kožnate vrečice, glavniki itd. Včasih pa najdem o tudi nakit, kot so prstani, za­ pestnice itd. Inventar v ženskih grobovih pa obsega razne vrste nakita, dele noše, orodje in keram iko. P ri nakitu so posebno karak terističn e S- in ploščate fibule, tri vrste uhanov, m ed katerim i so najbolj pogosti uhani s kvačicam i za spenjanje, ogrlice iz steklenih biserov, zapestnice z odebeljenim i konci, p rstan i itd. Deli noše obsegajo razne zapone te r okove za čevlje in za ovoje okoli nog. O rodje v ženskih grobovih obsega razne nože. K eram iko pa so našli le v posam eznih grobovih. Grobišče je bilo mogoče dokaj točno datirati. Tako bo po W ernerjevi opre­ delitvi n ajsta re jši grob pripadal začetku VII. stoletja, m edtem ko bodo n a j­ m lajši grobovi iz časa okoli leta 700. Del kataloga, ki obsega gradivo iz nesistem atičnih raziskovanj v letu 1934, je napravil G eorg Kossack. j K o r o š e c Pavel Radomërsky: Oboi mrtvych u Slovani v C e c h â c h a na Moravč (Prispevek k datovâni kostrovÿch hrobû mladši dobv hradištnl), S bornih N arodniho Musea v Praze, Svazek IX-A — H istorickÿ č. 2, P raha 1935, 82 strani, 5 tabel, 1 karta, ruski in angleški povzetek. Glede na pridatke novcev, ki so bili najdeni v slovanskih grobovih na Češkem in Moravskem, je Radom ërsky napisal izčrpno študijo, v kateri je na eni strani zbral vse doslej znano gradivo, na drugi je pa skušal raztolm ačiti tudi namen stav ljan ja novcev v grobove. N ekatere njegove ugotovitve so izredno zanimive. Med takšne sodi n. pr. ugotovitev, da je število grobov z novci na M oravskem večje kakor na Češkem. Poleg tega je zanim iva tudi ugotovitev, da vsi taki grobovi pripadajo m lajši gradiščanski periodi. V endar so pa nekoliko zgodnejši na M oravskem, kam or je ta navada, po avtorjevem m nenju dospela iz Ogrske. U porabljala se je pa nekako v času med 1010—1110. Na Češko n aj bi ta navada dospela iz M oravske, nekako v štiridesetih letih 11. stoletja. Toda tudi tu imamo nekaj prim erov zgodnejših novcev, n ajd en ih v grobovih, vendar jih je pa avtor zvečine izločil kot nezanesljiv podatek. Le dva prim era naj bi po avtorjevem m nenju bila zanesljiva, pripadata pa prehodu 10. v 11. stoletje. Na osnovi njih pa, sodi avtor, ni mogoče izvajati večjih sklepov. A vtor skuša ovreči tudi m nenje o pom enu novcev v grobovih, ki so jih pogosto tolm ačili kot obolus, glede na grški pogrebni kult. Poleg takšnega tolm a­ čenja imamo pa še vrsto drugih tolm ačenj, kot so n. pr. domneva, da novec v grobovih p red stav lja simbolično im etje pokojnika, ali pa sim bolično hrano za pokojnika itd. A vtor skuša z argum enti ovreči predvsem hipotezo, da naj bi bil denar v grobu, t. im. obolus, plačilo pokojnika za prevoz po sm rti. A vtor sodi, da je časovna oddaljenost od takšne uporabe pod vplivom H aronove tradicije ter uporaba novcev kot pridevkov v grobovih v čeških in m oravskih pokrajinah preveč velika. Č eprav avtor ne more dati nekega konkretnega tolm ačenja, skuša objasniti novce v grobovih kot dar pokojniku, ki m u naj nadom ešča druge darove v grobu, ki so se v tem času že zgubili, ali pa kot dar pokojniku iz strahu pred m rličem itd. Kot dokaz, da novec v grobu ne p red stav lja obolus, n aj bi bil tudi prim er, da se le v redkih prim erih n ajd e v ustih pokojnika, tem več navadno v njegovih rokah. Ne glede na zgornja m nenja, o katerih bo mogoče še dalje časa razpravljati, so pa neizpodbitna nek atera druga avto rjev a m nenja. Predvsem je to m nenje, da je denar v grobu, ki je sicer bil še v obtoku, zelo pom em bno sredstvo za datacijo ostalih predm etov, najdenih v grobovih; dalje za datacijo sam ega groba, za datacijo krst, ki se ja v lja jo istočasno z novci v grobovih itd. Zanim ivo pa je, da je sodeč po novcih, na Češkem in M oravskem navada sta v lja n ja novcev v grobove tra ja la kom aj okoli 100 let. P red il. stoletjem imamo le m alo novcev v grobovih, po tem času, t. j. po prvi četrtini 12. stoletja, pa uporaba zopet pada, čeprav se na Češkem obdrži celo še do konca 12. stoletja, toda le s posameznimi prim eri, m edtem ko je na M oravskem zam rla že poprej. J. Korošec