
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   .   .   07 „
London...........124 „
Srebro...........121 n
Napol............ 9 n
50 kr f,0 »
»8 »
90 „
00 „
?5 „
90 „
99 „
Vino v prostovoljni dražbi na prodaj.
V Ponedeljek 30. januarja ob 10. uri dopoldne in ako potreba tudi v vtorek 31. januarja se bode okolo 90 do 100 štartinjakov lastnopridelanega vina letnikov 1867, 1868 in 1869 v partijah od 5 do 50 vedrov v mojih kletih v
dinarji poleg Jel* (Er 1 a c h s t e i n) na  S t irskem, (3^ vendar brez posodo prodajalo  tistemu, ki bode največ zanj ponudil. K tej dražbi kupce uljudno vabim.
Frano     1*. a xa.
Zedinjena orglarska in ino/narska služba
pri  mestni fari v Ormužu  so s tem  razpiše. Prosilci za to službo  imajo svojo prošnje do   16  svečana |>ri župnijskem predstojništvu v Ormužu vložiti.
(2)
Skupni oglasnik.
(Oglasila v tem predelu do 5 vr9t dolga veljajo z vsem vkup samo   o kr.
Herrn C. J- in M. Sie droben mir mitgericht-lichen Scbritten, wie auch Bekantmachung meiner unreelen Handlungsvveiso — dieses stebt llinen ganz frei zu thun, cs \vird sich zcigen, vver der Betrogene und vvessen Nahme der ebrenhafte ist. J. K.
Herr Ferdinand B . . . k . Oraz. Ob Ernst oder Spasi, vverde micb biiten mit Loutcn ihre8 Calibers in vveitere Correspodenz zu treten. P.
Goipč. A. d. I«. Mi ni mogoče, drugo pismeno pri M ... . Š.
Svarilo, i 'o meni v kupčijo spravljena ..Pas ta Pompadur", ki je kot izvrstna skokoma našla obče pri-znunje, neknhkn časa neke firme ponarejajo, naj torej p. n. občinstvo zve, da se edino prava izvirna obrazna pasta dobiva le pri podpisanem. Ona hitro vse odpravi *pu-ščaje na obra/u, arijevce. pege, sinje, sploh ohraunje, o-lepsnja in mladi obraz. Pukens po gld. l.&u
Vse je mogoče. Kdo bi bil prej vrjel, da bo bo znašlo, kako oko varovati pri vtikanji niti v iglo; n prostim prav umnim orodjem so je posrečilo, da moro slabo oko tudi v mrtku v nujtenjo iglo labko vdeti nit, iti volja ta strojček s podukom le 2.'» kr.
flkV* Zobje ne bole več. Y*Rak zohohol, izvirajoč iz re-vme ali prehlada, so maboma ozdravi z novimi herolin-skimi zobnimi kapljami. Poroštvo tako gotovo, da se vrne denar, ko Iti kaplje no pomagale. I tlaeon S podukom SOkr. JJkV Politur pasta. Neprecenljiv domač pomoček, s kterim vsakdo lahko zastarelo ali oslepelo pohištvo itd. prelepo politira. J^katljica s podukom za celo garnituro BO kr.
Sna/.ilna krogla za srebro (putz-kugel), izvrsten pomoček ponoviti in osnažiti oslepele kovinske predmete. Nepogrešljivo za zlatarje in sreltrarje, po 5 kr.
Regulator za vse uro jo regulirana solnčna ura s kompasom, vsacemu priporočljiva, ker so po njej gotovo vsaka mehanična ura da vrediti;  lino po 25 kr.
Štupa za pranje. S to štupo si prihraniš čas, delo in denar, zlasti pa so perilo bolj varuje, kakor sicer. Funtni paket po 22 kr.
Amerikanske patentirane zavarovalne ključavnice, izvrstno delane, proti vsacemu lomastil manje po 30, 4U, 50 kr., večo po 70, 90 kr. 1 gld., velike z dvema klju-čama po 1 gld. ; k popotnim torbam po 25, 40—50 kr.
Praktični so ostrogi za hlače, ki pri slabem vremenu hlače branijo omadeževanja, par po 10 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla, različno vrste različno po 20, 25, 80, 35—45 kr., verižica 10 kr.
Prav koristno so nove mašinske olovke, brez sitnega ostrenja, tudi se špice no lomijo: v les vdelane po 10 kr., v kost po 15 kr., s peresnim ročni kom in nožem 90 kr. ; potrebna tekočina za 8 mesece 10 kr. Kos union-rndirgumi za svinec in tinto 5 kr. g^r* Nog ne premakati je vsacemu svetovati. S pomočjo izvrstne Metzgerjevo apruture za usnje, ki dela usnje mehko in nepremakljivo, tako da so tudi še dolgo nošeni črevlji ne premočijo, najbolje se doseže ta namen. 1 Ha-eon po 00 kr.
Perzijsko barvilo za lase, s kterim se mahoma sivi lasje ali rujavo ali črno pobarvajo ; ob enem ohranuje naravno čvrstost. Ono je iz zelišč iu *vse neškodljivo. Karton b podukom 2 goldinarja.
Najnovejša štupa za rjo, garantirana. Z njo se odpravijo vse rjavino s plnt.ua, svilo in drugih tkanin, tudi z jekla in železa.
Obroči  za kurja očesa iz nngorske volne,   12 za
25 kr.
Angležki lak za usnje, kteri dela usnje mehko in ga lakira ko zrcalo; mal flaeon 25, velik 45 kr.
Tekoč lim. Nepogrešljiv v vsaki hiši, ker si lahko VBak sam oskrbi v vsakem gospodarstvu pripetijoče se popravko; ta lini se drži leta in leta in se mrzel rabi. Ve-jik 11 ar on po 25 kr.
Nedišeče, nepreuiočljivo posteljne vloge, braneče proti premakanji pri otrocih, bolnikih iu otročnicah; po 90 kr., gld.: 1,5,0, 1.50, 1.79.
jJiV C. k. privil. snponinsk masten eter v kratkih tre-notkih odpravi vsakojake madeže iz vsako obleke in tkanino brez izjeme. Ta novi izdelek v svojem učinku prekosi vso enake fabrikate, ker nobene barve no oškoduje, se mahoma posuši in ne diši. Priporočljiv tudi zn čiščenje rokavic- Flaeon s podukom 40 kr.
Štupa proti potečim se nogam odpravi sitni pot na nogah in iz njega izvirajočo snirajo ; tudi obutalu kouser-virn. Skatljica s podukom za 3 mesece dovolj po 5U kr.
Pariški univerzalni kit nerazrušljivo in hitro zveze ne le steklo, poreelnn, kamen, morsko peno, les itd., ampak tudi različno združuje: n. pr.: les s kovino, porcelan s steklom itd., tako da je kakor en kos. Paket tega vsaki hiši potrebnega blaga le ln kr. Tak kit tekoč prav dober, tilacon .'50 kr.
Pečatne marke za pisma, hi so zarad ročnosti, ceno in gotove zaporice boljo kakor oblati ali vosek, najlepše, z vsako fimb, grbom, imenom ali monagraiuom. 500 mark po gld.: 1.80. rOOO mark 1 gld. 00 kr,
Regulntor-percsa popravljiva za vsako ruko in vsak papir, tako da je z istim peresom mogoče nejtenjše kali-grafične, pa tudi najdebelejše črte pisati. 12 peres 24 kr. jji^p- Prave angležke britve z dvema nožema po 20, 30, 40 kr.; s 3 noži po 50, 60 kr., najfineje s 8 noži po 0U, 70, 90 kr., 1 gld.; s 4 noži 80 kr., gld.: 1, 1.20.
Najviše putentirana misnica za miši, podgane, kile
in škričke.   Prodaja se  z garantijo vi-lika kopitarjev«, posoda pit l gld.
B&\ Najboljše zdra\ilo ohraniti si frišne lase in bele ali sive pocrniti je orehovo olje: vsi kemični preparati so škodljivi. Učastujem se naznanjati, da imam Itogalo /alogo nepokvarjenega orehovega olja.
Praktična znajillia! Vendar se je posrečilo iznajditi prah u črnilo, kteri bo vsacemu pit volji; prekosi vse do-sedujne glede dobrote in cene. Ca 18 prilije nekoliko vode se v hipu napravi najlioljia črna tinta, ki je koj za rabo. I paket, dovolj za 1 bokal, velja 20 kr.
ISrilantni prah, nov, dovršen, kemično sestavljen melaličen prah, ki se skažo vrednega svojega imena. Predmet, iz žlahtne ali iz nežlahtne kovine, ki je umazan, zastarel iu ima neizltrisljive madeže, se s tem prahom po-drgne in se briljantno svoti. Ta prah osnaži in polira predmete nenavadno hitro. 1 škatljica z navodom *j.ri kr.
Nova znnjdbn. Kemični svinčnik nadomostuje najboljše črnilo za znamkovanje ; piše so ž njim na robo, na kterej se hoče napraviti znamko, kakor z navadnim svinčnikom, in ko so je roba enkrat oprala, je znamka popolnoma črna in neizbrisljiva. I kos velja 35 kr.
Prah za posrobriti često izvrstno služi; posrebri vsako kodno v mulo minutah in se posebno priporoča za predmet o s srebrom platirane, ki so izgubili barvo. Predmeti pnklbnganti se premene v srebro. 1 paket 25 kr.
Angležke škarje iz najboljega jekla. 1 škarje za vrezovanje, najfineje 25, 35 do 45 kr. I škarjice za izrez-ljavanje, najfinejo 20—30 kr. Hkarna verižica 10 kr.
Izvrstna lakna maža s kavčukom zmešana, da bo usnje ohrani.   I škatla (1 funt) 30 kr.
Coprniiko črnilo za šalo in resnico. Pismo pisano s tem črnilom, ostano najltistrejšemu očesu skrivnost; lo ta ga more brati, ki ima navod. I sklenica tacega črnila 25 kr.
Električne krtačice za zobe, s kterimi se brez vsako paste in druzib zdravil (samo s čisto vodo) zobje osnažijo, da so beli, zdravi in brez slabega duha. Da se jih več iz-peča, je cena za eno le G0 kr.
Nove mašino za bolhe loviti so prodajajo po 20 kr. Radikalen pripomoček, da se kurja očesa v 8 dneh popolnoma odpravijo.  To novo iznajdeno Bredstvo prekoBi vsa  dosedajnu  in  smo porok zanj.   1 škatla z navodom kako se rabi 40 kr.
Edina zaloga v Avstriji nepopačenega ar ničnega olja, ki ima v sebi čudovito moč, da odpravi glavobol, krepi rast las in živcev, in tako rast las celo na plesali v jako kratkem času pospeši, — tudi zatare lišaje na glavi. Kot zdravilo rabi proti zmečkanji, proti trganji v udih, revmatizinu, senu in če se noga aii roka zvino. Več v priloženem popisu. 1 sklenica 1 gld.
Pravo prekvidno Ulycerin-mjilo z najfuiejimi vonjavami, koa po 5, 10, 15, 20 kr., veliki 25*kr.; 1 posoda pravega mazila za la»e iz konjske masti 30 kr.; Glyeerin-mjilo, tekoče, 1 sklenica 25 kr. ; — Glvcerinov cvet, da se ohrani koža čista, 1 steklenica 45 kr., kakor tudi drugi predmeti parfimerije in toaleto iz domačih in tujih krajev v največej izberi.
Izvrstna zmes za lakiranje tal pa aobah n kavčukom, ki da tlam iiajk'ji.'i blesk, in dulje traja, ko vse druge. 1 škatla zadosti za eno sobo 80 kr.
Zmes za usnje s kavčukom, da ostane usnje nepo-gibeljno, se posebno priporoča za konjsko jormenjo itd. Kositarna pušiea 00 kr.
Najboljša pasta za britve. 7, njo se pribrani to, da britev ni treba brusiti. 1 škatlica 25 kr.
Neobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so novi patentirani brusilniki, s kterimi se prav lehko, brez muje vsako ostrino, škarje, noži itd. v eiiej minuti zbrusijo. I kos samo 35 kr.
Medicinsko injilo, smolnato, imenovano čudežno mjilo, potrjen in gotov pomoček zu vsakoršno bolezni na koži, zoper lišnje, garje, srbečico itd. So rabi pri otrocih iu odraščenih. 1 kos z navodom 25 kr.
Najboljše dunajsko vode za odpravljanje madežev, velja sklenica lu kr.
Encrivoir odpravi hipoma iz perila in drugih rob vsak nov ali  star tintni madež.   I sklenica veljn 25 kr.
Mušni eter za izbe, kuhinje, sobo, prav prijetno vonja in prepodi v četrt ure še toliko muli. I sklenica 30 kr.
Vbo nevidljivo se vidi po novih žepnih drobnogledih, ki ln-, 20-, 30- do lOOkrat vsako reč povekšajo, tako da se celo živalico v studenčnici dobro vidijo. Tudi ti drobnogledi mnogovrstno koristijo, n»pri kupovanji moke, žita, stročinh pridelkov, specerij, tkanine, za razločevanje in naravoslovje itd.   1 kos kr.: 40, 60,80, gld.: 1, l.'JO 1.50.
Smrt vsiin Hitnim mrčesom! z novo znajdeno tekočino, ki vse nirčuso pomori. Ta tekočina umori vso mr-čese in ob onem vnruje, da bo m- vgnjezdijo. Itabi se proti stenicam, šurkotn, moljem, bolham itd. 1 sklenica, velika »U kr.
Svarilo: Kor se imenovani predmeti tudi ponarejajo, obračam pozornost na to, da se lo v podpisanej zalogi , dobivajo nepopačeni. Ceniki vsih predmetov v zalogi se oddajajo brezplačno. Tudi obračuiu pozornost čestitih prebivalcev po doželi na moj komisijski oddelek, to jo edina stacuna v tej struki, v kterej se najmanjšo iu največjo naročilo iz kterega koli oddelka, hitro in jeftino dovrši, priporoča se tedaj za obilna naročila (8j
prva avstrijska komisijska Staouna A* X^r"iocliria.iin-a na Dunnji, Praterstrasse 26.
K p i B e p t i r n i k r c* (božjast)
pismeno -zdravi specijalni zdravnik za bo/.jnst doktor O. KiTliscIi v Iferoliiiu,
zdaj: Louiseustrasse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. (42)
Jsdntelj in vrodnik Anton Tomil*.
LiMtm*! J)r. joie Vrnili lak In drnict.
Tiskar: Kduard JniiHehltz.